advertise ш
THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Conmxerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
Čilatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROrro,
sploh po in izven Amerike
XXXIX. —
LETO XXXIX.
Zadnje vesti
okrog 5. ure je train ^evelandom kratko-Vft. ^	in nekaj grmenja.
napoved je, da bo popoldne se zjasni in bo . ^sja temperatura 74, najniž-stopinj.
jj^®Ktve Za govemer ja v državi
^emJi ^'"*^'^40 popolno zmago ^"oio^tske stranke. Drugič je
Sovemer Muskie, м/ T ' ® sicer s tako pre-tti	večino, da se trdi, da
So^^'^vljanski vojni dobil še Mik Sovemerskl kandidat ejiso*^ za sebe. Adlai Stev-volitev v Maine po-pristavil, da je to w o kamenje. Kakor gre tnoK^' , Sre republika. De-Ц J® imajo v IMkine tudi do-^^j^Soje, da iztrgajo republi-dva federalna poslanca.
Y., je imela dr-m	demokratski obč-
j® govemer bii^ Д "P'^^iman. Prisotna sta Kefn ^^i Stevenson in Estes i^VAv^'' *ta bila prvič silno no pozdravljena, drugič
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 11, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
Sprejeta, Adlai kot in Estes kot podle	kandidat. Soglasno župan mesta New »k 1 ^&gner, kot demokrat-
ZkWidat
za federalnega se-
Draginja je problem!
To je spoznal tudi Eisenhower
WASHINGTON, 10. septembra—Predsednik Eisenhower se je odločil, da če bo ostal predsednik republike, bo ohranil v federalni vladi zunanjega tajnika John Foster Dullesa, zakladnega tajnika Clevelandčana George Hum-phreya, ravnatelja za mobilizacijo Arthur ja Flemminga, glavnega svetovalca Shermana Adamsa, tiskovnega tajnika James Hagertya in prvega gospodarskega svetovalca Arthur j a Burnsa. Zadnji je Eisenhower] a prepričal, da naj računa s tem, da bodo visoki stroški preživljanja, z drugo besedo, draginja, volilno geslo, ki zna škodovati stranki na vladi, pa je treba zoper draginjo nekaj ukreniti. Arthur Burns ni pristaš sedanjih strogih omejitev kreditov, Eisenhower je za te ojnejitve.
Bela hiša je napovedala začas--^
ni politični program Eisenhower-ja.
Dne 12. septembra bo zbranih na njegovem posestvu v Getty-sburgu, Pa., 500 republikanskih voditeljev iz vseh 48 držav. Predsednik pripravlja govor, ki ga bo imel ob tej priliki.
Eisenhower bo dne 19. septembra prvič govoril preko radia in televizije. Govoril bo v Waeh-ingtonu in se bo pečal s svojim splošnim programom pri volitvah 1956.
1ђ^ ndbnu, Parizu in Wash-^ ^ izmenjavajo misli kaj ® Sueško krizo, ali ne bi Kje ^predložijo to vpraša-. *®^itev Združenim naro-td ^ieer Varnostnemu цуе>-Цђ, *^*'Sanizacije. V Londlomi 'Ufw ^ posvetujejo angleški ^	državniki ali se iipo-
^^U"ekov ni še
»kupne šole belih in ''ђјЈј	je trenotno naj-
V ^'ržavi Kentucky. Neka-^ enostavno bojko-N Va	gredo črnci v šolo
bajonetov, so pa ^ _ ji ki So sklenili, dii bo-governerja Chandler-


da
1{Q . ~ Je kršil dtžavno usta-odpravo ločevanja
V Q '
.^®'®^"du se nadaljujejo • ia	družbo Ohio Bell
^nijo nameščencev te ^ *^ovo delovno pogodbo, sinoči še niso prine-^	uspeha. Ob polnoči
L ^la	stavka, pa unija
^iti za stavka, in ^ ^^^eščencev Ohio Bell ^Vl(g' ®"dar je upanje, da do t"	prišlo. Če bi prišlo
Jo ®^i bilo v Ohi ju priza-delavstva te družbe.
i) ^ C51ft
SžUi p^^^du bodo zopet po-^ ^ mleku, ki se dostav-S 16. septembrom bo 23 dostavljen na dom ^^*itov, v trgovinah 22
Ч Larry Szabo, star 27 22, žena Catherine, >*4 oba Madžara, sta se >• ^ ietl poročila in pri-,®^®eticuta v Cleveland. %	11437 Buckeye Rd
meseci sta se resno .ie odšla od d<mia. h *1% л pri sorodnikih in Včeraj se je vrnila
Dne 21. septembra bo šel Eisenhower v Newton, Iowa, kjer bo govoril farmarjem iz te države. (V Newtonu bo naslednji dan dne 22. septembra nastopil demokratski perdsedniški kandidat Adlai Stevenson.)
Eisenhower bo govoril zopet preko radia in televizije dne 27. septembra, njegov govor bo namenjen ameriškim farmarjem.
m
V boju proti inflaciji
Federal Reserve Board je znova omejil dajanje posojil. Dobiti dolgoročno posojilo sedaj ni lahka stvar, ker so pogoji trdi.
Na nove ukrepe Federal Reserve Board o dajanju posojil, so se že pokazale posledice. Oglasili so se bankirji in voditelji denarnih zavodov, pa naj gre za Chicago, Dallas, San Francisco, New York ali za središča denar-stva v farmarskih krajih, ki pravijo, da je povpraševanje po kreditih veliko, in da bo te kredite težko dobiti.
Elaj pomeni omejitev kreditov v praksi:
Družina se je odločila, da kupi novo hišo za $25,000. Končno je našla posojilodajalca, ki je dal tele pogoje: naplačilo v gotovini ie $7,500 mesto prejšnjih $5,000. Posojilo je omejeno za dobo dvajsetih let. Prejšnja povprečna obrestna mera—štiri in pol
đa izseli svoje ^ 1(0	nekaj pohištva.
2^ iž ^P*%vljali zadnje ko-
j® P"^'
4o T^^^jen oddal tri strele tero je zadel v prsi.
Težko ranjena je stekla iz stanovanja, nakar si je mož pognal strel v glavo in bil na mestu mrtev. Žena se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici. Zakonca sta prišla v Ameriko leta 1951.
V Jacksonville, БТа., je gorelo v hotelu Seminole in .ie eden od gostov umrl. Hotelska uprava pravi, da vzrok njegove smrfa neposredno ni bil ogenj, marveč srčna kap. Drugi gostje so bili pravočasno spravljeni na varno.
Daises zjutraj sta prispela v New York princ Rainier iz Monaka, in njegovk žena Amerikan-ka Grace Kelly. V Ameriki ostaneta 16 tednov. Večinoma se bo sta zadribla pri starših žene v Philadelphiii. Kakor znano, se je poroka Rainier-Kelly izvršila meseca aprila in Grace pričakn-ie porod prvega otroka v mesecu februarju prihodnjega leta.
procenta je sedi zvišana povprečno na pet in procenta.
Posledica trdih pogojev ? Morda bo ta družina odložila nakup hiše. Nekdo se odloči za nakup novega avtomobila. Naplačilo je skoraj tretjina kupne cene, ostanek naj se plača ne več v 36 mesecih, marveč v 24, kvečjemu v 30 mesecih. Že pri naplačilu tretjina kupne cene, bo prišel interesent v zadrego.
Gre za vprašanje novih investicij za nove tovarne. Povprečna obrestna mera teh posojil je bila pred dvemi leti tri odstotke, danes je treba računati s tem, da bo štiri odstotke. Če se vzame posojilo $1000,000, za dobo 30 let, bodo samo obresti snedle $300,000.
Na javna posojila so navezane države in občine ter okraji, ko morajo zidati nove šole, ceste, javna poslopja pa gre enfiko ж obrestno mero. Obrestna mera na ta posojila je bila do sedaj dva in pol odlstotka, sedaj je računati s tremi odstotki.
Gospodarski svetovalec Arthur Burns ne vidi razloga za ostro omejitev kreditev. Tudi za-kladni tajnik George Humphrey okleva. Ali bodo di-aginjo ustavili, pa pri tem ne škodovali gospodarski iniciativi, to je vprašanje. Preveč je povpraševanja po denarju, preveč trošenja, denarni zavodi imajo nasprotno premalo hranilnih vlog, to je komentar Washingtona k novim finančnim ukrepom.
^KSS
AMERICA
V	Atlantic City, N. J., so izvolili Miss America za leto 1957. Zmagala je 19 letna Marian Mc-Knight iz South Caroline. Zmagovalka dobi $50,000 v gotovini in štipendijo. Marian McKnight je simpatična pojava. Veselo razpoloženja, je dejala, da bo nagrade uporabila za to, za kar so v resnici namenjene, da sama sebe spopolni, pa da pokaže, da denar ni namenjen v kako neumno zapravljanje.
PUERTORIČANI V NEW YORKU
Za prebivalce Puerto Rico je postal New York vabljiv. Še leta 1943 jih je bilo v tem mestu le 35,000, danes jih je že pol milijona.
NAJVIŠJI NEBOTIČNIK
V	Chicagu je leta 1893 razsta vil arhitekt Wright model nebo tičnika, ki bi bil najvišji na sve tu. O ideji se je samo pisalo in razgovarjalo, sedaj pa trdijo, da bo načrt le izveden. Nebotičnik bo nosil ime The Illinois, bo imel 510 nadstropij, prostora za 100,-200 ljudi in bo stal $250,000,-000.
DOMAČA, PA ŠE TUJA KONKURENCA!
V	ameriški avtomobilski industriji je kriza. Ni se prodalo toliko avtomobilov, kolikor so jih tovarne napravile. Kriza v domači industriji.
V	Ameriko silijo avtomobili inozemskega izvora. Ime Volkswagen (ljudski voz) že poznamo. To je nemški avtomobil, ki se je začel močno uveljevaljati na ameriškem trgu.
Nemci prihajajo v Ameriko tudi z novim avtomobilom Lloydom. Tovarna teh avtomobilov je v nemškem mestu Bremen, ha trg je prišel prvič leta 1950. Uoyd ima 24 konjskih sil, moderno mašinerijo. V Ameriki bo stal $200 manj, kakor pa Volkswagen.
