HI
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
GLAS
NARODA
r

■P
List slovenskih delavcev v Ameriki«
1 I), 1! 8}
The largest Slovenian Daily to* R
the United States.
Istaed every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers.
'i xt.rvqjP C0RTLANDT 2876	Entered as Second Glass Matter, September 21. 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	^ TELEFON: C0RTLANDT 2876
NO 169. — ŠTEV. 169.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 21, 1925. — TOREK, 21. JULIJA 1925.	VOLUME XXXII^ — LETNIK XXXIIL
- - , 1 ! i ---- ----—
POGAJANJA PREMOGARJEV
Premogarji trdijo, da je lahko skrčiti prevozne pristojbine ter vzdržati plače železničarjev. — Pristojbine za prevažanja premoga v New York so bile povišane od $1.80 leta 1913 na $3.91 v tekočem letu. — V Fairmont, W. Va. so zaprli ženske in otroke.
ATLANTIC CITY, 20. julija. — Antracitne prevozne pristojbine v New York in razne kraje v državah Nove Anglije so neupravičljivo visoke ter jih je mogoče skrčiti, da se poveča mezde premogar-jem, ne da bi ogrožali s tem plač železniških delavcev, — je rekel Filip Murray, podpredsednik United Mine Workers of America, ko je odgovoril Robertu Binkerdu, podnačelniku komiteja za javne odnošaje iztočnih železnic.
Včerajšnji razvoji so bili odgovor podpredsednika Murray a na brzojavko, katero je poslal Bin-kerd.
Mr. Townsend, prejšnji generalni pravdnik, je sporočil, da so šla državna sodišča v Fairmont polju, v katerem je Consolidated Coal Company glavni faktor preko vsakega precedenta ter prepovedala uradovanje celo mirovnim sodnikom in konštablerjem.
—	Te injunkcije, izdane v krajih, kjer so premogarji v večini, — je rekel, uveljavljajo na temelju teorije, da so mirovni sodniki in konštablerji v zaroti z United Mine Workers proti podjetnikom.
Murray je rekel, da bo organizacija lahko zavrnila obdolžbe, dvignjene proti njej, da namreč premogarji omejujejo produkcijo.
—	Tekom vseh let, v katerih smo imeli kon-traktne stike z Anthracite Operators Assn., — je rekel, — je bil predložen Spravnemu svetu le' en sam slučaj omejevanja produkcije. V tem slu- | čaju so uradniki okraja številka 1 kaznovali par 1 članov krajevne unije,^ ki so bili odgovorni za o-mejevanje produkcije.
—	Mesto zmanjšanja se je produkcija pDveča-la, kot je pričal takratni delavski tajnik William Wilson pred antracitno komisijo leta 1 920.	I
—	Delavci, — je rekel Murray, — so preiskali konečne izvide ter vedo, da je mogoče uveljaviti znatna skrčenja prevoznih pristojbin na železnicah, ki prevažajo antracit, ne da bi bilo treba zmanjšati ali znižati plače železniških uslužbencev. i
—	Preiskava poročila delavskega departmenta1 kaže, da so bile prevozne pristojbine za antracitni premog iz Scrantona in Wilkesbarre v New York povišane od $1.80 za tono leta 1913 na $3.91 leta' 1925, dočim so bile pristojbine za Boston, ki je v glavnem odvisen od dobave antracitnega premoga, ^ povišane od $2.70 leta 1913 na $4.1 6 leta 1925.
—	Premogarji trdijo, da so tako visoke prevozne pristojbine neupravičljive in da predstavljajo važen faktor v stroških premoga za konečne konsumente.
—	Številke delavskega departmenta govore same zase. Bistvena skrčenja prevoznih pristojbin ie mogoče uveljaviti, nef da bi skrčili plače železniških uslužbencev.	J
Poročilo Bittfierj& glede razmer v West Virginiji kaže, da je morala unija braniti pet tisoč slučajev, tikajočih se iztiranja delavskih družin iz kompa-nijskih hiš ter več sto aretacij radi piketiranja.
—	Dvesto jih je bilo aretiranih v enem samem dnevu radi piketiranja, — je rekel. — Stavili smo v enem samem dnevu $320,000 jamščine. Ječa; v Fairipont je včasih polna žensk. Ob neki priliki je bilo v njej šestdeset naših somišljenk. Ena je imela dvojčka. Tudi ženske so pod injunkcijo. #
—	Razmere,' ki so prej prevladovale v Logan o-kraju pod Ddta: Gtad^tmu^gvkdujejo sedaj krog Fairmonts. G* E. Lively, ki je ubil Siid Hfttfielda, je voditelj oboroženih bknditov, katere ima zapo-
Goal - Company kot stražnike.
Obravnava proti prof. Scopesu.
Kaznovanje Darrowa radi njegovega spopada s sodnikom. — Njegovo krivdo pa je težko dokazati n a temelju zapisnika obravnave. — Darrow je pripravljen za vsak slučaj.
DAYTON, T«nn., 20. julija. — Sodnika Ra ulstona bodlo ipozvali člani odvetniške zbornice v Tennessee, naj nasAoipi proti Gharleftu Darrou radi zamičevamja sodišča, (katero je baje slednja zagrešil v petek.
Po njih na<zorih žali dejanje Darrov/a ča.st pravosodja cele države. Čeprav je moipoče vsled te-f?a sodnik Ra/ulston v trenutku prejrreška opustil ukor čikaškega odvetnika, ker <ni hotel dovoliti slednjemu, da bi nastopil ko* mu-čenik, je zadeva baj.e preveč važna, da bi se jo opustilo.
Ko bo danes Darrow natopil v sodišcMi. ga bo spremljal krajevni odvetnik, ki ga ibo zastopal, če bo prišla zadeva na površje. Najbrž bo skrajno težko dokazati omalovaževanje sodnica na temelju zapisnika obravnave, brodnik je ifrtked, da ni mislil Darrow žaliti sodišča in Darrow je odvrnil, da sodišče veduio lahko upa.
Ta pripomba je oeividno zbadljiva ter zadostna, vendar pa je vprašanje, če jo je moigoče zadostno raztegniti v m-rho kaznovanja.
Nedeljski govor B«ryanas v katerem je napadel Darrowa radi njegov eg* ipri znane jra ap?no?rti-eizma, je vzbudil precej oust va proti jasnemu prizadevanju, da se vzdrži vers&o vprašanje prav do zadnjega trenutka obravnave.
Država je vznemirjena radi toga. Listi dajejo splošno izraza obžalovanji^, da se ni dovolilo izvedencem pričevanja, kajti to je ustvarilo vtis, da je predsodek, ene sekcije države preprečil pra-j vično postopanje glede prizadetih I vprašani.
Obramba ne bo storila ničesar drugega več kot predložila svoje zaključne arpyumeinite (ter že -izdeluje priziv. Priziv bo uveljavljen ^ v dve smeri, potom direktnega pri živa pri a=pelacij5flcih <»odiiščih države in potom postopanja v zvez fli-ih sodiščih na temelju trditve, da (krši postava v Tennessee pravice I in privilegije državljanov £dru-žj.nih držav.
j Eden siučajev bo obstajal iz pritožbe nekega davkoplačevalca, da postava v Tenne^se jemlje njegovim otrokom pravico do vzgoje, ker omejuje znanstveno poučevanje na biblijsko poročilo glede st varjenja svata in človeka.
