|60| Planinski vestnik | JUliJ 2012 Če niste med ljubitelji vročine in slane kopeli v mega fiziološki raztopi- ni, imenovani morje, se zdaj, ko smo na višku poletja, kar nekako z nostal- gijo ozirate nazaj k ne tako oddaljeni pomladi. Letošnje borne snežne razmere so nam namreč precej prej, kot smo vajeni, odprle visokogorska vrata, saj je do začetka meteorološke- ga poletja izginila večina ponavadi sicer precej dlje vztrajajočih snežišč. Nekoliko bolj mokro vreme zadnjih dveh od treh mesecev je poskrbelo, da so bili vsaj še do sredine junija, ko nas je dosegel letošnji prvi dlje traja- joči vročinski val, gorski studenci in izviri ter njihovi nižje ležeči sorodni- ki živahni. Vendar pa so potem hitro potihnili, zato za letošnji preostanek poletja ne bo odveč opozorilo o nuj- nosti dodatne vodne zaloge na turah. Če ne bo sprotnih padavin, bomo namreč v nadaljevanju marsikje v vzpetem svetu z vodo "na suhem". V nasprotnem primeru teh težav ne bo, a bomo zaradi morebitnega slab- šega vremena tudi manj hribolazili. Ob tem nam lahko bolj urbanizi- rani prebivalci podalpske dežele očitajo, češ "vi hribovci tako ali tako niste nikoli zadovoljni z vremenom". Prav nasprotno, prilagoditi se znamo tudi muhastemu vremenu v vseh letnih časih in letošnje poletje ne bo nobena izjema. A posvetimo se še za nekaj trenutkov minuli, vremensko nič kaj posebni pomladi in se vrnimo na njen začetek oziroma na zaključek zime, za katerega smo v prejšnjem prispevku zapisali, da je zadišal po pomladi. Zdaj lahko dodamo, da je milo vreme prevladovalo še ves marec. Po toplotnem šoku se je takoj na začetku marca postopoma ohladi- lo, a zgolj prehodno in do običajnih vrednosti. Od druge marčevske dekade dalje pa je spet prevladoval trend postopno naraščajoče tempe- rature. Na Kredarici je bilo najtopleje že v sredini meseca, natančneje 16. marca. Omembe vredne padavine so bile le 19. marca, pri čemer je snežilo le v visokogorju, povsod drugod je snežna odeja nezadržno kopnela. Kredarica je zaključila mesec z vsega 80 centimetri beline, Vogel pa s "celega" četrt metra. Še slabše je bilo v Kamniško-Savinjskih Alpah, saj je bil Krvavec "gol" že 6. marca! Zato pa je bilo toliko več sonca, ki se je nenavadno redko skrivalo za oblaki. Povsem drugo vremensko zgodbo je pisal april. Že na prvi dan se je močno ohladilo, a padavin je bilo malo, ponekod sploh nič. Od 4. do 7. dne v mesecu je bolj ali manj in- tenzivno deževalo in snežilo, snežna odeja na Kredarici si je precej opo- mogla. 8. aprila je bilo zelo hladno, na Kredarici so zjutraj namerili –17,1 °C. Potem pa se je do sredine zadnje dekade nadaljevalo nestanovitno in sveže vreme. Popravila se je tudi tamkajšnja višina snežne odeje, na- tančneje se je kar potrojila (240 cm) glede na stanje na začetku meseca. Največ sonca je bilo ob koncu prve dekade. V zaključku meseca sta silovit temperaturni dvig in sončno vreme vsaj za silo popravila sicer po tradiciji bolj kisel aprilski vtis. Prve majske dni se je nekoliko ohladilo in kasneje tudi deževalo ter snežilo. Potem se je ogrelo in 11. ter 12. maja je bilo že prav poletno toplo. Takoj zatem pa je zima začasno prevzela vajeti v svoje roke. Izjemno močna ohladitev s padavinami je zlasti jugu Slovenije prinesla snežin - ke do okoli 500 metrov nadmorske višine, nad 1000 metri pa je bilo vse skupaj še bolj zimsko. Hladno vreme je vztrajalo do 18. maja, preostanek meseca je bil zmerno topel, a dokaj muhast. Statistični vpogled v preglednico o meteorološki pomladi 2012 pove, da je bila ta približno poldrugo stopinjo VREME Prehodna omilitev suše in sneg z zamudo Vreme in razmere v gorah v meteorološki pomladi 2012 Besedilo: Miha Pavšek in Gregor Vertačnik P akla je zakon! Oh, kolikokrat izrečem ta stavek, ko sem doma ali pa ko tam plezam te "bisere od smeri" v tako dobrem ambientu. Ni ji enake destinacije! Vsaj zame. Res mi je prirasla k srcu. Ne vem več natančno, kaj je botrovalo temu, morda vonj po morju, ko zjutraj zapiha maestral in v prazen in od vode glasno bobneč kanjon prinese tisti značilni vonj, ki ga tako močno začutim, kadar nekaj časa ne zaidem na jug. Vir: Arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje. Preglednica 1. Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološki pomladi 2012 ter primerjava s povprečjem obdobja 1991–2010. Postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povprečje 1991–2010 Rateče (864 m) 8,0 1,4 345 115 Planina pod Golico (970 m) 7,7 1,4 371 95 Vojsko (1067 m) 7,3 1,2 425 87 Vogel (1535 m) 4,9 1,5 744 128 Krvavec (1740 m) 3,8 1,7 268 88 Kredarica (2514 m) –1,5 1,3 395 93 |61| Kredarici se je segrelo do 12, na Rogli do 20 in v Ratečah celo do 27 °C. Popoldne in ponoči se je ob prehodu hladne fronte naglo in močno ohla - dilo. Naslednji dan podnevi je bilo na Kredarici –4, v Ratečah 11 in na Rogli 1 °C. Po domače bi lahko dejali, da smo v enem dnevu – natančneje prek noči – skočili iz poletja v zimo. Glede na zapisano bi lahko rekli, da smo konec pomladi ravno še v zadnjem trenutku našli padavinski priključek in na ta način ubežali hujšim posledicam suše. Muhasto aprilsko vreme s svojimi lovkami ni poseglo le v del maja, ampak jih je stegnilo še v prvo polovico junija! Zelena zima in pogosta ter velika temperaturna nihanja so kot nalašč za to, da so že tako ali tako prepokane karbonatne kamnine naših gora še bolj razrahljane. Krušenje ostenij in s tem njihov postopni odmik sta sicer povsem naravna geomorfološka pojava, nerodno je le, če poseže vmes človek. Zato v tem času, ko smo na višku vsakoletne gorniške sezone, dobro premislite, na kaj, koga in kako se boste prijeli ali oprli. To še toliko bolj velja za prometnejše mar- kirane poti, katerih odseki potekajo v vpadnici omenjenih "odmikajočih" se sten ali njihovih manjših delov. Pa varen, dovolj zgoden in vedno pre(d)viden korak, po možnosti vsaj v dvoje, vse do konca poletne sezone, ki naj traja čim dlje, saj jo tudi ljubitelji vzpetega sveta potrebujemo kot že dolgo ne! m Graf 1: Potek povprečne dnevne temperature zraka na Kredarici spomladi 2012 in primerjava z glajenim povprečjem 1991–2010 Graf 2: Višina snežne odeje je bila vso snežno sezono opazno pod dolgoletnim povprečjem. Z vsega 240 centimetri (ponavadi krepko prek 3 m!) je bila najdebelejša konec aprila, natančneje 25. 4. 2012. toplejša od referenčnega obdobja in podobno topla kot lanskoletna. Levji delež je prispeval kar 3–5 °C pretopli marec, ki je bil v visokogorju celo toplejši od aprila! Marec je bil večino- ma najbolj osončeni mesec spomla- danskega vremenskega trojčka, saj je bilo sonca 30–80 % več kot običajno. Zato pa ga je primanjkovalo zmerno toplemu aprilu, da bi se po zmerno toplem maju z nekaj presežka vse skupaj spet gibalo okoli povprečja. Marca je le redkokje padla več kot četrtina pričakovanih padavin, zato pa toliko več aprila. V Posočju jih je bilo dvakrat toliko kot v dolgoletnem povprečju, proti vzhodu in jugu pa je višina padavin hitro upadala. Ponekod na jugu in vzhodu jih je bilo celo nekoliko premalo. Maja so bile padavine večinoma v mejah normale, le tu in tam je kakšna obilnejša nevihta prinesla opazen presežek. Zares obilno je snežilo le v aprilu in še to v visokogorju, snežna odeja pa je bila vse trimesečje podpovprečna. Med izjemnimi vremenskimi dogodki bomo tokrat izpostavili le silovito ohladitev sredi maja. Dvanaj- stega dne v mesecu je bilo dopoldne in sredi dneva še zelo toplo – na Planina Korošica nad Ljubeljem konec maja je bila nared za prihod živine. Foto: Miha Pavšek 12 9 6 3 0 -3 –6 –9 –12 –15 datum 1.3. 1. nov. 2011 400 300 200 100 0 1. dec. 2011 1. jan. 2012 1. feb. 2012 1. mar. 2012 1. apr. 2012 11.3.2 1.3. 31.3.1 0.4. 20.4.3 0.4. 10.5.2 2012 1991–2010 0.5. 30.5. temperatura zrtaka (°C) višina (cm) 1. maj. 2012