Tudi Švedi so se oglasili. Imajo pripravljenega Volvo, mali avtomobil s 70 konjskimi silami, ki se v Ameriki prodaja po $1,995. Ta avtomobil se je že uveljavil v Texasu, pa tudi v dtugih ameriških krajih, posebno ob vzhodni in zapadnd obali. Družba General Motors diela v Angliji pod imenom American Motors. Nekaj je treba napraviti proti konkurenci iz tujine. American Motors v Angliji ima nov avtomobil Metropolitan z '52 konjskimi silami, njegova brzina bo 78 milj na uro, gasolina bo potro^ galon na 40 milj vožnje. Cena bo nizka. Navadni Metropolitan bo stal $1,527, odprti $1,551.
Rešilni pasovi naj postanejo modemi, splošni. Tudi za potnike v avtomobilih. Neka ameriška zavarovalnica je pripravljena, da zniža zavarovalnino za 15%, če lastnik avtomobila izkaže, da se pri vožnji svojega avtomobila uporabljajo rešilni pasovi. Druge zavarovalnice enako premišljujejo o znižanju zavarovalnine za take slučaje.
Tudi znaki hude konkurence!
Lekarna odprta
Mandel Drug Co., 15702 Waterloo Rd., ki je bila zaprta za teden dni za počitnice, je sedaj zopet odprta kot ponavadi. Tu dobite poleg lekarniških stvari tudi znane Telex slušalne aparate .
Redne seje
V sredo zvečer ob 7.30 uri vrši redna seja društva Collin? woodske Slovenke štl 22 S.D.Z.
Slov. domu na Holmes Ave. Seja je važna radi 35-letnice, ki jo društvo obhaja 13. okt., iu prosi se članice, da se gotovo udeležijo.
Redna seja društva Was^ng-ton št. 32 Z.S.Z. se vrši v sredo, 12. septembra v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Priče tek ob 8; uri zvečer. Vabi se vse člane, da se gotovo udeležijo.
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v navadnih prostorih. Vabi se članice, da se gotovo udeležijo, ker je več važnih točk na dnevnem redil.
Nocoj, v torek zvečer ob osmih se vrši seja Farmskega odbora S.N.P.J. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ker je seja zelo važna, se prosi vse odborni ke, da se gotovo udeležijo.
DULLES PREMliLJUJE-KOMUNISTI DELAJO! DULLES NE VIDI KAJ SE DOGAJA V AZIJI
ZA SUEŠKO, LAHKO PRIDE
DRUGA KRIZA-V AZIJI
Komunistični blok se je oprijel posebne propagande,
da naj posamezne države, čeprav nimajo komunističnega družabnega reda, med seboj gospodarsko sodelujejo. V Aziji je to iniciativo vzela v roke komunistična Kitajska.
Iz Pekinga gredo niti v kraje in države, ki imajo 145 milijonov prebivalstva. Osemdeset odstotkov ameriške pomoči južnovzhodnim krajem Azije, je vojaške pomoči. V bližnji bodočnosti ta pomoč ne bo prišla v poštev, ker bodo te države obkoljene, vrhu tega pa bo vprašanje, ali se bo ta vojaška pomoč rabila za ameriško stvar.
Za dogodke na Balkanu je značilno, da je arabska država Sirija na Srednjem vzhodu sklenila z Albanijo, ki je soseda Jugoslavije, novo trgovinsko pogodbo. Preko Albanije bo šla Sirija lahko k drugim komunističnim državam vzhodne Evrope, kjer jo bodo sprejeli.
*
Predsednik velike republike Indonezija, ki šteje 80 milijonov prebivalstva Soekarno, se nahaja na službenem potovanju po Sovjetski zvezi; obiskal bo tydi komunistično Kitajsko. V Moskvi in v Pekingu išče podporo in kot poročajo vesti iz Moskve, bo imel Soekarno podporo Sovjetske zveze v vprašanju nerešenih zadev z Nizozemsko, ki je dolgo imela oblast nad otoki, ki so danes znani kot Indonezija. V Indoneziji sami je močna komunistična stranka.
Država Burma, soseda Indije, ki je nastala iz bivše angleške kolonije in se je kot prva osamosvojila po zadnji svetovni vojni, je soseda Kitajske. Kitajci so vdrli 60 milj globoko v posest Burme, pa tam tudi ostali. Ali gre za nerešeno vprašanje, kje je prava meja obema državama, ali za strateško važno točko za kitajsko Rdečo armado, ostane odprto vprašanje. Dejstvo je, da so Kitajci ostali na zasedenem ozemlju.
*
Provinca Laos je del bivše francoske Indokine. Dve pokraj-ni te province imajo v rokah komunisti. Predsednik vlade v Laosu je šel v Peking in tam sklenil važno pogodbo s komunistično kitajsko vlado. Prvič to, da je za svojo provinco proglasil, ko gre za mednarodno politiko, nevtralnost. Tudi se je zavezal, da komunistične oddelke, katere' je organizirala komunistična stranka v Laosu, priključi k svoji narodni vojski.
Amerika daje La,osu $50,000,-000 na leto vojaške podpore. V
Lai priporočil Laosu, da naj to podporo $50,000,000 še nadalje
sprejema, ker vse prav pride.
*
Komunistična Kitajska je začela posnemati Sovjetsko zvezo. V južnovzhodni Aziji obstoja posebna obrambna zveza, katero je zvaril ameriški državni tajnik John Foster Dulles. Države te-zveze prejemajo vojaško pomoč od Amerike, trgovsko pomoč pa od Kitajske. Po zadnjih virih in statistikah se je trgovina s Kitajsko povečala kar za 25 odstotkov.
*
Sovjetska zveza in Kitajska skušata pritegniti Japonsko v svoj trgovski krog. V Londonu se vršijo pogajanja med rusko in japonsko delegacijo o sklenitvi prave mirovne pogodbe, kateri bi sledila trgovska pogodba; komunistična Kitajska akuš^ približati Japoncem in izkorišča japonsko željo, da dobi Japonska zunanji trg za svoje agrarne in industrijske produkte. Kitajska vlada računa s svojo peto kolono 11 milijonov Kitajcev izven Kitajske, katere smatra za svoje državljane.
Zlopet doma
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Joseph Samsa iz 16224 Parkgrove Ave. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji ga lahko obiščejo. Lepo ee zahvaljuje vsem za obiske, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel.
Preselitev
Potem ko sta se Mr. in Mrs. Frank Tegel nahajala s svojo družino več kot 37 let na E. 239 St., v bivšem Noble, O. (sedaj Euclid), sta se te dni preselila v svoj nov dom na 25731 Fo-restview Ave. Zlasti Mr. Tegel je bil dokler mu je zdravje dopuščalo zelo aktiven na društvenem in narodnem polju v Eu-clidu. Prijatelji ju sedaj lahko
Pekingu je zunanji minister En obiščejo na novem naslovu.
ZAKULISNE IGRE S SUEZOM
Švicarske banke so bile znane kot pribežališče bogatih ljudi iz drugih držav, ki niso imeli zaupanja v lastni domači denar. Denar bomo naložili v Švici v švicarskih frankih!—to je bila parola teh ljudi. Bili so časi, ko je bilo po švicarskih bankah naloženega toliko švicarskega franka, da banke niso od teh naložb plačevale nobenih obresti; nasprotno—tisti, ki je denar naložil, je moral še sam nekaj plačati. Preveč denarja, pa premalo trga, kamor bi se ta denar z obrestmi naložil.
Švicarske banke imajo opravka z Egiptom in s tistimi državami, ki podpirajo Egipt v seda-
mt)! gtckcui ik
WILLIAM PERISH
Po dolgi bolezni je preminil v bolnišnici William Perish, star 45 let, stanujoč na 16321 Arcade Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Oče Eli je umrl pred par leti.
Tukaj zapušča dva brata, Jo-sepha in Eli, dve sestri, Mrs. Mary Kuhel, pri kateri je živel, in Mrs. Catherine Hoover v Mentor, O., ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
FRIEDA WALTMAN
Nagloma je zbolela za srčno kapjo, kateri je čez nekaj minut podlegla na svojemu domu Frieda Waltman, rojena Antilla, stara 51 let. Stanovala je na 17300 Lake Shore Blvd. Rojena je bila v McKeesport, Pa. Bila je zaposlena kot kuharica pri Edgelake Tavem na Lake Shore Blvd.
Tukaj zapušča soproga George, hčer Mrs. Betty Kozel, sestro Mary in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., pod oskrbo Rev. Walter Luecke od luteranake cerkve sv. Janeza.
Nemirni jug
v mestecu Clinton, Tenn., kjer so se radi črncev na šoli začele velike demonstracije belcev, se je položaj tako zaostril, da je bilo za cel okraj Anderson, kjer leži mesto Clinton, oklicano izjemno stanje.
Država North Carolina pa je sprejela dopolnilo k svoji ustavi, da se obdržijo ločene šole za bele in črne šolarje. Izid volitev je bil ta, da je za te spremembe glasovalo 212,247 volilcev, proti le 49,322. Po novem zakonu se lahko zaprejo državne šole, če so tam radi skupn^a šolanja belih in črnih nemiri, državni fondi pa se potem uporabijo za ločene privatne šole.
nji krizi. Mesto v francoskih frankih, v dolarjih, ali v angleškem funtu sterlingu se računi za Egipt plačujejo v švicarskih, frankih. Komunistična Kitajska je na primer nakupila precej zalog egiptskega bombaža, za kupnino pa položila v švicarskih bankah denar v švicarskih frankih. Isto je storila Sovjetska zveza. Enake denarne transakcije delajo arabske države Srednjega vzhoda. V Švici so banke sedaj, posebno v finančnem središču Zurichu, tako založene s švicarskimi franki, da se premišljuje, ali je ta politika zdrava tudi za republiko Švico, ker je "preveč denarja, pa premalo povpraševanja po tem denarju.
ZAKAJ JE HITRO VOZIL
V Lexingtonu, Ky., je stal pred sodnikom neki Cecil White, ki je bil obsojen radi prehitre vožnjo, na $10 denarne kazni. Sodniku je pojasnil, da je imel pri sebi otroka, ki je bil lačen in jokal, pa je hitel, da pride čim-preje domov in da otroku mleka. Sodnik je globo znižal na en dolar.