PIKEVILLE. Tencn., 20. julija. William Bryan je nastopil včeraj tukaj teir kratko, a živahno bra nil proti-evolocdjsko postavo v Tennes^e.
Govoril je pred več sito ljudmi na prostem, -dvajset milj od po-zorišča procesi. Pričel je svoj na govor z izrazi ogorčenja "napram onim, ki so vas ob reko vali, — onim, k? so prišli z druge <tržave, da govore o vas, kot bigotih",
]>al je tudi duška svojim čn-Mvora proti nekaterim časnikarskim poročevalcem, "ki so vas pro glasiti za "jokelne".
—	Želel bi jih privleči semkaj ter jih predstaviti, katerih ne morejo posnemati, — je izjavil.
—	Svet razpravlja sedaj o slučaju Scopesa.. Stvar je šla dosti daleč za nas, da lahko razkrijemo velikansfoo zaroto med ateisti in agnnafaiki proti krSčanski veri.
—	KrS&unka vera je razodeta ver«. Biblijo napadajo, a ufeo tako pofemi da bx vprizoriH
Odhod zavezniških vojakov iz Ruhra.
Zavezniške čete odhajajo mirno iz Ruhra. — V teku par dni bodo Francozi in Belgijci zaključili okupacijo Essena in Muehlheima. — Celo sankcijska mesta bodo oproščena do 15. avg.
BERLIN, Nemčija), 20. julija — Zavidzniska okupacija Ruhra, ki je napravila I bogati premogarski okraj Nemčije za najbolj ranljivo in nevarno točko, se bliža svojemu koncu, hitro, a povsem mirno. Francoska vlada Poincareja se je polastila januarja meseca leta 1923 Ruhra, da oponmi Nemčijo >na mjene abligacije na temelju mirovne pogodibe.
Vsako jutro predmo napoči dan, zapuščajo francoske in belgijske čete svoje vojašnice ter odhajajo pleko Rena v zono, koje okupacije «e bila določena v mirovni pogodbi.
Recklinghausen, Gladbeeik. Her-nc in Hattmgen so izpraznili v soboto. Roe hum in Gelsenkirchen pa v nedeljo. Okupacija Esseina in Muehlheima bo zaključena v ttku par din i.
Se vedno so mesta Duesseddorf, DuLsberg in Rivhrot, "sankcijska mesta", ki bi moigla sogtlasno zl londonskim dogovorom leta 1924 ostati zasedena dokler bi Nemčija ne zadostila svojim obveznostim na temelju Davitavega mahnit a . Francoske in belgijske oblasti pa so dale zagotovila, da bo^ta tudi ti dve mesti izpraznjeni do datuma, katerega je določil londonski dogovor.
Do 31. julija bo najbrž odšlo "iz Ruhra 23,000 če*, a ostala bo pa. vojaška policija, da ohrani nominalno -kontrolo na ozemljem do 15. avgustaj, ko bo smela vstopiti ni mška "zelena ipolicija".
Civilisti, spojeni s francoskimi in belgijskimi oblastmi in posadkami, se selijo iz krajev celo hitrejše kot pa vojaštvo. Izdana so bila povelja, da morajo do tor ka oditi iz ozemlja vsi civilisti.
Izpraznitev bo pustila zavezniške posadke ixa iztocsxrim ;bregn Rena le na eni točki, kalinrfkem predmestju.
DUESSELDORF, Nemčija. 20. julija. — Čeprav je Dawesov načrt v prvem 1-et/u svojega d-lova nja m koliko izboljšal položaj v Nemčiji, je trgovska zbornica v Duessledortu mnenja, da ne more nuditi aJbsoultmega {jamstva re-'lconštrukcije.
V nelo m poročilu glede položaja trdi aborrmea, da ni mogel v teku dvanajstih mesecev, tekom katerih je bil uveljavljen, načrt nanovo ustanoviti produktivnosti in d'a se bo pojavil popolen polom biznesa, če se ne bo odpomoglo sedamjemu položa ju.
Grozni doživljaji moža v močvirju.
Mož, ki se je izgubil v močvirjih pri Hacken-sacku, N. J., je moral prestati prave peklenske muke. — Rešen povsem slučajno je v deliriju pripovedoval o strašnih doživljajih.
POLOŽAJ V SEVERNI AFRIKI
Maršal Petain je navdal Francoze v Fezu s pogumom. — Prevladuje mnenje, da bo njegov prihod potisnil politiko v ozadje ter pospešil kampanjo. — Rifske redne čete v rezervi in Abdel Krim se jih bo najbrž sedaj poslužil.
V	St. Marv bolndci v Hoboke-mi leži William Galtoii, katerega fco iskali osem m štirideset ur v močvirjih ob Hae.kensack reiki in frateii.»ga so smatrali za mrtvega v domnevi, da je umrl mučne smrti vsled strupenih pikov milijonov komarjev in druge mrčesi.
V	soboto zivečer pa so ga nanli[ napod živega, z ote'klim in opika-' ni m obrazom, blaznega vsled slrašnih dolgih ur, katere je pre-1 živel v vročih isolnčnih žarkih in v temnih nočnih urah na -ndkem otoku v močvirju. Hitro pa je postal krepkefpjai. in zdravniki upajo. da bo v štirinajstih dneh toliko okreval, da se bo lahko vrnil domov v Secaucus, k svoji ženi m' trem otrekom. Njegova žena ji-? bila včeraj narjbolj srečna ženska
j na sivetUj ko je sedela ob postelji I svojega moža, »katerega je že ob-»jakovala kot mrtvega. Viznemiri-
Ila se je, kadar je pričel govoriti t deliriju o zelenih, rmenih J in rdečih ka-čah ter o velikanskih mukah žarečimi krili. Ko je zopet prišel-k zavesti,"ter ji rekel: Kaj ne, sem zopet govoril m umnosti, — se je veselo nasmehnila.
Galton se je v četirtek, takoj po kosilu napotil protii Cedar Swamps ob Hackensack reiki, južno od Secaucusa, z izjavo, da gre nabirat borovnice in da s^ bo \t-nil v dveh urah. Pote'kale pa so uie, ne da bi se vrnil in nemir žcine je rastel z \-sako na did j no uro. Vedela je, da bi se par dni poprej dva moža skoro pogreani-la v močvirja in da je eden teb pozneje umrl vsled prestanih naporov. Zvečetr je prišla nevihta in žena je pohitela iz hiše ter •zbrala par iAo«kih, tki so pričeli iskati Gialtona po močvirju.
Iskanje pa je bilo brezuspešno. Zjuti-aj je bila obveščena policija Ln več sto mož je pričelo iskati izgubljtuiega. Uporabili so pri tem tudi nekega policijskega psa in nad močvirjem je dolgo časa krožil aj «r o plain, a brez <uspeha.
Galton je bil rešen povsem slučajno. V soboto proti večeru, se je ustavil vlak Erie železnice za par trenutkov na progi. Neika ženska v vlaku je zapatzila čudno stvorjen predmet, katerega je smatrala najprej <za fcup prsti. Nato pa je zapazila, da se predmet premika rn spoznala je človeško postavo. Obvestila je sprevodnika in ta je takoj obvefatil poH-eijo v Ea'.t Rutherford.
