je proti temu neokusnemu reklamnemu 
ropotan ju ogorčeno protestiral, tudi ni 
štedil z očitki no rovaš iluslriranega ma• 
gazina, ki je posvetil celo stran reportaži 
»VW na Dufourspiae«. 
NARAVNI PARK LANGUEDOC 
Znanstveniki v Montpellieru so odkrili iz­
Icmno floro in favno v pokrajini Haut• 
Languedoc. ki ima poleg drugega tudi 
IZ 
PLANINSKE 
GEORGE SONNIER, GORA IN CLOVEK 
Pisatelja srei'.ujemo v francoski planinski 
literaturi ie dvajset let. Je nedvomno 
eden od najvplivnejših francoskih avtor­
jev, ki globlje razmišljajo o odnosu člo­
veka do go rske narave. V tej knjigi je 
no 300 straneh izbral nekaj velikih zgodb 
iz zgodovine alpinizma. Današnje alpi­
niste primerja z raziskovalci 16. stoletja 
s to razliko, do danes nimajo več kaj 
prida raziskovali. Od avtorja knjige 
»Gorski zdravnike (Un medecin de mon­
fogne) in »Kjer vlado svetlobo« (Ou rcgne 
la lumicre) je francoska kritiko (A. de Cho­ tellus) pričakova la več, predvsem po sta­
lišče do alpinizma v Alpah, ki so že »pre­
več odkritec. 
SI LVAIN SAUDAN, SMUCAR PO 
NEMOGOCEM 
Paul Dreyfuss je pri Arthaudu v Grenoblu 
izdal knjigo o Saudonu. o katerem smo 
v Razgledu po svetu l. 1970 dvakrat po­
ročali. Naslov knjige (Skieur de l'lmpos• 
sible) spominj'a no Terroyevo besedo »la 
conquete de 'inutile~, osvajanje nekorist­
nega. 
NAšE JAME, 12 (1970), Glas ilo Društva 
10 razis kovanje jam Slovenije, 120 strani, 
1971. 
Dvonoisli letnik »poljudno znanstvene pu­
blikoci 1e s področja jomoslovjo in kra­
soslovja• krosi luksuzna opremo in pa 
obvestilo, do je bilo ob jubileju Društvo 
za raziskovanje iom Slovenije odlikova­ no z redom zasluge za narod s srebrno 
zvezdo. Dvanajsti letnik revije, »ki je 
namenjena raziskovalcem podzemlja in 
drugim, ki jih zanima ta veja naravoslov­
ja•, je posvečen 60-letnici obstoja in raz­
iskovalnega delo društva. »Sodelavci po­ sredu:ej l domači in tuji javnosti rezultate 
zonim,vo plezalsko torišče v Carouxu, o 
katerem nekateri pravijo, do je lepši od 
Yosemite. Pokrajino obsega 170 000 ho, 
naseljeno je s 35 000 ljudmi, razdeljeno je 
na 95 občin. Zaradi geografske lege, ie 
socialno posebej izolirana, zato so 10 
francoske oblosti oklicale za naravni 
park. Pri gospodarjenju z njim so se ozi­
rali predvsem no prebivalce domačine, 
vpeljali po so režim, ki bo obiskovalcem 
koristil z vsem, kor toka pestro, prvobitno 
pokrajino lahko doje. 
LITERATURE 
svo;ego delo, da bi povečal i in oboga­ tili znanje o nošen krosu in vzbujali zo­
nimon•e zanj.« 
Jubileju sto posvečeno poleg poročilo o 
l
. ubi lej nem zborovanju 1omarjev v Ljub­
ioni fo dva uvodna članka. P. Kunaver 
~e spomin10 časov ob ustanovitvi DZRJ 
leto 1910, F. Habe po p'še o nekaterih 
rezultatih in problemih DZRJS. Oba član­
ka lepo in preAledno orišeta zgodovino 
in dosežke 60-letnego raziskovalnega 
delo. 
V nadaljevanju so ro.tprove, ki osvetlju­
jejo nekatero področja delo in kroške ob­
jekte no slovenskem kro su. r. Habič piše 
; noši največj i jami, Pološki jami, ki je 
z 8020 m dolzint: in 465 m globine naj­
qlobljo jamo v Jugoslaviji. Jamo ima ka­
tastrsko številko 3000. Pri raziskovanjih že 
vrsto let sodelujejo vse slovenske jamar­
ske skupine. »Potoška jamo je in bo sim­ bol skupne~a dela slovenskih jamarjev. 
Hkrati po Ie Pološko 1·oma lep primer, 
koko se z vztrajnim de om in sistematič­
nim roziskovaniem lahko dosežejo izredni 
uspehi.« l. Gams je crispeval razpravo 
o konimetričn ih meritvah v Postojnski 
jami in o vprašanju speleoteropevtskcga 
raziskovanja pri nas. Lotil se je vpraša­ nja, ki go obravnavajo in raziskujejo že 
v drugih evropskih deželah, predvsem no 
Madžarskem, čSSR in v ZR Nemčij i. Ome­
njeni podatki sicer niso posebno vzpod­
budni, vendar bi sistematično raziskova­
nje še v drugih jomah dulo vrsto ne le 
za medicino važnih podatkov, ki bi jih 
lahko izkoristili pri preučevanju še v dru­
gih panogah. 
Rado Gospodarič je iz svojega sistema­
tičnega delo z območja Cerkniškega je­
jero prispeval članek o nekaterih po­ norih no obrobju Cerkniškega jezero. 
Poroča o opazovanjih in analizira njihovo 
uolovanje. 
V nadaljevanju sledi razpravo o hidro­
foci\'i, tipu kroških podzemeljskih vodo 
v S aveniji (D. Novak). o opazovanjih 
prezimovališč netopirjev v slovenskih ja­
mah (H. Frank), F. Leben pa je ovrednotil 352