V bolnišnici
Mr. Louis Pire iz 6233 St. Clair Ave. se je podal v Charity bolnišnico. Obiski so dovoljeni med 2.30 in 3.30 popoldne ter med 7.30 in 8.30 zvečer. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav povrnil na svoj dom!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"enakopravnost"
Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Cc.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderton 1-5311 — HEnderton 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First W..-€k in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_________
For Six Months — (Za šest mesecev)____
For Three Months — (Za tri mesece)________
.-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year — (Za eno leto)_______
For Six Months — (Za šest mesecev)__
For Three Months — (Za tri mesece) ___
---$12.00
--—- 7.00
________________________________4.50
Entered as Second Class Matter April zeth, 1918 at the Post Office~at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SNEDENE OBLJUBE EISE#OWERJA
(2)
Federalni tajnik za delo Martin Durkin je podal ostavko na položaj v federalni vladi. Bilo je meseca avgusta 1953, ko je bil v Beli hiši po trditvah Burkina dosežen sporazum o spremembah Taft-Hartleyevega zakona. Ta sporazum je Eisenhower zanikal, Martin Durkin je odstopil, pa je smatral za svojo dolžnost, da pojasni organiziranemu delavstvu, zakaj je odstopil. Na zborovanjih unije AFL je jasno in določno obrazložil, v čem sta se sporazumela z Eisenhower jem.
Če kdo nekaj obljublja, tisti, ki so od teh obljub odvisni, računajo, da bodo obljube izpolnjene. Če niso, so razočarani. Za Eisenhower j a v delavskih vrstah, je položaj bistveno drugačen v letu 1956, kot je bil v letu^l952. Če Eisenhower trdi, da naj bi bila njegova zasluga, oziro-, ma zasluga republikanske stranke, če smo živeli v delnem blagostanju, mu George Meany, predsednik AFL-CIO, postreže z drugo razlago. Ameriški sistem kot tak je bil tisti faktor, ki je gnal gospodarstvo naprej. Eden od teh faktorjev v tem sistemu, je organizirano delavstvo, ki gre tudi na dolgotrajne stavke, če je treba.
Eisenhower je leta 1954 poskušal zabrisati sled za napako, ki jo je bil napravil leta 1953, pa je sam izdelal nek načrt o spremembah Taft-Hartleyevega zakona. Te spremembe so šle na slabše. Eisenhower je hotel preprečiti stavke. Ce naj gre delavstvo v kakem podjetju na stavko, naj posreduje vladn* zastopnik, naj bo pri glasovanju za stavko ali proti njej, navzoč tudi ta vladni zastopnik, delodaj'alci pa • imajo pravico, da bi v delovnem ' času imeli v podjetjih govore na delavstvo. Njegov načrt je zaspal.
Eisenhower se je izkazal kot slab prijatelj delavstva, tudi ko je šlo za najnižjo mezdo na uro. Progresivni demokrat je so bili za $1.25, Eisenhower trdovratno za 90 centov na uro, pa je prišlo do kompromisa—en dolar na uro.
V Washingtonu obstoja (»osebni federalni urad, ki naj urejuje delavske razmere, jasno je, da gre za to, kdo sedi v tem uradu. Eisenhower je imenoval v ta urad same take člane, ki so izšli iz krogov delodajalcev in je bilo ob njihovem imenovanju jasno, da bodo v sporih vedno potegnili z delodajalci, kar se je praktično tudi vedno dogajalo.
Se v živem spominu nam je hud boj v federalnem kongresu ko je šlo za moderniziranje zakona o Social Security, o znani zahtevi, dal gredo ženske lahko v pokoj z 62 leti, da imajo delavci stari 50 let, pa delanesposobni, pravico do nekaj podpore. Eisenhower je bil ves čas zoper te spremembe; ko je bil zakon izglasovan, ga je sicer podpisal, je pa vprašanje, če bi ga bil podpisal, če bi ne bili v volilnem letu 1956.
Socialno politično vzeto je v vsaki državi, tudi v Združenih važno stanovanjsko vprašanje. Da je v ameriških mestih še polno beznic, o tem čivkajo tudi vrabci na strehah.
Demokrati so spoznali, da bi bilo treba letno najmanj 135,000 novih stanovanj, če naj polagoma odpravimo stanovanjsko krizo. Eisenhower bi se bil zadovoljil le s 35,-000 novih gradb, pa ker je šlo za velikanske razlike med enim in drugim predlogom, je tudi ta stvar v kongresu in v Beli hiši zaspala. Stanovanjska kriza je ostala.
Na občnem zboru republikanske stranke v San Fran-eiscu so obnovili obljube iz volilne propagande iz leta 195^, da se bo namreč Taft-Hartleyev zakon spopolnil, da bodo dobil« delavske unije več pravic, kadar se pogajajo za nove delovne pogodbe, da bodo poskrbeli za dovolj novih stanovanj, itd., itd.
Angleški pregovor pravi, da tisti, ki je bil že Enkrat tepen, drugič nerad nastavi. Lahko bi rekli, da tisti, ki je bil že razočaran, nerad verjame v nove obljube. Delavske skušnje iz Eisenhowerjevih socialno-političnih korakov pa so te, da gre na roke delodajalcem. V kolikor pa bi Eisenhower, če bi bil naklonjen socialni pravični ideji, to idejo zagovarjal, se končno ukloni kapitalističnemu pritisku svoje okolice.	U Č.
UREDNIKOVA POSTA
POKOJNEMU DR. JOS..fROŠTU V SPOMIN!
"A Tebi se ena je želja spolnila,— da truplo v domači Ti zemlji leži . .
Dne 1. avgusta je umrl v Kne-žaku pri št. Petru na Krasu dr. Jos. Trošt, med svojci, Knežani in prijatelji poznan kot Cučkov Joži. Kratko poročilo v tukajšnjem časopisu ugotavlja, da ga je pred tridesetimi leti poznala vsa Primorska, da je bil rojen v Knežaku, šolal pa se je v Ljubljani in na Dunaju. Zaradi fašističnega nasilja se je nato preselil v Jugoslavijo in odprl odvetniško pisarno v Novem mestu. Proti koncu druge svetovne vojne da ga je ljudska oblast zaprla, pa mu ni mogla nič dokazati. Ker ni mogel po vojni dobiti nobene primerne zaposlitve v Trstu, se je vrnil na svoj rojstni dom, kjer je umrl.
Tako v omenjenem suhem poročilu. Jaz, ki sem pokojnika in vse njegove brate osebno poznal in- smatral za svoje prijatelje, bom v želji, da popravim netočnosti, dodal še nekaj besed.
Trošt se ni rodil v Knežaku, pač pa v Jeršanah, malo dalje doli ob reški cesti, preživel pa je v Knežaku vas otroške dni, kakor tudi dobršen del svojega poznejšega življenja. On in njegovi trije bratje—Mile, Rude in Slave—med katerimi je bil Joži najmlajši, so -prebili sončno jutro svojega življenja pri svojem stricu Cučku, županu, gostilničarju in trgovcu v Knežaku, v bližini kraja, kjer
"Vrh skaline silovite Tabor, stari grad stoji. .. Tam je bival vitez Ravbar štirsto let je že preteklo— roke trde ko železo,
srca trdega ko jeklo . . ." kakor nam pripoveduje Miroslav Vilhar, pesnik skrivnostne pivške doline.
Cuček je bil markantna, daleč naokoli znana in spoštovana osebnost—orjak po telesu, kremen po duhu. Moje zadnje snidenje z dvema Cučkovima fantoma doma je bilo leta 1922 v Knežaku, odkoder sva se odpeljala jaz in Slave na postajo Št. Peter sprejet Jožita in njegcvo nevesto, kostanjela so krasotico "Škrvanovo gospodično" z Bača, hčerko ondotnega lesnega trgov-, ca in lastnika parne žage Urban-čiča, ki jo je pripeljal njenu ženin Joži iz Trsta—brez noge . . . Kmalu po njenem prihodu iz nekega švicarskega penzionata, so namreč zdravniki ugotovili v njepi nogi kostno jetiko, nakar je šla v neko tržaško bolnico, kjer sta ji dva iz Rima poklicana kirurga amputirala nogo . . .
Tistega večera smo sedeli pozno v noč okoli njene postelje, kjer smo tudi večerjali. S Slav-etom sva obujala spomine na New York in Chicago, kjer je bil Slave nekaj, časa zaposlen s časnikarstvom, pozneje pa kot uradnik v Kasparjevi banki. Še pozneje je bil med organizatorji dobrovoljcev za borbo jugoslovanske neodvisnosti izpod Avstrije ter je z ostalimi dobrovolj-ci vred odšel na srbsko bojišč#) borit se za uresničenje ideala vseh narodno zavedninh Jugoslovanov—za ustanovitev neodvisne narodne države. Od tam sf
le vrnil s činom kapetana v New York, kjer je prevzel posle prvega jugoslovanskega naselje-niškega komisarja, po prevratu; pa je ostal kot diplomatični uradnik jugoslovanske ambasade v Washingtonu.
*
Glede umrlega Jos. Trošta poročilo, da ni mogel po vojni najti nobene primerne zaposlitve, ne odgovarja ,dejstvom. Dr. Jože Trošt je bil več let zaposlen pri
uredništvu "Primorskega dnevnika" v Gorici, kjer je ostal vse dotlej, dokler se ni njegovo že itak rahlo zdravje toliko poslabšalo, da ni bil več kos svojim stanovskim nalogam ter je moral iz-preči in oditi na domačo zemljo iskat počitka telesu in leka svoji bolezni.
Kakršna koli so bila njegova čustva, njegove srčne želje in pravilnik njegove morale, se je Jože vendar znašel v povojnem paradoksu, ki ga je zapustil, vrtinec revolucije. Uvidel in spoznal je, da je svetovna revolucija začela glodati na samih temeljih državnih struktur,—da se staro nikdar več ne povrne in da je zaman begati za utopijo, ki izginja čedalje bolj v medel nedogled . . . Kot razumnik in poznavalec zgodovine je vedel, da to ni prvo in verjetno tudi ne zadnje vzbur-kanje sveta. Poznal je Evropo in njene neprestane spopade in tekme med kralji in cesarji, knezi— cerkvenimi in posvetnimi—grofi in nižjimi plemiči, za moč in oblast. Iz kronike svetovne zgodovine mu je bilo znano, da se nihče teh ni pomišljal, poslati svojega tekmeca na oni svet, če je mogel s tem utixiiti svojo lastno moč in oblast . . .