J:iikob Kraft, ki stanuje v bližini močvirja t r je forman nekega oddelka deiavcev New Jersey Mosquito Exterminatiom Commission, je čul o tem ter se napotil v spremstvu nekega soseda z motornim čolnom po Berry Or^ek. Medtem pa se je stemnilo in Krafit je dvomil, da bo mogel najti 3al-tona, katerega je dobro poznal. Ko pa je ustavil čoln, je ^išal stokanje m kmalu nato je našel moža, ki je tičal napod v močvirju, S pomočjo «vojf Iga spremljevalca ga je zavlekel v motorni čoln.
Galton ni vedel, koliko časa se je nahajal *v močvirju.
Oblasti 'bližnjih mest nameravajo prepovedati iskanje jagod v močvirju, ki je jb zahtevalo eno človeškp življenje ter. hi skoro uničikj -drugo. IWi otroci hodijo
ven napad. Pač pa ffcmšajo uve-1 javiti nekaj, kah bi po njih mnenju sjiravilo e\-olucijo in Biblijo v soglasje.
• — Brutalni standardi, .katere zagovarjajo, ibi oropati človeka njfgovega visokega standarda ter ga potegniti na «teliače živad-i. To hočejo učiti vaše otroke. Vze-li bi jim vero v neum*ijivost, kate-ro je edino mogoče imeti, če verujete v Boga.
Zaključil s tem, da je primerjal evolucijo s '4 sm radi ji vim močvirjem", "središčem (bole-zni in smrti". Vero je označil kot "vrelec, ki izvira neprestano ter osveža in oživlja". 1 — Krist napravi iz vsakega človeškega bitja vrei-c, po (katerem se pretaka božja dobrota v svet, —je rekel. — Smradljiva mlaku-% pa	življenja onih,
ki varujejo, da mo join je žival*.
FEZ, Maroko, 20. julija. — Vedno večje rifske napade po kratkem prekinjenju bojev so zavrnile izmučene francoske čete z veliko vztrajnostjo in odločnostjo. Čete je zelo ojačil in ohrabril prihod maršala Petain. Smatrajo ga za svojega velikega načelnika.
Avijatiški del francoske službe postaja vedno važnejši. Včeraj so izvedla letala štirideset zračnih obstreljevanj, kajti skoro neprestano so letala semintam, od Feza na fronto in nazaj, na razdalje petdesetih kilometrov. Na fronti so vprizarjali možje Abdel Krima od Ain Aiča po do Ain Matuf, uvodne naskoke za pričakovano končno prodiranje proti Fezu.
Francoske zunanje postojanke so morale preživeti številne mučne trenutke. Neka gibljiva kolona iz Teruala je včeraj oprostila dve taki postojanki pri Bab Monein in Ain Ued Hamrin. Izmučeni posadki, ki sta bili dolgo oblegani in ki sta pognali v zrak svoji utrdbi, sta bili poslani nazaj. Nadalj-na francoska kolona je navalila na rifske čete, ki so vznemirjale Ain Aiča. Glasi se, da so imeli Rif-čani tekom te operacije velike izgube.
Številne teh zunanjih postojank imajo štirideset do petdeset senegalskih mož ter dva ali tri francoske častnice. Pogosto so bile take postojanke zapuščene, z izjemo dobave živil in vode potom aero-planov, kajti treba je velike čistilne operacije s tisoči mož, da se oprosti eno samo tako postojanko. Zadosti cet za take operacije ni bilo vedno na razpolago.
Položaj je nevaren, a ojačenja so pričela prihajati na fronto, in novo življenje je bilo vlito v francoski odpor. Hitri sunki in udarci Abdel Krima na povsem nepričakovanih točkah, ki so izmučili francoske vojake, nevajene takih t^žkoč, pomenjajo baje le pričetek velike kampanje rifskega vojnega gospodarja.
Večino njegovih dosedanjih bojev so izvedla nezadovoljna plemena. Inteligenčna stroka francoske službe poroča, da ima Abdel Krim velilto silo svojih rednih čet v rezervi ter da le čaka ugodnega trenutka za napad. Vstaški glavar bo moral hitro nastopiti, kajti ugled in avtoriteta maršala Petaina bosta hitro ustvarila smotrene vojaške o-peracije.
nabirat (borovnici* in t a mošnji prebivalci pravijo, da se človek lahko ■naenkrat udre ter iza vedkio izgine pori varljivo površino.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZTiRntfKNTH DRŽAVAH
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN KABJBDENXK OZEMLJU, P*— ao naAa oama ililihl
JUG O■LATIJA t
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 6000 Din. — $92.50
W whiilft. U matej« mmJ M km* m «M itej« !■!■■■■! p.,,>. IS mmtmw n poitnine in druge
■mhHUb um sadnj« prtto «■ taplaiaja *T«itef fato* an**.
ITALUA IN ZASZDKKO OSKMLJBt
200 lir ..........$ 8 60	500 lir..........$20.50
300 lir ..:....... $12 60 1000 lir..........$40 00
umnUSk, ki oci^t mmml k* CM "--*--T |iiid mm IS mrnmšm
m pdttntM In frny tfrntk*	' '
r *Mi.	I^AIJm*« toraAtaB hmašu
Em pomijmtrrn. U prcwnJo PFJTTTROO DINABJW ali v* DVATISO?
Lm dovoljujemo po mocoteoatl i» pntb^ popnet MM DterlM teUm	+dmm>mmlmm ntoi te M***
'P» •«« fcOU miMNU AM \
POftlLJATVR PO BRZOi AVNU PISMU IEVBfiUJBMO 9 najkrajSkm Času tur raCunamo sa btroSkb si^
f FSAHK feAXUR 8TATU BAMS : *i(MinitMM*':,	immrnmw*
. .Tilefan: V»rtlandt 4087. > ■»■*■„	Uj. L-1»
t
V r.
____; .
' • ■ . ' • * •
V v ii- j.. cz
GLAS NARODA. 21. JUL. 1925.
; i t ■_•___._
GLAS NARODA (i
(SLOVENE DAILY)	<
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY	'
(A Corporation)
Frank Sataer, prervUifi_ Louia Benedik, treasurer 1
Place of b na in cm of the corporation and addresses of above officers: * 82 CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. <
"GLAS NARODA"
__*•Voice of the People"___ >
11 sued Every Day Except Sundays and Holidaya._
Zo celo leta velja list ta Ameriko	Za New York ta celo leto — $7.00	'
»* Kanado ___________$6.00	Za pol leta-------------— $3.50
Za pol leta ___________ $3.00	Za niozemstva ta celo leto — $7.00	'
Za četrt leta__________$1.50	Za pol leta-------------------$3.50	j
_Subscription Yearly $6.00.__.
Advertisement on Agreement.____i
"Glas Naroda" ishaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi bres podpisa in osebnosti Be ne priobčuje^",. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
»'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.___
TEMELJI VERE
_____ »
«
— Vzemimo, Mr. Bryan, da ima znanas-t prav in dia nima Biblija. Vzemimo, da Ik> dokazano, tla se je elovek res razvid iz nižjih oblik življenja. Vzemimo, da bodo znanstveniki v par lertih dokazali ne-pobitno svoje trditvi <rlede izvora človeka, pit »v 'kot so <io*<a,zali, da je zemlja okrogla in ».bi se vrti krojr soAnea. Ali bosite j>otem rekli. Mr. Bryan, da je treba zapustiti krščanstvo?