Kaj naj še pripomnim ob smrti tega velikega Pivčana,—velikega v svoji skromnosti, ki ga ni nikoli pehala v ospredje? Rodil 36 je na kraškem soncu in obsevan z njegovimi zlatimi prame-:ii, padajočimi skozi šelest dveh bujnih kostanjev ob njegovo smrtno postelj, je—umrl . . . Umrl je na tolikanj ljubljeni domači zemlji, dehteči čudovitega vonja pokošenega sena in otave, čigar sladke opojnosti ne more odvzeti nobena izprememba družbenega reda;—umrl je ob pesmi klepanja kos na domačih livadah in zvonkega smeha veselih grabljic . . . Upam, da mu je bila v tej prelesti domače zemlje lahka zadnja ura! . . .
Naj mu bo rahla domača gruda! Naj rahlo leži na njegovem ljubečem jo srcu in s svojo toploto naj ga obvarje mrzle kraške burje, ki bo v zimskih nočeh tulila preko njegovega groba! Domovini je dal vse, kar je imel, ni se ji izneveril in ostal ji je zvest do groba! Blagor mu! Ali smo ji ostali tudi mi?
Njegovima bratoma, Miletu v New Yorku in Slaveju v Washingtonu in njegovi hčerki, ki mu jo je pustile že pred leti umrla soproga, izrekam v svojem in v imenu vseh Pivčanov v tej deželi, ki poznan jo Cučkove fante in Cučkov dom, naše globoko in iskreno sožalje!
Tone Šabt^c—Slavinčan.
Verovškov izlet
CLEVELAND, Ohio — člane in članice kot tudi prijatelje dramskega društva Anton Ve-rovšek se opozarja, da se vrši skupni članski izlet v nedeljo, 16. septembra na prostorih Franka Bi-anisel na Madison-6n-the-Lake. Ta izlet bo takozvani "basket picnic," to se pravi, da bo vsak prinesel s seboj jestvine za skupno kosilo, pijačo se bo pa tam dobilo.
Kdor se želi udeležiti tega skupnega izleta dramskega društva Anton Verovšek, naj pokliče tajnico Mrs. Mary Bož'č za več informacij. Njena telefonska številka je; IV 1-7074.
Vabi se vse člane in članice kot tudi prijatelje, da se udeležijo tega skupnega izleta, ker več ko nas bo, lepša bo zabava zunaj na deželici, kjer je prijeten zrak. Sončni dnevi lepega poletja gredo h kraju, torej poslužite se vsake prilike, da jih uživate dokler je mogoče.
J. F. Dum.
Progresivne Slovenke napravijo izlet v Detroit
CLEVELAND, Ohio—Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se tem potom obvešča, da krožek priredi izlet v Detroit, Mich., v nedeljo, 7. oktobra in sicer z avtobusom. To bo enodnevni izlet.
Katera se namerava pridružiti izletu, naj pokliče Mrs. Mary-Kramer СН 7-8800, ali pa Mrs. Mary Durn, IV 1-6692, da, dobi nadaljna navodila.
Cena vožnji na oba kraja stane samo $5.00. Prosimo, da katera želiti iti, da takoj sporoči,, da se bo vedelo zaradi števila rezervacij. Bus odpelje zjutraj in se vrne še isti večer.
Lepa prilika je vam dana, da si ogledate zanimivosti mesta Detroit, poslužite se je!
Marj' Dum.
Trgovina z dekleti
Pred nekaj meseci je pariška policija aretirala nekega Raba-na, ki je prodal v Venezueli več ito mladih žen in deklet po 250,-300 frankov. Francoska policija je začela takoj iskati niti te sramotne trgovine. Vmes je pobegla tudi mednarodna policija. Preiskava je zajela razen Pariza več evropskih mest, zlasti pristaniških in oblasthso ugotovile, da razcveta trgovina z ženskami zdaj bolj kakor kdajkoli.
V prihodnjih mesecih pa bodo imeli zahodnoevropski trgovci z ženami in dekleti opraviti z zagrizeno nasprotnico, s francosko poslanko Francine Lefe-vre. Le-ta se je lotila tega perečega vprašanja prav tam, kjer bi se ga bili morali lotiti že zdavnaj, naiflreč pri tisočih primerov prodanih žen in deklet, ki vsake leto brez sledu izginejo in katerih sledov policija sploh več ne išče.
Francine Lefevre z odgovorom francoskega notranjega ministrstva ni bila zadovoljna. V odgovoru je bilo samo rečeno, da je ukrenila policija vse potrebno, da bi preprečila nadaljnjo tigovino z ženskami. Notranje minieti-stvo nikakor ni zanikalo, da gredo ženske na evropski in severnoafriški trg ne samo iz Francije, marveč tudi iz drugih evropskih dežel. Skoraj vse se baje zavežejo, da bodo delale kot manekenke, natakarice, hišne pomočnice itd. Zato je policija brez moči. Francine Lefevre pa je imela v rokah dovolj dokazov, da uporabljajo brezvestni trgovci mnogo podlejše metode, da se zatekajo k vsem sredstvom in da jim večina žrtev nasede. Večinoma jih premamijo z obljubami, da bodo zelo dobro plačane ali pa da se bodo lahko bogato omožile.
Francoska poslanka ima v rokah natančno s^atisLiko. Iz nje je videti, da je izgln'Io оЛ 1313-1954 samo iz Francije nad 18U,-1 000 žen in deklet, o katerih je j bilo pozneje rečeno, da jih pogrešajo. Našli so jih samo 58,-000. Kje pa je ostalo 122,000 Francozinj, o katerih policija doslej ni našla niti najmanjšega sledu? vprašuje Francine Lefevre in zahteva boljše metode v boju zoper brezvestne trgovce, povezane v čvrsti mednarodni organizaciji. Vprašuje tudi, zakaj imajo policijske oblasti do podrobnosti premišljene metode za boj proti vsem zločinom,, samo v zatiranju te sramotne trgovine so tako brezbrižne. Boj proti trgovini z ženskami bo kmalu zajel vse evropske dežele, saj gre za stotisoče mladih žen in deklet.
ŽIVUENJE V AMERIKI
Večkrat se omenjajo želodčne bolezni. V Ameriki cenijo, da trpi na ranah na želodcu najmanj pol milijona ljudi. Rano na želodcu imajo v največjem številu
tisti v starosti od 30—50 let.
*
Razne tedne proglašamo za narodne tedne. Predsednik Eisenhower je proglasil teden, ki se začne z 11. novembrom, za teden "ameriške vzgoje." Eisenhower poživlja starše, da naj v tem tednu obiščejo šole, kjer so njihovi otroci, pa naj se porazgovo-rijo z učitelji, kako je z vzgojo in njihovimi otroci v šoli.
Teden septembra od 23.—29. je proglašen za teden, ko naj naše misli posvetimo—psom. Kako
se zahvalimu psu za njeg"^" službo, kaj je s hrano za pse, ko je s psi, ki jih držimo doi^ kot igrače in podobno. Nani zastavi vprašanje, kako se tega tedna, ki je posvečen spomnili ameriški poštarji, W
stavljajo pošto, pa jih P"
večkrat psi celo ogrizejo.
*
V Ameriki rastejo organi^^ je, razna društva, kot ^ dežju. V Tuscoli, 111., so vili dništvo, ki naj se udobno življenje po domovih-društvo je sklicalo svoj letiU čni zbor. Na dnevnem redu Di ^ lo nobene posebne točke, Р^^^.јј prisotni le razgovarjali o ki so bili odsotni.
GRADNJA VODOVODA V STAREM TR«U OB KOLPI
Gradnjo vodovoda v Poljanski dolini ob Kolpi je prevzelo Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja. V teku so dela v Starem trgu, ki pa res ne gredo tako, kot bi želeli. Podjetje pojasnjuje to počastnost takole:
"Nešteto primerov je bilo že objavljenih v časopisju, kako prebivalci posameznih krajev pomagajo tako ali drugače pri gradnji vodovodov in drugih komunalnih delih, zlasti s prostovoljnim delom, vedoč, da je to predvsem njim v korist. Tega pa v Starem trgu ni. še več, pri gradbenih delih ni zaposlen niti en domačin. Gradbeno podjetje je bilo prisiljeno dobiti delovno silo iz 40 do 60 km oddaljenih krajev. To podražuje dela in ovira hitrejše izvajanje. To je toliko bolj čudno, ker prebivalci ob vsaki priliki poudarjajo, kako je to pasiven kraj, kjer ni nobenega zaslužka. Tu se jim zaslužek nudi, pa ga očitno ne marajo. Pri takem odnosu do dela seveda ne morejo .pričakovati prostovoljnih del.
Če želijo Starotržani, da dobe čimprej vodo v domove, morajo spremeniti odnos do gradnje. Pa če že nočejo pomagati z delom, vsaj ni treba kritizirati. To pravico ima samo tisti, ki sodeluje. Podjetje želi čimprej končati dela, vendar ne more preko takih težav, ki jih pasivno zadržanje domačinov samo povečuje.
Neraziskani kraji
idšl«
PREVEČ KRAPOV
Leta 1882 so prvič uvozili v Združene dfžave Amerike krape iz Nemčije. Kakor je znano, krap ni izbirčen, ga življenje pa mu zadostuje tudi večja mlaka. Takrat so pričakovali, da bodo farmarji prišli z gojitvijo krapov v malih ribnikih do cenene in dobre hrane. Stvar je bila lepo zamišljena, vendar se je zgodilo kakor vedno, kadar se poruši ravnotežje v naravi. Ob velikih poplavah so krapi ušli iz ribnikov ter se razširili po rekah in jezerih.