To bi bilo primemo vprašanje, tla se <ra stavi Bryanu. On namreč trdi sedaj, da ne more krščanska vera preživeti, d? bi se dokazalo, da je ena glavnih teorij moderne znanosti recstnična.
On stavlja vero milijonov ljudi proJi sskoro splošnemu mnenju znanstvenikov.
Vzemimo, da Imajo znan.st.vetn iki prav. Mogoči imajo prav. Mogoče je, da si<5 Bryan moti. Mogoče je tudi, da vedo »antropologi več zgodovine človeka kot pa bogoslovei. Kaj bi se zgodiiio potem z vero. ko je prvoboritejem m.*. j«e proglasil Bryan?
Kampanja, katero votli danes Bryan je v svojem bistvu napad na temelje (krščanske vere. Tega on seveda n\r niiisli in ne namerava. C'e ]»a trdi, da je treba iskaJi temelje vere v prvih -dveh poglavjih Omeze, potem je skrčil temeJje ter '.inh oslabil v tako veliki meri. da je ogrožena cela zgradba krščanstva. Ni se čuditi vsled tejra, če poročajo fnmlamentoli.sta. da po.stamejo njih otroci neverni, ko pričnejo pohajati šole. To ni praiv nič presenetljivo. Svoje otroke po-1 šljejo v svet vednosti s prepričanjem, da ji- cela vera neresnična, če t ni resnično hiio ugotovilo Biblije.	f
Ali se tako brani vero.' Ali naj se jo zavaruje .na tak način .'j Kes, čudno je prinat^kti č-lovetatvu tolažbo m poveNtjo, da n«? morejo, ničesar vrjeti, doklor tudi iv vrjan^sjjo. da je ikaklejska znanost iz "•asov pred štiri ti.M>č leti dobesedno resnična.
Bryan ne ščita v«rp. On (pravi svojim ljudefn : — Vaša vera je neresnična, razven če je zn;uio«t krivična. Naravnost sili jih v sklep in zakl(juee.k, da je njih vera neresnična, če ima znauosit pnaiv.
Ponavlja zopet napaiko kaite.ro so napravili zopet in zopet v te ku dveh tisoč let dobromisleči. a m-modri prvobojevniki in predsta-vitelji vetR V vsaki dobi so nastopali možjei. ki so Izjavljali, da ibo vsak novi napre<lek znanosti uničil vere. Ta tspor glede evolucije človeka je le zadnji v dolgi seriji sporov, v kateri no. prav kot v Dav-tonu dane*4. verni in udani možje kot je Bryan stavil celo krščanstvo proti eni znanstveni teoriji.
Resničnost krščanstva so postavili nasproti obliki zemlje, njenemu mestu v sol nemim sistemu, gibanju planetov, poaneoni kometov, starosti zemeljske skorje, olrstoju fosilnih živali, vesoljni po-vodiijj. proroku Jona.su in kitu. židovskemu Jožvi in solncu.
Ob vsaki taki priliki so nastopili teologi, ki nasprotovali znanstvenikom kot jim sedaj nasiprotuje Bryan. V vsakem sporu se j glasilo, da pomenja resnica znanstvenega naziranja kcmec krščan-i siva.	j
Ce bi ne Imelo krščanstvo Širših podlag kot pa trdijo fund a mentaiisti, bi ne bdo danas živa vera milijonov in milijonov ljudi. Krščanstvo, kljub vsem bojaznim tundanienUitistov iti'kom stoletij, pa je živa vera raditega, ker počiva na neizmerno solidinegši podla-k» kot pa domnevajo fuixdamiefn.talisiti.
Brvan je mož odločnega prepričanja, a slabe vere. Evangelij, ki ga pruliguje narodu Team esse-j a ne počiva. k<*t mora vsaka vera, na neprestanih razodetjih v človeških izkušnjah. Temelji mesto tega na trditvi, da nima prav Darwin ali nekdo drugi.
Kakšen majhen tamielj za zgraditev vere! Kako borno se igra s krščanstvom! Kako malo ven? mora imeti v dnu svojega sreai, če je vsa njegova vera zanikanje nečesa, kar bo mogoče v naslednjih par dneh nepobitno dokazano!
Pravično bi bdo povedati v takem slučaju priprostomu narodu v Ttnnessee, da mara opusJiti v»so s>vojo vero, «vojo uteho na s\+--tu in svoje »upanje glede večnosti, če bi se -nepobitno dokazalo sorodstvo človeka z nižjimi oblikami Življenja na sveitu.
Kdo drugi kot Brvan sam ogToža vsled t?fga vero pripro^tih, pobožnih ljudi?
Dopis.
S pota.
Zadnjič sem poročal o michigam-skih gozdih in gozdarjih in obljubil sem, še kaj nadaljevati od drugod. To obljubo bom izpolnil, a-li najprvo moraan omeniti, da se
s m
je pri mojem zadnjem poročilu vrinil vmes twkanska škrat ter zavil po «voje, (ko sam poročal o Krnici "Rojsi". V svojem dopisu sem omenil, da je prepovedamo ubijati velikega jaža^ in sicer za-
Ntrantega, ker služi kot hrana ljudem, če se slučajno izgube v gozdu. Tak jež je ve tik kot mlad, že dokaj doraščen medved ter zleze tudi rad na drevo, d&si je Lilo v mojem zadnjem dopisu pomotoma rečeno, da ne gre na drevo. To le racK tega zapišem, da ne bo spet kak hujskač nahru-lil uredništvo G. N. z bogoklet-stvom, češ, da pretvarja dopise. Jaz pa pisen v CUab Naroda ie
3- let. pa So bili vsi dopisi taktni. Tako tudi tedaj, ko je pred leti oznanjevalee nemara zabijal v Clevelq^lu cnrkev ter v tačasni V'levt-'.amlski Ameriki slikal d>u-hovne z mare.lco in ]>otno torbo jiv rokah. Kar 3.000 nas je ''mar-čalo*' in belo oblečene deklice z! nami. Tone Grdima ]»a je na konju jabajoč kričal in dajal povelja. To ni bo£rokK<t>tvo. daNi ^ je na debelo valilo po St. Clair cesti pod Tonetovim vod-stvom. To pa vse zato, da bi Koverta faro dobil. — Tedaj se je s to komedijo tako vera smešila, tla je na mestu biblijski rek : Naši prvaki so k"i>;io grozd-j.' zobali, z nit o imamo dolge, sko-minavte zobe. Vsask<lo ni lahko misli. da l»i imela prva najstarejša Jodnota. <"*e hi ne bilo onih prej>i-rov. s.amo v C^levelanihi lahko to-
I
Liko članov, kot jih ima damcs ]to vsej Ameriki in Kanadi.
V	bližini Rapid River v Mie!i..| sem najprvo šel v indijansko vas. | in ^icer tam blizu Chicairo jezera, kateri kraj eden najh-pših za . letoviščaa\ie. Tam poleg je Indian i Lake in vije tam velika reka. v kateri ribarijo Indijanci in drugi. Blizu Manetsftiq-ue 'je klikih
300 čevljev velik kristalni stude ■
noc. 7. okusno 'inliin-n-Mlno vod1^
ki izvira iz belega peščr'n<>2ra dna. Ta studenec > isrojlmi gkuhokimi viri izgleda kot malo jezerce.