Ker krapi v Ameriki nimajo naravnih sovražnikov kakor v prvotni domovini Evropi, so sq začeli tako množiti, da so v kratkem času postali pravcata nadlega. Hranijo se z različnim podvodn'.m rastlinstvom, ker pa je njihovo število neznansko iniajlo, so podvodno rastlin-jt.'o v posameznih rekah in jezerih docela uničili.
Od tega rastlinstva je odvisno življenje raznih vodnih žuželk in njihovih ličink, ki se z njimi hranijo plemenite ribe, mimo tega pa te rastline skrbe tudi za zadostno dovajanje kisika. Vse to je pripeljalo do tega, da je bilo plemenitih rib, posebno postrvi, čedalje* manj, v nekaterih vodah pa so popolnoma izginile. Zaradi ^ga je bilo treba organizirati posebne oddelke za uničevanje krapov. Najučinkovitejša metoda je uničevanje njihovih iker, ker se krapi dr-stijo pri obali in na plitvinah z le nekaj centimetri vode. Po poročilih so začetni uspehi zadovoljivi.
V prvih dneh julija je iz Sarajeva na pot velika ^ stveno-planinska ekspe da razišče do sedaj njon divje gorske reke
nice. Na to področje, ki 2^-200 km^ doslej še ni veška noga. Naloga ni Treba se bo prebiti skoW njon, čigar dolžina je ^ Za to težavno nalogo bo ° . U-ebovali dni.
najmanj
■ n'
Kdo bo premagal kanjo vprašanje so si po vojm postavljati mladi	^
inci, vendar odgovora do g bik). Mladinsko iiredništvo da Sarajevo pa se je odločilo in finansiralo s pogojem, da bodo v pa lovali znanstveniki. Kn)
so se v redakciji pojavi ni zavodi in znanstveni z željo, da bi sodelovali krivanju tega neznanega
Tako so danes v odpravi gi, biologi, geografi, gi, filozofi in ostali zna sodelavci. Poleg tega
na pot še srednješolci, s je, delavci, novinarji ^rj'' nikov ter filmski repo Ekspediciji nudijo veliko ^ gjce posebni oddelki. Jugosiov^^^g, ljudske armade, zlasti P v in vezisti. Kaj lahko	go
kanjonu? Nekateri trdijo, v kanjonu ostanki starež^^ijc sta, Češ da morebitno izvira še iz ilirskih io skih časov. Filozofi se .jgli da se bodo lahko 3 prebivalci najoddaF ^ krajev, kjer civilizacija le malo sledov. Sodijo,
tej reki slap visok z vso gotovosti jo pa ^ -yjico ^ se pritoki zlivajo v lopovi^' 200 do 300 m visokih si F
Poročila, ki jih pošilj^j^^jj,$'
pisniki večjih dnevnikov, |c jajo silno počasi, tako skopo obveščeni o nju odprave. Ta je P° ^ juliji
ki je bilo odposlano	f
(preko male radijske P°	јцС'
Bjelašice) na višini 1-	jgggP' trov. Tu je megla,
ski ledeni dež. Celotni P
razdelili v več etap-^	i"
dnevih napornega P^sa	ajcije
plezanja bodo člani
se

prišli do mesta, kjer	pri-lahko preplazili iz kaW^^ gl*^'
pomniti moramo, da .	g^upi'
odprave razdeljeni v t'''	, |(@' ne. Po levi in desni s
njona napreduje P®	^ ljudi, v sredini pa
li pot štirim znanstve'^^^jj^vil' reporterjem, ki so •za to smer raziskave dela.
članov odprave. V
njonu bodo alpinisti	i"^ .........
teg* ^
Vodja odprave,
Gusti Kvarner je izjavil, da so prve P^'^^jona ^ osvajanje celotnega joda končane. "Mislim," ^ ргД' vodja odprave,	^
vočasno prispeli ^
so za sedaj s&mK)
označena za naše tabor®-
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
"Opatov Praporščak"
Spisal FR. REMEC
(Nadaljevanje)
da me poznate; je ^ ^^liknila. O, saj bodete skrbite! Jaz
vsak dan moUla za Vas! In
tuH- J. шоша za vasi in °^^8kat Vas pridem, prav '^Patu sem tudi ne-Sorkih povedala, da veste.
je komaj
Se та°	Rovan, grofica pa
k ћ •	sočutja sklonila
Зеши in ga poljubila na čelo.
36 počasi odrdral z
^irid	Vojvodinja
fiila ^ ves čas ni odmak-p. °kna, dokler je Helena
obrni? ^ ^ovanom, ee je zdaj »mila m rekla opatu;
8g^gP^®tite grofici njene be-бе z	j® razvajeno in se
na pristojno vesti. Vidim, da
Zato
^'^eni ni piave šole za, njo in
aazsi^	priliki pošljem
3 K očetu.
PoroSi	odgvvoril, a
razodevi!	j®
Vzrok Г	uganil pravi
}ђ temu sklepu vojvodinje,
Sla	je vojvodinjo ob-
ijubosumnost.
./(»jvodinj,
"< PoSakati
\7 .
I: ^^^°dinja in Helena sta ho-
^ејо
v samostanu, če se S^of Lamberg in njegovi
tovariši, in zato jim je opat od-kazal posebno sobo. Ko jih je zapustil, je nudobno smehljaje mrmral:
—In vendar bom jaz triumfi-ral, četudi sta obe v tega domišljavega fanta zaljubljeni!
Voz z Rovanom je Lil že dosti blizu smreške grajščine, ko sta mu prišla nasproč dva kmetska moža. Pozdravila sta voznika in ž njim izpregovorila nekaj besed, skrbno motreč na vozu ležečega Rovana. Ko je vo.?! izginil za ovinkom, sta jo udarila na stran in hitrih korakov sla v gozd. Pri nekem zaraslem griču ju je pričakoval Matija, kateremu sta naglo povedala, kar sta videla,
V tem griču je bila precej globoka votlina, v kateri sta Matija in pater Hugon s svojimi jetniki čaKola na hlapca, ki sla bila poslana pazit, če pripeljejc Rovam reš na smroiki gradič.
—Zdaj, gospodje, je dejal Matija, pa že lahko greste nazaj v samostan.
—Ali je torej Vaš Rovan prost? je veselo vprašal grof Lamberg.
—Da! Upam, da mi ne boste zamerili, da sem vas toliko časa zadržaval. Pozdravite gospoda opata!
Za boljše zdravje poslužite se
SLOVENSKEGA ČAJA
ČAJ.................$1.00 škatljica
AJALNI čaj................$1.00 škatljica
^(%RALNA VODA (Radenska) .........59c liter
se dobi tudi pri
MANDEL DRUG — 15702 WATERLOO ROAD JjyOLl IMPORTS —
^VELAND 3, OHIO
6407 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: HE 1-5296
RAZPIS SLUŽBE!
direktorij slovenskega delavskega
doma
15335 Waterloo Avenue
CLEVELAND 10, OHIO
Razpisuje službo
oskrbnika s.d.d.
pismena prošnja za službo mora biti poslana po-pošte na predsednika gospodarskega odbora; fony Vrh, 19401 Kenwood Ave., Cleveland 19.
hio, (telefon: IV 1-0809), z navedenimi kvalifi-^^cijami zmožnosti dela in število članov v dru-^^oi. Vsaka prošnja mora biti dostavljena na zgo-navedeni naslov najkasneje DO DNE 14. septembra tega leta.
Oskrbnik ima mesečno plačo s prostim stanovanjem.
Direktorij Slov. Delavskega Doma
VINCENT COFF, tajnik
Zavarovalnino
proti
^Snju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd,
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
—Kdo pa ste? je vprašal grof Lamberg. Če ne vem kdo da ste, tudi opatu ne morem povedati, kdo ga pozdravlja.
—Zdaj res ni več treba, da bi Vam prikrival, kdo da sem, je poredno dejal Matija. Jaz sem grajščak na Hrvaškem, vitez Ko-zobradec, to pa so moji uslužbenci.
Matija je s tako nesramnostjo lagal, da nobeden jetnikov ni dvomil o resničnosti njegovih besedi. Razšli so se v prijateljstvu. Grof Lamberg in njegovi tovariši so odšli proti Zatični, Matija pa jo je s svojimi prijatelji krenil na Smreko.
Popoldne je Matija sedel zamišljen v sobi, ki je bila pred Rovanovo spalnico. Zdravnik iz Višnje gore je bil pri Rovanu in Matijo je skrbelo, kaj da poreče zdravnik, bo-li prijatelj okreval ali pa mu je sojena smrt. Iz njegovih misli ga je prebudila dekla, ki je prišla po stopnicah in polglasno prepevala:
—"Rada bi bila tičica . . ."—
—Jaz pa maček, je zarenčal Matija, pa bi bilo hitro konec tvojemu cviljenju.
—Beži no, klada debela, se je jezila dekla na Matijo.
—Jaz sem v časti in poštenju odebelil, je rekel Matija, le glej, da bodo ljudje tudi o tebi tako rekli, kadar postaneš okrogla.
Dekla ni več slišala besedi, ker so prijezdili na grad grof Lamberg in grofica Helena z nekaterimi spremljevalci.
Matija še ni bil nikoli tako presenečen, kakor sedaj, ko sta grof Lamberg in njegova sestra stala pred njim. Kar verjeti ni hotel svojim lastnim očem.
—Kak slučaj! je vzkliknil ^of Lamberg. Gospod vitez Kozo-bradec,—veseli me, da sva se zopet srečala.
Gospica Helena ni v prvem hipu vedela, kaj naj pomenijo te besede. Ko pa je njen brat stopil k Matiji, ji je bilo takoj vse jasno in udarila je v smeh. Kar plesala je po sobi, tleskala v roke, se smejala, da so ji prišle solze v oči in klicala vmes:
—Oh, vitez Kozobradec! Naš Matija—vitez Kozobradec!
Matija je bil nekoliko osramočen in še bolj jezen sam nase.
—Kaj plešete tu okrog, kakor svetopisemska Šaloma pred He-rodežem, se je jezil na Heleno. Kaj bi me morda tudi radi ob glavo spravili, kakor tista premetena Judinja sv. Janeza Krst-nika?
Helene pa se ni nič prijelo, in tja je švigala po sobi in brila norce in vsaka druga beseda je bila "vitez Kozobradec."
Tudi grof Lamberg se je srčno smejal, ko je izvedel resnico. Matija pa je temu, njemu tako ne-Ijubnemu prizoru naredil konec z izjavo:
SOBA V NAJEM
ženski ali moškemu se odda v najem sobo.
Vpraša se na 31700 Tracy Ave.
ALI KAŠLJATE?
Pri ne> imamo liborno sdzaTUe
ia Tam udavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. ph G.. Ph. t.
MANDEL DHtrG CO. 15702 Waterloo Hd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
tekom časa,
ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Aye. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 Si. Clair Avenue
Tel. ENdicott 1-5013
Njegov naslov je vogal East G2nd Street; vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
—Le povejte opatu, če hočete, кф da Vas je prijel in mogočne-stil, ker je bil bolnik še preslab.
—Pa prideva čez nekaj dni, je energično izjavila Helena. Jaz sem Rovanu obljubila, da ga ob-iščem in svojo obljubo izpolnim.
—Prav kakor tista Judinja, tista Šaloma, je mrmral Matija. In še zmešala ga bo, Andrejčeta, in še prav gotovo, kajti zala je, da bolj ne more biti! Škoda, da ga opata prisilil, da je moral izpustiti Rovana. Tako dolge roke opat le še nima, da bi mene dosegel.
Zdaj je prišel iz Rovanove sobe višnjegorski zdravnik in naredil pogovoru konec. Helena in njen brat bi bila rada šla k Rovanu, a zdravnik tega ni dopu-so minuli tisti časi, ko je živel kralj David in svoje stare ude pri mladih devicah grel. Ko bi bil jaz kralj, bi pri tej punci prav rad Davida igral.
XXXIV.
V zatiškem samostanu sta vladala zadovoljstvo in veselje. Opat Albertus je bil spoznal, da mora menihe pridobiti na svojo stran, če se hoče vzdržati na svojem mestu. Sklenil je ž njimi nekako pogodbo, s katero sta bili obe stranki zadovoljni, opat in menihi. Menihi so pustili opatu popolno svobodo, opat pa menihom. In zdaj se je zopet začelo tisto življenje v samostanu, kakor svoje dni: pijančevanje in vsakovrstne orgije, za katere so menihi dobivali ženske od vseh strani. Le senijor Andrej se teh razuzdanosti ni udeleževal. V začetku je celo poskusil, vplivati na opata, naj bi temu početju naredil konec; večkrat je poudarjal, da se niti v paganskih ^umrijih v starem Rimu niso godile take brezstidnosti, kakor v krščanskem samostanu v Za-tičini; ali svarila njegova niso ničesar pomagala.
Rovan je med tem ležal bolan na smreškem gradu. Zdravje se mu je obrnilo na bolje, da je časih Џ mogel posteljo zapustiti. Pater Hugon je bil odšel v Ljubljano, v Rein in na Dunaj, da na merodajnih mestih pove, kaj se je zgodilo v samostanu. Matija pa je ostal doma in je stregel Rovanu s tako skrbnostjo, кат kor bi ne bil niti lastnemu sinu.
Pri drugem obisku, ki ga je napravil grof Lamberg s svojo sestro na Smreki, je bil Rovan žc v stanu, zabavati se s svojima gostoma. Naravno je, da se je pogovor sukal največ okolu samostanskih razmer in grof Lamberg je šele zdaj izvedel popolno resnico o opatu Albertusu. Pri ti priliki je tudi spoznal značaj in mišljenje Rovanovo in ko sta se moža ločila, sta bila že dobra prijatelja.
Helena je bila tudi pri tem obisku živahna in vesela" in je posebno Matija dražila.
—Vi se morate oženiti, Matija, mu je rekla. Vi bi bili izvrsten zakonski mož.
—Saj bi se rad, je odgovoril Matija s potuhnjeno porednost-
Jo.
—Zakaj pa si potem ne izberete neveste? je vpraševala Helena.
i-^Tudi za nevesto bi vedel, a vzeti je ne morem. .
—Kako da ne? Ali Vas ne mara?
—Pač! prav rada me ima!
—Zakaj je pa potem ne vzamete?
—Kako—ko jo je pa že drug vzel!
Grofica je strmela, Matija pa je smeje rekel:
_ —Da, grofica, tako nesrečo imam v ljubezni. Tista, ki bi jo jaz rad imel, je že omožena, druge pa jaz nečem. In tako bom moral iti kot samec pod zemljo.
Oglašajte v Enakopravnosti
Saj bo najbrže še Rovan samec ostal.
—Kaj, samec hočete ostati? se je čudila grofica, obrnivši se k Rovanu. Ne! To ne sme biti! Škoda bi Vas bilo!
—Kje naj pa dobim nevesto? se je šalil Rovan. Plemenitega stanu nisem, premoženja tudi nimam posebnega — katero dekle bi me hotelo vzeti?
Grofica pa je zardela in v ljubki zadregi, ki jo je posebno Matija opazil z velikim zadovoljstvom, rekla:
—Le obrnite se do vojvodinje Viride, gospod Rovan. Ta je že oni dan pripovedovala, da zaprosi vojvodo Viljema, naj Vam podeli plemstvo in kot plemič bodete lahko dobili primerno nevesto. Mislim, da bi Vas vsaka rada vzela.
. —Vi tudi, grofica? je vprašal Matija in napravil kar mogoče nedolžen obraz.
—Vi ste nesramni, je Matijo zavrnila grofica. Jaz dobim ženinov, kolikor jih hočem!
—Vzemite Rovana, grofica, je 'nadaljeval Matija, katerega ni grofičina nevolja čisto nič motila. Jaz ga poznam in vem, da bi bil pravi mož za Vas. Boljšega ne dobite, le meni verjemite.
Grofica je bila v veliki stiski. Kar žarela je in hudi pogledi so švigali na predrznega Matijo, ki pa se za vse to ni menil, nego se le smejal, kakor da je sam s seboj zadovoljen.
Rovan je priskočil grofici na pomoč in zasukal pogovor na drug predmet. In kmalu je bila grofica zopet pomirjena ter pazljivo poslušala Rovanovo pripovedovanje, kako je pred meseci potoval po Rimu in kaj je tam vse videl. Sedela je poleg Rovana in ga gledala kakor da je zamaknjena.
—Grofica je v tebe zaljubljena, je dejal Matija Rovanu, ko
Chicago, Ш.
HELP WANTED MALE
NEED AT ONCE —
EXPERIENCED CARPENTERS TRIM — Apply 230 Ontario St. near Ridgeland & Lake.
Oak Park, Illinos
OFFICE BOY
17-20 years Paid Vacation Profit Sharing Permanent 5-Day Week
Vaughan Seecf Co.
601 W. JACfCSON
I block West of Union Station
DOMESTIC HELP
WORKING COUPLE — Woman full time, with excellent pay: man part time for room and board. Own room, bath and TV. Ranch home; one child.
Call, collect — Wfnnetka 6-1141
YOUNG WOMAN —
To help care for children fn exchange for room and board and small salary.
Call — GLadstone 5-5532
WOMAN — For general housework and plain cooking; for small family in Winnetka. Own room and bath. Other help. References. Top salary.
Tel.: Winnetka 6-1903 (collect)
WOMAN for General Housework 1 day a week. Friday. West Side. References required.
Phone — COlumbus 1-3595
WOMAN
for GENERAL HOUSEWORK and COOKING
UNDER 50 OWN ROOM, BATH and TV REFERENCES REQUIRED
TOP SALARY MUST LIKE CHILDREN — Phone —
FOrest 9-^759 in RIVER FOREST
sta bila grof Lamberg in njegova sestra odšla. In ko je Rovan hotel nekaj ugovarjati, ga je Matija odločno zavrnil, rekši;
—Meni ni treba ničesar praviti. Zdrave oči imam ih kar sem sam videl, tega mi nihče ne utaji.
Ker je Rovan molčal, je nadaljeval Matija:
—Srečo pa imaš pri ženskah! Prav pasjo srečo! Ves Št. Lambert je v tebe zaljubljen. Vojvodinja, grofica Helena in pa tista Margareta, ki je sicer tako hladna, da se zmerom bojim, zdaj in zdaj bo zmrznila. Ko bi bil jaz v tvoji koži, jaz bi že vedel, kaj storim. Vojvodinji bi se laskal, da bi mi najprej pomagala, potem bi pa vzel to drobno veščo, to grofico. Kadar pride k nam, je tako, kakor bi solnce posijalo v sobo. Poslušaj mene, Andrejče, in vzemi grofico Heleno. Denarja sicer ne dobi dosti, a vesela je vedno in taka žena, ki se ves dan smeje, je več vredna, ko sedem gradov, če jo vzameš, Andrejče, pri moji veri, da ostanem pri vaju in bom vajine otroke pestoval.
Rovan ni na toplo prigovarjanje Matijevo ničesar odgovoril, nego molče povesil glavo. In mis-
Chicago, IIL
REAL ESTATE
BY OWNER — 5 room bungalow. Full basement. 1 year old. Near 50th-Leamington. Tile bath, oak floors, modern kitchen, wall to wall carpeting, aluminum combination storm windows and doors, gas forced air heat. Newly redecorated Inside and out. To be sold immediately.
LUdlow 5-9299
WILMETTE — 225 10th St. Open house 11 to 5. Large living room with fireplace, 2 large bedrooms, ceramic tile bath, kitchen with eating bay. Full basement, gas heat, patio, 2 car garage. Extras. Owner.
Wilmette 5906
INCOME PROPERTY —
La Grange. 4 room, new sun room, bath, large kitchen. Upstairs; 2 bedrooms, living room and bath. Large electric kitchenette unit. Newly screened porch. Fenced yard. Decorated throughout. 85 ft. lot. Hard floor.
FLeetwood 2-4817
2 FLAT FRAME
2-4s. Excellent condition. Basement finished. 2 car garage. N.W. side. By appointment.
Owner — PAlisade 5-2468
BERWYN —
GRADISHAR'S BUILDERS SPECIAL —
Open to inspection - 2 to 5 Sunday — 3022 S>. East Ave. — New 6 room brick bungalow. Automatic oil heat, combination kitchen arid dinette, snack server, all large bedrooms, full basement on 33 ft. lot, N§ar Parochial and F4jblic Schools. C.B. fit Q. station, 2 blocks. $20,500. Fully decorated. "Don't Miss This Bargain."