Tako sem se poslovil od prijaznega Miehigana, in zdaj. ko to ]ii-šem. nahajam na Ely. .Minn. Xovic ni posebnih. Tiuirtistov pa je j. v tej hudi vročini, mnogo od i lizu in daleč, ki obiskujejo i"izna jezera in gozdove. —
Xoviee pa so zdaj sledeče:
V	Soudan. Minn., je umrla rojakinja Barbara Nemanič. doma iz Božjakovaga na Ooleinjsikem, po don ie - Ma.tjašičeva. Stara y Lila -47 lel ; v Ameriki je bivala
kakih 2či let. Zapušča soproga in vev že odriiiščenih otrok. — Dne 13. julija v metati te m kopali i štčfu uagloma uaurl pri kopanju neki turi.-t, in glede njegove siniti so zdravniki ugotovili, da ga je zadela kap, ko ji skočil v vodo. — 1 riš.d je na odkiih in >.veš zrak. pa je šel le svoji smrti naproti.
Dne 14. julija pa je šla neka poljska družina nabirat borovnice (ka^er-h je letos obilo v tukaj-šnjih gozdovih). Ko so se iia'io->..ili v majhen čoln. s t<'/rklin tovo-10:11 borovnic, so s<» blizu 111 '.sta Ely trije utopili; dva so takoj ven do4>ili. st*\eda mrtva, en-ega p«i št* iščejo.
Xa Ely s<» -koraj tedensko veselice v pi Ijaznih gozdovih. Ta'ko l»o knialni imelo svoj izlet Dramatično društvo, in siieer tam pri Bel-m j«'/.eru. pri -Jeriikovein letovišču. v takozvanem Sro.brnem mestu. Tam -i* bo čnlo veselo petji in godba in zabava bo gotovo ^p-rvif. iN na v <Vinižb.i <1 ništ veni-kov in prijateljev dramatike. To bo 19. julija.
T-1t0ta.il 1 bodo priredila tudi skupna Hvžka društva velik piknik. Toliko za danes.
Naj i)< tnd'i oiu-niu porv«Mkuno. ki me .;(• opozoril: daj v eajteaige. da smo imuli dne julija tam na Kabitt (to je bLizti Ely, v gozdu"), proen-ijo za dež. Knkel sem oni om hi. da ji* to sramotno, k;ijti S:ili so veseli in ne žejni. 11» lačni, pa so prirejali proeesije ju <iinši-1 verske obrede. Kdor je količkaj pošten. zgraža nad tem, in 'tako so se zgražali 4imK oni. ki so mimogrt 1o opazovali. —Takili
T-i. — sem rekel jaz. — ne dajem v Časopise, k»-r to v čaisopise m spada, ker ni. da hi jih bral po Išten č!«;-'V:'k zdravega razuma! —
Matija Pogorele
Jugoslavia irredenta.
Ponočni napad na župnika v Vipavi.
V noči .">. julija je udri doslej še neznan ropar v žuipnišče v Vipavi in prišel neopazen v solvo UOsjvod.i župnika Breitenberger-ja. Udaril ga je močno {>0 glavi 11 zavpil nanj. da mora molčati in da sme odgoVarja t.i sa ni o na njegova vprašanja. Potem ga je še pa Hi rat udaril, da je začel župnik krvaveti. Ropar je v sobi vse pr -obrnil n zahteval denar. Zujuiik mu je rekel, naj \Tzame. kar je v suknji in uro. Ropar je to s-toril. potem pa je o«lsel. V listnici j" i i 1 o 100 lir. tira je vredna 2G0 1 ir. Po odhodu roparja s-i je 111 d i župnik pomagal, kolikor -i ji mogel, zjutraj pa je na-znanil napad orožnikom in poklical zdravnika. — Rane na glavi bodo imele lahko še itežflce posledice. — Orožniki iščejo napadalca. Župnik Breite.nberger je roil'om Llrij-čan.
i
.700 italijanskih tajnikov za slo-j	venske občine.
Trgovska šiala v Gorici reorganizira v trgovski zavod, ki ho imel poseben tečaj, v katerem se bodo poučevalii kandidat je za ob-»•inske tajnike m.^1 Slovenci. Učili -e l>o; 1 o tudi slovenščine. Sedaj j«' 700 slovenskih občin brez tajnikov s pred pisaJvLmi študiami. kaikor trde Italijani. "111 vsa ta mesta med Sloveinci imajo zasesiti Italijani, izšolana v omenjenem tečaju Ti iitalijamski ta;jniki imajo tudi zaupno osebe in pred^tra-že npra\e in domovine v najde-iikatnejšii zoni ob meji. Marsikatera italijanska nakana proH Slovencem se je že lizjalovila in tako morda tudi ne bo nič z namefra-vaniin nameščen jem italijanskih tajnikov in njihovo misijo med Slovenci.
•	v
Miramar še vedno prazen.
Tujec, iki pride v Trst. občuduje Miramar in marsikdo si ga želi ogledati |Vu<15 v notranjo>*ti. TV> lahko stori proti preeej \*isoici vstopnini ali grad je praizen. — Tujcu se nudi .samo lep razgled sredi golih siten. Avstrijska vlada je pred vojno z Italijo grad izpraznila in na 'Dunaju so razmetali in zmešali iz Miramara pripeljano pohištvo med drago. — Sicer velja dogovor med Italigo
^	I
in AvV.rijo, da se pohištvo povrne, toda kdo ve, kaj vse je bilo v Miramaru. Na Dunaju zbirajo po-^ bistvo za Miramar. ali tja ga naj-, brže ne bo še kmalu.
i
Hrvatski delavci na Reki. (
Hrvatski delavci na Reki sy ze-'" lo na poti Italijanom. Njihove no-' vine; kriče. da je od 4.000 delavcev 65 odstotkov Hrvatov poleg nekaterih tujeev. Hočejo, da bi 1 s« ti hrvatski dt lavci takoj zamenjali z italijanskimi. Italijanska vlada se sicer obvctzsujc za popolno varnost i*i celo ravnoprav-1 r.ost Jugoslovanov na Reki. dopušča pa potenn gonjo proti njim^ davi so na primer hrvatski delavci na Reki nujno potrebni in edini ki delajo! Po bankah in podjetjih na Reki so na vodilnih mestih še vedno Hrvatje, Madžari in (Vho-s]ova>ki. Tudi te hočejo odstrani-itirf. Reka mora bifri italijansika, to se pravi: popolnoma mora propasti !	j
Samomor poročnika finančne straže.
Poročnik finančne Mfra.že v Kač-j i vasi pri Postojni Cornelio Pms-Catori je izvršil sannomor. Odpeljal se je z motoeiklom do nekega Viretzdaia, ta,m »i je pognal kroglo •iz revolverja v s*»nee in se zvrnil v globočino. Tam so ea naši1; i>o itolgem iskanju. Na svojem stanovanju je pustil pisano, naslovljeno na nia/tttf«. k;i/teri naznanja svojo smrt \>?!e»<l slabega zdravja in jo prosi (xlpuščanja.