Pioneer 9-1866
LOMBARD —
By owner; 3 bedrooms; carpeted, 30 ft. living-dining combination, large kitchen, IV2 baths; gas heat; attached garage. Lot 68x156. Asking $18,500.
Lombard 2201
LA GRANGE PARK —
5 year old ranch type; 2 bedrooms; living room; dining room; heated porchj basement; 2 car garage; many extras: near schools and churches. Low 20s. Owner.
FLeetwood 2-5521
HILLSIDE —
3 bedroom brick Cape Cod. Gas heat. Awnings, carpeting. Full basemerii. Beautiful. Evergreens. By owner. $17,500.
1527 S. Wolf Rd.
Linden 4-1420
WHEELING — Wonderful buy. Commercial property — Milwaukee Ave. Two buildings — 2 car garage — 145 ft. frontage Emergency hospital equipment and Martha Washington residence, home partly furnished. Ideal for chicken dinners — Gas and oil heat — $65,000; half down. Retiring.
Phone Wheeling 455 or 122
li njegove so zletele v Št, Lambert in prvič ga je spreletelo spoznanje, da ljubi—sestro svojega smrtnega sovražnika Margareto pl. Lindek.
XXXV.
v št. Lambertu so imeli goste. Vojvodinja je povabila več sebi posebno vdanih velikašev, med katerimi je bil tudi graščak na Griču pri Mirni, Jošt baron Gall, jako ugleden in premožen veli-kaš in od nekdaj iskren prijatelj zatiškega opata Albertusa. Tudi grof Lamberg se je bil iz zatiškega samostana preseUl v Št. Lambert, ker so se vsi vitezi, ki so bili Albertusa spremili v Za-tično, zopet razšli. Vojvodinja je vse storila, da so se njeni gostje kar najbolj zabavali, in bila sama ves čas izredno dobro razpoložena.
(Dalje prihodnjič)
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
BUSINESS EQUIPMENT
2 FROZEN CUSTARD Machines, 5 gal. Taylor freezer. 2 years old. Cont. freezer. $1,000. Freez-King batch brez. $300.
Gene's Drive-In Rt. 66, La Grange Rd. FLeetwood 2-0593
BUSINESS OPPORTUNITY
PET SHOP —
Good 'established business, Full-ly equipped and stocked. Profitable business. Owner will sacrifice for only $7,500 on account of illness.
Call UNiversity 4-8448 Evanston
CHILDREN'S WEAR —
Must sell. Inventory plus	fixtures, manequin etc. Or	will separate. South Suburban.	'
Phone — EDison 1-7376
CLEANING STORE —
S. side. Bridgeport section. Excellent opportunity for couple to get established in business with no capitol.
ATlantic 5-9027
SHOE REPAIR SHOP —
Illness forces sale after 25 years. Loop location. Reasonable.
BErkshire 7-0013
FOOD MART —
Located in Roseland. Other interests. Gold mine for "live butcher." Buy with or without inventory.
PUllman 5-2898
LIQUOR — Bar ^nd Kitchen.
Gross better than $125,000 year. Owner retiring.
Call TUxedo 9-4157 after 5:30 or EUclid 3-1772, days
TAVERN AND DANCE HALL
Due to illness of owner, the only Tavern in May-field in the town of Polk in Washington county ts en the market. Located about 25 miles northwest of Milwaukee, an old reliable stand and the only Tavern in the area; well known, well kept, well operated, drawing a heavy load of Big Cedar lake traffic back and forth during the summer session, for sale m its entirety, land, building and equipment; equipment includes bar, back bar, tables, chairs, refrigeration system, etc., efc,; everything but stock which is available at inventory. Building includes Tavern, Dance Hall and Living quarters. Living quarters consist of 3 bedrooms on 2nd floor, with kitchen, living room and summer kitchen on 1st floor; 3 ear garage. A sure producer because of its existence as a Tavern for many years and jts familiarity te the public. A 5eparte parcel of land of 2% acres is Included, avail-able at a very fair price. Consider opportunities for profit.
B.' C. ZIEGLER AND COOVIPANY
West Bend, Wis.
West Bend phone FEderal 4-5521 Milwaukee phone WE 3-3553
FEMALE HELP WANTED
GIRLS AND WOMEN
NEEDED AT ONCE — DAY OB EVENING WORK GOOD PAY — PERMANENT — LIGHT PLEASANT FACTORY WORK
S. A. MAXWRTJ. Ш.
1907 N. MENDELL
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Ko cveto sončnice
in ajda
Ko cveto sončnice in ajda, vemo, da je visoko poletje. Obe rastlinski vrsti sta razširjeni skoro po vsem svetu, obe sta gospodarskega pomena in obe sta lepi ob času cvetja.
Sončnice, v tej deželi imenovane sunflowers, botaniško pa Helianthus, so enoletne ali večletne. Najbolj poznane so vrtne ali poljske sončnice (Helianthus annuus), ki dosežejo 10 do 12 čevljev višine s cveti do enega čevlja v premeru. Seme sončnic je užitno in vsebuje mnogo olja; dodaja se krmi domače perutni-he, pa tudi mnogi ptiči ga imajo radi.
V	nekaterih delih sveta kot v Rusiji, v Egiptu, v Indiji in tudi v Jugoslaviji pridelujejo sončnice na veliko in iz semena istih iztiskajo dobro olje; tropine se porabijo za krmo živine. V Rusiji mešajo seme sončnic tudi krušnemu žitu.
Temeljna barva cvetja sončnic je rumena, toda vrtnarji so za okras vrtov vzgojili tudi podvrste, ki se odlikujejo z rdečim, rdečkastim ali bledo rumenim cvetjem raznih velikosti; te so večinoma nižje rasti in včasih grmičaste.
Divjih večletnih sončnic je več vrst. V Zedinjenih državah jih je "vse rumeno" po našem srednjem zahodu, zahodu in severu. Rasto po pašnikih, po praznih stavbiščih, po železniških nasipih, ob cestah itd. Ponekod silijo tudi na obdelana Zemljišča in tam jih farmerji smatrajo za nadležen plevel. Vsekakor je država Kansas izbrala divjo sončnico za svojo državno cvetko. S semenom divjih sončnic se preživlja milijone ptičev.
Ajdo poznamo vsi, ki smo se iz rodne Slovenije priseliU v to deželo. To je izrazito gospodarska rastlina, toda njive cveteče ajde so poleg tega pravi kras za pokrajino. V tej dcžeU se je prideluje neprimerno manj kot drugih žit. Ajdovo zrnje se večinoma porabi za krmo perutnini in živini. Za direktno človeško hrano se tu ajdova moka rabi skoro izključno za cvrtnjake (pancakes). Farmerji marsikje se je jo ajdo za zeleno gnojilo; jo namreč povaljajo in podorjejo, ko je v najbujnejši rasti, čebelarji jo imajo radi v bližini čebelnjakov, ker daje čebelam mnogo medu.
V	starem kraju, zlasti v Sloveniji pa je ajda zelo važna žitarica. Mnogo nas je, ki smo tako rekoč zrasli ob ajdovem kruhu, ajdovem močniku in ajdovih žgancih. Ajda zelo hitro raste in dozori, zato se z uspehom prideluje tudi v krajih, ki so prehladni za koruzo. V večjem delu Slovenije pa se je jo ajdo sredi poletja kot drugi letni pridelek, ko so poželi ječmen ali rž; kjer je obdelovalne zemlje malo, je to velikega pomena. Ajdo visoko cenijo tudi čebelarji, ker njeno duhteče cvetje daje čebelam obilno pašo. Ako v enem ali drugem delu Slovenije ajdo pobije toča ali jo pomori prezgodnja slana, pomeni to znatno gospodarsko izgubo.
Zato je razumljivo, da se ajda spoštljivo omenja v mnogih slovenskih povestih in da je našla pot tudi v narodne popevke.