Tragična, smrt župnika Sedeja.
Župnik Sedej v Oblakah se je šel popoldne 29. jnnija kopat, ne da bi o tem koga obvestil. Ker sra le dolgo ni halo nazaj, so ga načeli njegovi domači iskati in so ea si jlnjič našli v vodi mrtvega Pokojnik je imel srčno napako in °a je v vodi zadela kap. Župnik Sedej ie sorodnik goriškega nadškofa.
Otroška paraliza.
GRENRWICH. Conn., 19. jul. Earland TavTor. šest let stari sin Mrs. Eunice Tavčar iz New Yorka. je umri v tukajšnji bolnici na otroški paralizi.
To je prvi slučaj otroške paralize v zadnjih par letih v tukajšnjem kraju.
I Peter Zgaga
.Med newyerskimi rojaki se ši-*i ftovorh-a. da pretlrzni n«*\vvor~'
1 -	-.	i
iki lopovi nikomur ne pnzaneso n <la -vo imeli dni opravka v »k(diei štirinajste cesti'.- in 9. Ave.
Iiaj«' >e jim posrečilo odne>ti : ti ti-oč dolarjov v gotovini, ne-■caj kut'rov in navsezadnje tudi cd rave pete.
Tri tUoč dolarjev — to je že lepa s\ o ta. Napadah-i so bili zakrin-vani. in napad >3- je završi! med ieveto in deseto uro <k>poldne.
Kje so j«« med deveto in deseto uro dopoldne mudil irosjxid po-m-žni ur od j.:ik. sr zaenkrat še ni lain dojrnati.
Krit mi poročajo, je bilo na Slav-č vem piku i ku v nedeljo vse lepo in vse d< bro, edinole klobase so imei« malo duisha. Malo. čisto malo.
Žal, dn ta duh. ni bil po klobasah.
To je bil tudti zadnji piknik v Ameriki, katereijra s^« je moj brook 1 \ n - k i prijatelj Jože ofieijelno mb-leižil. /e nsaj on tako pravi, prnpriča-li bomo pa prihodnje poletje.
Kivt mi poročajo, s-ta ga bili dve [K.redni_'i zavlekli v boršt in ni dosti manjkalo, da ni prelomil
svoje zaročne zvestobe.
*
Proces, ki se vrši v Davtonu. T< nn„ ter ima dokazati, če je •"-lovelc ri s v kaki žlahti z opico ali n«1, bo krnaJu končan. Pametni ljudje bodo dipotovali: zagovorniki. ]>riče in profesor Scopes — zagrizenei bodo pa ostali v Day-tonu v trdem prepričanju, da s<> izvojevali Ijoj proti naravi in (la so iarekli nezaupnico njenemu na milijone let trajajočemu delovanju.
Devet desetin tistih naših ljudi. ki gredo v stari kraj z namenom, da bodo tam ostali, se vrne po preteku šestih mesecev.
To je čudno, .kaj ne? Ali so se res po kratkem bivanju v Ameriki, popolnoma oditnjiii domovini?
Ni mogoče. Domovini se ne 1110-: «• odt ujiti noben pošten človek. In naši ljudje >0 z malenkostnimi izjemami -ami poštenjaki. Domovino ljubijo, ra.znu-r v domovini pa n^fcnorejo prenašati. To je edin in najmanjši greh. s katerim so
svoje domoljubje omadeževali. *
Mussolini je odredil, da se bodo vršile prihodnje italijanske Volitve šele leta 1929. Torej ima še štiri leta ča-sa za izpr minoa-n.je italijanskega naroda v tolpo črnosrajčnih ztiigrizencev. V štirih letih pa lahko še dosti doživi. Prav lahko doživi dan, iko bo vrgel razsodni del italijanskega naroda v pozabi jnnje njega in nje-go\i čodne nazore o svobodi.
I
i Iz Pariza poroča jo, da je znorel tam n« ki človek, ki je čital poročila o procesu v Davtonu. ; Slekel se je do golega ter ko-balil j>o vseh šlirih po ulicah, i Ko so ga vprašali, kaj je ž njim iin kaj namerava, je odvrnil, da se je raizvil iz mpice «1 da j^ v suni o namenjen.
Torej v Franciji in menda v vsej Evropi je jmorel en sam člo-,vek za stran proc^^sa. ki se vrši v I Jay tonu.
Pa poglejmo v Ameriki! *
V-i tisti milijoni Amerikancev. ki so na Brva.novi stran, se ne mon tjo ]»o-«ebno postaviljati z zdravo panifitjo.
*
VTsen«. tistim, iki me vprašujejo, če be Koverta še kaj pi»tal iz Ri-naznanjam, tla bo še in da bom mogoče še jutri objavil eno flje govih pisem.
Kot mi poročajo rojaki, je h i lf zadnje njegovo pismo jako zanimivo ter nestrpno eaikajo nadalj nih.
•___
1 *' 1 * >1 ■.'! ■ ."■!! Ml.!)
Viri energije v bodočnosti.
Odkar uporablja človeštvo pre- \ nog. <ra navdaja skrb kaj potem. 1 ko zmanjka dragocenega črnega lijamanta. Zato nepr -sta 110 studi- 1 •a in išče novih virov energije. Že ">d nekdaj je elovek obrai**al ih-i k »ohieu. v katerem je popolnoma pravilno viden izvor energij«1 in življenja. Natančni računi kažejo, la izžareva solne 11a 1 kv. klin. veliko ploskev na leto toliko to-plote, da bi iz nje s pomočjo pri-j merilih strojev mogli dobiti, če j bi jo vso izrabil, okrog 1?.">0.()00 konjskih sil. Na vsem svetu s,- iz-koplje v encim letu lo(X) milijonov ton premoga, ki predstavlja ob 1 HO postotni izrabi :>>2."» milijonov konjskih sjj. l>to vtu rgijo bi dobili od solnea 11a 13.(XM) km. kvadratnih veliki jdoskvi — če upoštevani'- samo 10 povtotno izrabo. Ta ploskev odgovarja tretjini površini' Švice. Iz te primere je razvidno. kako ogromne energije hi človeštvo motrlo d*o>biti iz Sahare, e«; lii - posrečilo s primernimi fttroji izrabiti vsaj del ejierjrije, ki jo solnee dan za dnem brezplodno izžareva v pesek. Na to so nekateri inženjeri že mislili, ali do-zdaj se ni bil iztimlj 11 stroj, ki bi vsa.j deloma izpolnil dane ziihte-e. jZadnjič smo čitali. da se je kalifornijskem inženjerju Moreau-ju posrečilo sestaviti stroj iz l-">7.*i; 'zre d. ki prod ue i raj o v -vojem ža-l rišču teniperaluro sOOO f 1 p. (t. j. "2(H!0 stoj*, več. kakor je mogoče dobiti v največjih električnih pečeh. Pri tej temperturi se topi kremenjak, železo, z.lato. platina, optka. dijamant. Koliko j«» na o-J 111 njeni vesti resnice, seveda 110 moremo še kontrolirati.
V	zadnjih letih je med znanstveniki vzbudila veliko pozornost knjiga hamburškega profesorja PlaiiMtna.. v ka.teri jK»pisuje način. kako bi so dala izrabiti zračna elektrika. Plausonova teorija pa v bistvu ni nič novega, saj jo že Franklin, izumitelj srfreJovoda, vedel, da je zrak nasičen z elektriko. Kako bi se dala električna zračna e-nergija zbrati iti potem uporabljati, o tem pa tudi profesor Plauson ne pove nič določne-ga.
Pole s vode <e smaitra kot eden izmed na.jizdaf nojšili virov • r.i-rc g »je v» ter. Odkar sv je razvilo >rakoplovstvo. je bilo omogočeno študirati prilike, ki vladajo v vetru. in danes vemo. da ima vet>r v sebi (>00 krat večjo moč kakor voda. Že pred vojno je na pr. v Nemčiji več kot lr}.0()0 naprav, ki ->0 črpale silo za pogon iz vetra. Na 2") odstotkov vseli nemških mlinov ji gonil veter. Jasno je, da bo v bodočnosti mogoče izrabiti še mnogo večji procent e-nergije vetra.
V	novejšem času <o iznajdljivi duhovi prišli na misel, da bi se dala izrabiti energija padajočega d>*žja. Ideja zveni za enkrat še zelo fantastično.
Dziobeko je izračunal, da bi .si-
la ki goni zemljo okrog njene osi, mogla go*iiti vse stroje, kar jih i-nia svet, uki-og ,S bilijonov let. če
se jo posrečili* racionalno izra-1 iti. kar pa jt- in ostane za vedno utopij«.
t V bi se posrečilo napraviti in vzd i ževati v globini "{.»00 metrov poil zemeljskim površjem parne >tr< je, bi lastna zeme-ljska toplota gnala -troje. Da izrabljajo že ponekod vulkansko energijo. jt-znana stvar. Omenimo naj Kali-iV.i-mijo. ChMt'. Holhijo. Aljasko, Novo Zelandijo. Japonsko in zla--li Italijo, ki so v tem • zirn že zelo napredovale.
Rr.nisav. iki je odkril tkzv. plemenite pline, je že preti vojno l|>re.dla«ra.l. naj bi <r premosr zaž-gal v rudnikih, kjer ga kopljejo, z ziron njem na>-taJi p'lini pa bi s.* naj odvajali na površje. S tem bi m* mnogo energije pridobilo, ker hi na eni strani stroški za prevoz odpadli, na drugi strani pa hi se lahko porabili tudi odpadki, ki so sicer brez korivti. Njetgova teorija do ilanc- še ni prešla v prakso.
Mnogo upanja -za dosego novega vira rnergije so v poslednjih letih Mtavi'.i na radioaktivne snovi predwem jia na razdelitev atomov. rčenjaki so dognali, da se ob razpadu aitomov opro-ite neiz-meme latentne energije. En gram •radia ima na pr. toliko toplotnih j kalori j kakor 300 ceivtov na boljšega premoga. Do danes s»* žal ni j jHisrcčilo razbiti in ra.zde!iiti atome. novejš« 111 č a srn si. po«.kuvili .'kisik izločiti iz zraka in njegove ■atome *•■> /ikrojitPosku-; pa se je 1 ponesrečil že v teoriji, zato ker I moderna tehnika še ne pozna ta-! ko odporne kovine, ki bi mogla I kljubovati na-talemu kemičnemu i procesu.
Zanimiva je teorija znanega
1
i raziskovalca nrenioga llansa Pi-' vherja ki jo je podal m davno na j londonski konferenci, kjrr so s * Izbrali teoretiki in praktiki, da najdejo novih virov energije. Iz-j javil je. da je teoretično že danes i mogoče dohit i \y. vode in zraka za avtomobile pcitrcbno pogonsko v.r» dstvo. Na podobno misel je že pojirej prišel Charles 1 leurv, jiro-j fesor na Sorbonni. ki je objavil razprave o votli kot g.vndnem 'sredstvu avtomobilov. Njegova teorija se oslanja na hipotezo, da -e v naravi nahajajo snovi, ki bi razkroj vode v k i - i k in vodik 1110-•_rle toliko pospešiti, da bi na ta način nastftji pVini mogli »roniti i eksplozivni me tor. Do dani s se še I ni posrečilo, odkriti te snovi. Iz-; ključeno pa 111. da se v bodočnosti vendarle posreči.
i
_
i -
Konec štrajka v Havani.
| HAVANA, Kuba, 17. julija. — j Delavci v tukajšnjem pristanišču, ki so že dalj časa stavkali, so sr j eiane^ vr nili na delo. Družbe so ugodile večini njihovih zahtev.
V vseh slučajih—
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na 'Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI
GLAS NARODA, 21. JFL 1925.
k East River-jii. da dožcnein, kdaj odpluje prvi parnik prwti New Orleansu. Xato seni se spet vrnil v pisarno, kjer s«*ni markiral zaboj ter ga zavlekel z velikim trudom do stopnic. Nisem si upal sam nest i zaboja dol. temveč sem poiskal za to nekega voznika. Ko sem odšel ven. sem opazil iti mimo nekega moža, katerega sem prosil, naj mi pomaga prinesti zaboj dol. Ta je Idi takoj pri volji in ko je ugle-dal zaboj, je dejal, tla «ra bo sain nesel dol in da ne potrebuje moje pomori. Dal sem mu menda deset ali petnajst centov, in mož je res storil, kakor je bil obljubil, -laz pa sem nato odkorakal po Chambers 1 Street, in tam sem opazil nekega j voznika, ki je peljal s svojim vo- ! i zoni v smeri nazaj proti Broad- 1 j way j u. Xajel sem tega voznika. ! mu naročil, naj mi pelje zaboj k iparniku ob Maiden Lane ter .VI ž njim. Dočim je on nakladal zaboj. sem stopil jaz v svojo pisarno ter vzel kos papirja, da bi spisal nanj pobotnico, katero naj bi podpisal ladijski kapitan ob sprejemu zaboja. Klerk je hotel vedeti, če želim imeti tovorni list. Jaz sem mu odvrnil, da ker gre samo za navaden zaboj, tla po mojem mnenju tovorni list pač ne bo potreben in sem pripomnil, da ga pridem pozneje v pisarno iskat. Po ta tovorni list pa nisem šel in tudi pobotnico sem takoj razstrgal. rim sem se oddaljil dva bloka od parnika. Xa povratku v svojo pisarno sem se ustavil v jedilnici hotela Lovejov. nasproti parka, kjer sem naročil žemljo in zdelieo kave. Jesti nisem mogel, toda kave pa sem popil dve zdeliei. Xato sem šel nazaj v svojo pisarno, kjer sem zaklenil vrata ter nekaj rasa nemo iu mirno obsedel. Xato sem še enkrat natančno pregledal sobo. skrbno zbrisal steno na enem ali dveh meistih. zatem pa sem odšel domov
ter legel v postelj.
*
S tem so končane morilčeve beležke, ki tako jasno označujejo vsak posamezen njegov korak. — Vsakemu, ki je te beležke čital. je ! moralo biti jasno, da je šlo tu za ' uboj v silobranu, ki ni bil vnaprej zamišljen ali zasnovan.