Ajda, ki se v angleščini imenuje Buckwheat, latinsko pa Tagopyrum esculentum, je doma v Starem svetu. Znanstveniki sodijo, da je ajda doma v dolini Volge, na obalah Kaspiškega morja in v raznih krajih srednje Azije. Od tam so jo zanesla v srednjo in južno Evropo razna ljudska plemena, ki so se priseljevala iz Azije pred stoletji in tisočletji. Morda so bila ti-Bta plemena roparska, toda so v nove kraje prinesla zelo koristno žitarico.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede
našo ljubljeno in nikdar pozabljeno ženo, nadvse dobro mamico, hčerko in sestro
1911
1956
Zaiisnila je svoje mile oči dne 22. julija 1956. Pogreb se je vršil dne 25. julija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. in od tam po opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Blagopokojnica je bila rojena v Devici Mariji Polje pri Ljubljani leta 1911. V Ameriko je prišla leta 1927.	/ ШП
* V dolžnost si štejemo# da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vencev cvetja h krsti blagopokojne. Bilo nam je v dokaz, da ste jo ljubili in v tolažbo v naši veliki žalosti. Zahvalo naj sprejmejo: Družina Edward Ogrin, Mr. in Mrs. Andrew Ogrin, Mr. in Mrs. Stanley Cesen, Mr. in Mrs. Louis Podpadec, Mr. in Mrs. John. Novak, Mr. in Mrs. Frank Fa j far, Euclid Rifle & Hunting Club, Mr. in Mrs. Don Bolender, Mr. in Mrs. George Meckler, Mr. in Mrs. Avery Meckler, Mr; in Mrs. Wm. Raleigh, Mr. in Mrs. John Mr amor, Mr. in Mrs. Frank Gombac in družina, Mr. in Mrs. John Molle, Jr., Si. Clair Builders Supply Co., Mr. in Mrs. Harold Ischay, Mr. in Mrs. Joseph Mersek, Sr., Dorothy Orehovic, Catherine Misich, Walter Gut, Mike Bono, Carl Spretnak, Mr. in Mrs. Howard Taylor, Mr. in Mrs. N. Ejwtein in sinovi, Mr. in Mrs. George Mayer, Captain in Mrs. Knute Sveng-dahl, Mr. In Mrs. Ray Otonicar, St. Clair Builders-Mixer Drivers, Mr. in Mrs. John Rozanc, Mr. in > Mrs. C. B. Henry, Mr. in Mrs. N. H. Hirter, Mr. in % . Mrs. J. B. Case, Mrs. Andrew Peretzky, Mrs. G. E. ^Millar, Mr. In Mrs. Edw. Klemencic, Mr. in Mrs. Anton Mestek, Mr. In Mrs. Edw. Pike, Mr. In Mrs. T. G. Tekavec, Mr. In Mrs. T. A. Pluth, Mrs. Ernest Vodnik, Mrs. Anna Zadnik, Mr. in Mrs. Joe Krulac, Mr. in Mrs. John Susnik, Mr. in Mrs. R. E. White, Mr. in Mrs. John Fekeie, Tfir. in Mrs. John Bavec, Mr. in Mrs. Frank Schultz, Mrs. Krizman, Mr. in Mrs. Julius Pernat, Mrs. Marv Kovach, Mrs. Mary Smith, Mr. in Mrs. Gustave Weigle, Mrs. Skully, Mr. In Mrs. A. B. Smith, Employees of John Zupančič, Inc., Trebec Excavatlnqr, Mrs. Anna Bail, Jo-o«»ph Vidic In družina, M. Alfred Rommlsch, Mr. in Mrs. Larry Krielow, Nottingham Winery, Mr. In Mrs. Albert C. Weber, družina Mike Gonakl", družina Narhligal, Mrs. Mary Lonchar. družina Kazen, тигт. In Mrs. Rudv Grosel, Mr. In Mrs. Steve Svraa. Mr. in Mrs. Earl Wade. Waterloo Florist, Mr. In Mrs. Arnold Jamnik, The Bailev Co. Employees, Мт. In Mrs.'Frank C. Perm© In hfere, John Verh, Jr. in družina, Mr. in Mrs. Frank Beck in Dirk, Mr. in Mrs. Joe Ulle, Mr. in Mrs. Howard Evar, Epstein Construbtlon Co.. Mr. in Mrs. Martin Kozar, Mr. In Mrs, Stanley Fledioa, Mr. In Mrs. John Mole, Sr. In družina, direktorlj Slovenskega narodneqa d^ma, Mr. in Mrs. William Hayden, Mr. In Mrs. Wm.
rojena JERIHA
Kožar in družina, Mr. in Mrs. Sylvester Rolih, Mr. in Mrs. Anton Jakopin, Mrs. W. S. Howard, družina Andrew Ogrin, družina Anton Ogrin, družina Jack Habian, Mr. in Mrs. Louis Debel j ak, Mr. in Mrs. Joe Debel j ak, družina Stakich, Mrs. Anna Gorisek, Mr. in Mrs. Robert Bryant, Mr. in Mrs. Joe Zaccheo, Mr. in Mrs. Henry Braun, Mr. in Mrs. Nick Ciarlillo, Mr. Frank Dolsak, Sr., Mr. in Mrs. Wm. Perusek, Mr. in Mrs. Charles Clements, Mr. in Mrs. Frank Baznik in družina, Mr. in Mrs. Joseph Nagel in mati, družina Anthony Potokar, Mr. in Mrs. Matt Kollar, Mr. in Mrs. Frank Sershen, Mr. in Mrs. Harry Kramer, družina Mavec, Mr. in Mrs. Frank Debel jack, Mr. in Mrs. John Polanc, Mr. in Mrs. Frank Jeric, Mr. in Mrs. Charles Jeric, Mr. in Mrs. Ernest Jeric, Mr. in Mrs. Steve Yam-nik, Mr. in Mrs. Rodella, Џг.
Najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše. Hvala sledečim: Mr. in Mrs. James Mocilnikar, Mrs. Frances Miklich in družini, Mr. Anthony Modica, Mr. in Mrs. William B. Molle, Mr. in Mrs. Ray Otonicar, Mr. in Mrs. J. F. Shinski, Mr. in Mrs. A. F. Siers, Mn in Mrs. John Truden, John Vidergar in družini, Marvin HeU & Associates, Mrs. Grdina, Mr. in Mrs. Joseph Linderman, LaSalle Bakery Girls, Cuyahoga County Cement Contractors Assoc., Mr. in Mrs. Jack T. Burke, Mr. in Mrs. Ed Koller, Mr. in Mrs. Max Tekautz in sinu, D. & G. Building Co., Mr. in Mrs. Louis Inti-har, St. Clair Builders-Mixer Drivers, Jennie, Frank Jr., Mollie, Josie in Wilma Baraga, Mr. in Mrs. M. Pinculic, Mr. in Mrs. Jerry Petkovsek, Dorothy Orehovec in Frank M. Koncek, Mr. in Mrs. F. E. Lapuh, Mr. in Mrs. John Primožič, Mr. Frank Matko, Mr. in Mrs. John Mramor, Jr., Mr. in Mrs. A. Lowe, Mr. in Mrs. Jack Tuttin, Mr. John Z. Fakult, Mr. in Mrs. Frank Povirk, Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Mr. in Mrs. Bavetz, Ludvic Misley, Mr. Pat Ranallo, M. Appelbaum m sinu, Mr. in Mrs. A. lannicca, Mr. in Mrs. Rudy Beck, Mr. Joseph Beck, Mr. in Mrs. Casserman, Mr. in Mrs. Frank Drugovich, Mr. in Mrs. Jack Fajdiga, Mr. in Mrs. Joseph Franks, Mr. In Mrs. Emil Glavač, Mr. In Mrs. N. Habian, Jr., Mr. in Mrs. Martin Kerin, Mr. in Mrs. Mike Krall, Mr. in Mrs. Jos. M. Koplan, Mr. Vic Intihar, Mr. in Mrs. Chester Balinski, Mr. in Mrs. Joe Koman, Mr. in Mrs. Joe Mihelich, Mrs. Anna Laznik, Mr. in Mrs. Peter Cesen, Mrs. Rose Skufca, Mr. Andy Gerl, Mr. in Mrs. Frank Zuoan-cic, Mr. in Mrs. Andrew Rodella, Jr., Mr. in Mrs. Frank Polden, družini Bradač, Mr. In Mrs. Frank Jamnik, Mr. in Mrs. John Bavec, Mr. in Mrs. Joe Kovacic, Mr. in Mrs. George Hovance, Mr. In Mrs. Frank Schultz, John Burke, Jr. in družini, Mr. in Mrs. Frank Bizily, Mr. In Mrs. John Rozanc, Mr. in Mrs. John Mole In družim, Mr. In Mrs. Stanley
Žatu§oH ostali

Bizily. Mr. Frank Baraga, Sr.. Mr. in Mrs. Joe R. White, Mr. in Mrs. Joseph Kuhar, Mr. in Mrs. C. B. Henry, Mr. in Mrs. N. H. Hirter, Mr. in Mrs. J. B. Case, Mrs. Andrew Peretzky, Mrs. G. E. Miller, Mr. in Mrs. Edw. Klemencic, Mr. in Mrs. Anton Mestek, Mr. in Mrs. Edw. Pike, Mr. in Mrs. T. G. Tekavec, Mrs. Ernest Vodnik, Mr. in Mrs. T. A. Pluth, Mrs. Anna Zadnik, Mr. in Mr^. Joe Krulac, Mr. in Mrs. John .Susnik, Mr. in Mrs. R. E. White, Mr. in Mrs. John Fekete, Mr. in Mrs. John Bavec, Mr. in Mrs. Frank Schultz, Mrs. Krizman, Mr. in Mrs. Julius Pernat, Mrs. Mary Kovach, Mrs. Mary Smith, Mr. in Mrs. Gustave Weigle, Mrs. Skully* Mr. in Mrs. A. B. Smith.
Naso iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer: Anton Ogrin, Andrew Ogrin, John Habian. Frank Baznik, Daniel Stakich, Anton Bokal, Joseph Koman, Willard McKimmy, Stanley Cesen, John Vidergar, John Fekete, George Hovance, Mrs. Henry Braun, Ray Otonicar, John Rozanc, Charles Clements, Joseph Susnik, William Hayden, Larry Krielow, Martin Koprivnik, Frank Gombac, Joe Debel jack, Albert Weber, Joseph White, Herman Sluga, Anton Jakopin, Anthony Kotnik, Steve Svrga, Tony Hren, Joseph Kuhar.
Hvala lepa pogrebcem, ki so nosili krsto, in sicer: Mr. Bob Bryant, Mr., Andy Ogrin, Mr. Tony Ogrin, Mr. Eddy Ogrin, Mr. John Habian in Mr. Frank Baznik.
Zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli pokoj' nico kropit ko je ležala na mrtvaškemu odru. ^
Enako najlepša hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne maše, in spremili pokoj nico na njeni zadnji poti na mirodvor.	'
Iskrena hvala vsem, ki so nam stali ob strani v težkih dneh naše izgube, kot tudi vsem, ki so na en ali drugi način izrazili svoje sočutje in nam biU v pomoč na en ali drugi način.
Ljubljena žena, mamica, hčerka in sestra! Lahka je bila Tvoja smrt—sredi spanja se je dotaknila bela žena Tvojega čela in Te odvedla v deželo miru in blaženstva.
Za Teboj žaluje soprog, ki si mu bila zvesta družica. Kako zelo Te pogreša Tvoja mlada hčerka« ki si ji bila najboljša mamica, žalostna je Tvoja mati, vsaj Te je ljubila kot zmore le mati ljubiti svojega otroka, za Teboj žaluje očim, ki Ti je iZ' kazoval vso očetovsko ljubezen, pogrešajo Te sestre in bratje, ki so Te vsi tako ljubili.
Končana je Tvoja pot, ljubljena. Odšla si tja, kjer ni solz in ne trpljenja, kjer vlada večni mir.
Spavaj mirno, snivaj sladko!
JOHIV, soprog DONNA-MARIE, ht*erka ,	MRS. ANGELA OGRIN, mati
ANDREW OGRIN, očim ANDREW, ANTON in EDWARD, bratje MRS. JOSEPHINE HARJAN in MRS. RETTY RRYANT, sestri
ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 11. septembra 1956