I "soda pa je bila proti morilcu. Dogodilo se je nepričakovano. — Odplutje parnika iz Xewyorškega pristanišča se je zavleklo za teden , dni. Xa krovu ladje se je pojavil močan, neznosen smrad, in kapitan je takoj uvedel preiskavo, od-jkod ta smrad prihaja. Smrad je .prihajal seveda iz zaboja. Kapitan je ukazal, naj zaboj od pro. Ko se r je to zgodilo, so našli notri trupih lo umorjenega.
t* Medtem pa se je že splošno go-r vorilo o izginotju Adamsa. Xew . York je bil tedaj še majhno mesto, i kjer so ljudje drug drugega po-i znali. Kmalu je bil ugotovljen voz-
-	nik. ki je izpovedal, kdo mu je od-:i j dal zaboj. Colt je bil takoj areti-
-	1 rail ter zaprt v Tomlis jetnišnici. v V sodišču je naredil Colt na vse i dober vtis. Oglasilo se je več vpliv-
nih odvetnikov, da ga zagovarjajo; o državni pravdnik James E. Wliit-•1 tin«* je zastopal obtožbo. "Wheeler. I e učitelj, ki je imel sobo poleg Col-r !tove pisarne, je ves čas nekaj su-j mil. On je slišal udarec in ropot r borenja, prišel je potihoma k vra-t tom ter pogledal skozi ključavnič-,, no luknjo noter. Ada niso vegra trup-ila ni videl, ker mu je Coltov hr-( bet zapiral pogled, toda videl je, kako se je Colt čez nekaj sklanjal j. J ter si prizadeval, tisto stvar vzdig-'niti. Wheeler je o tem dotlej inol-ičal. ko pa je prišla stvar pred so-u d išče, je nastopil kot priča, in si-j eer za obtoženca zelo obteževalna j priča.
Obramba je plaidirala uboj. — t Porotniki pa so se po dolgem posvetovanju zedinili za umor.
Poskusilo se je vse, kar je bilo
s-	,
f mogoče, da se reši življenje nesreč-{ nega moža. Slučaj je bil apeliran od sodišča na sodišče, ali vse za-I man. Senca vešal je plavala neprestano nad Coltom. Končno so •o 1
j splavali vsi upi po vodi in Cold je bil obsojen v smrt na vešalih.
el	*
;e	Karolina Ilenshaw je bila mera	tresa moža. ki je bil smrti posve-la	cen. Tekom celega procesa* mu je i-	stala zvesto ob strani. Zdaj. ko ni ;e	bilo nobenega upanja več, da bi ►v	Colt izbegnil vešalom, je ta izrazil
»1 'šolin rlii M>li hiti ž. nin nnrni^n
Zagonetno, toda resnično.
ZA GOSPODINJE
Zanimive beležke morilca.
Za "Glas Xaroda'* — priredil Žabec.
^ie 1SABELLE KAY
Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete. p i»oinočjo katerih za more boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in matL Na tem mestu tw>mo vsak teden objavili flanek, ki bo zanimal vsako dobro gosi>odinjo.
No. 143
NAVODILO Štv. fil
Navodilo /a kuhinjo.

I»aues ljudje dosti rajši jedo zr nate jedi. ki so napravljene iz koruze kot pa je«li. katere je treba naprav'jati iz koruze po starem uzoreu. Pralno je koruza kuhana, vzame dosti Pasa. v/. koruze napravljene jetli. kot <o naprimer ta-kozvane corn flakes. so j.:i že <;oto-ve ter pripravljene za jedi. S eorn fliikes tii tjolieueira imseluiejra dela in nobene kuhe. Pole^teira je ]ia tudi več različnih nav.ulil. katere lahko uporabljate. Corn flakes je jako zdrava hrana ter je |M>sehno u^<Nlna v vr<Kt'in vremenu. Vs!ed-teira pri|N>r<K3iin materam, naj jih dajo otrokom v obilni meri ter jim s tem zairot. \e ihijh.Iiio prehrano.
Da odstratiile pralniška znamenja z doi-taeeua -platna. i»ostavile pivnik p«nI znamenje ter nauiažite < karlMiuo kislino. 1'oteiu <»|»eritc v eisti vo«li.
<~'e vam p:ide mast na tla. izinij-te takoj z mrzlo vodo. kajti mast -e lahko strdi in se zazre v les.
I »a oeistite slotmvo kost. ki je izgubila barvo, pomočite slonovo kost v raztopino vodika in peroksida. potem pa temeljito umijte z mrzlo votlo.
BREZPLAČNO Krf*na barvana P?"
soda z ročaji za sadje za 90 labelnov
Star in Magnolia Mleka
Ko hočete kuhati ali peči, se boste prepričali, da bodo s temi vrstami kondenziranega mleka postali vaši pudingi, keksi, polivke itd., bogatejši in okusnejši kot ste jih kdaj prej imeli. Domačem jedem dajo izboren okus ter jih je lažje delati. Polegtegra so cenejše in ni treba ničtsar vstran metati. Rabili jih boste dosti, ker so dobre in poceni. Sveže ostanejo bres ledu.
Nasveti /a lepoto.
Vsakdo izmeti vas ima lahko zo-l>e v dobrem stanju za pravilno žve.Vnje. 1'ojdite k zoIm»zdravniku, ki vam bo za majhen denar prei-kal zobe ter izledii neth.s-tatke. katerih sami ne morete. Zobozdravnik naj vam vsako leto dvakrat preišče z«>-l»e. kajti na ta način j«* treUi le majhnih popravil. Ali se ne izplača Zob vsak dan osnažiti ter iti ilva-krat na leto k zobozdravniku kot pa triieti :.t»l»oliol ali pa še huje l>oleztii. ki so večkrat p«»le<liea teira zanemarjanja? I'ohyi zobje potnetijaju dobro zdravje.
PIŠKOTI IZ «'t»IiX FI.AKKS
7» čsiš eorn flakes - žlici masla l časa sladkorja l-i žllee soli
1 žliea peeivneirn praška
j.ijea 1. žličiea vaiulje
1'tepajte maslo. pridenite sladkor. s<il in peeivni prašek. Podeni-te dobro iitepena jajea, rorn flakes in vaniljo. l>evajte z žlieo v o-masčeno ponev. 1'eeite v zmerni jieči. Stresite piškote iz ponve, ko so še jjofki.
Vfiak lahel s t« k on ve je velike vrednosti. Za 90 labelnov dobite krasno barvano posodo za sadje z ročaji, k&koršno vidite naslikano zgoraj. Hranite te labelne. Kmalu jih boste imeli 90. To darilo je mogoče dobiti samo v naših premijskih trgovinah. Po potiti ga ne pošiljamo. Obiščite naše pretnijske trgovine navadene spodaj in oglejte si Se dosti drugih daril.
Osebna zdravje.
Najholj navadna bolezen ameriškega nartxla je danes zaprtje. S pravilno hrano se lahko prepreči. Zaprtje povzriH*a pomanjkanje ras-kavili jetli v naši tlijeti. Ilaskave jedi so otrobi, zrnate jetli z lušči no vred. sadje, sveže iu sttho. kislo zelje. zelena, solata, stročji fižol, korenje in krompir (s kožo). Za zajtrk jejte. če le tnoiroče. sadje, .kako raskavo ali zrnato jed. jajea in pijte kako tekočino. (><1 rasli naj pi-jejti kavo. otroei pa mleko ali ka-ka<». opoldne in zvečer jej*«' kako solato ali tlrujio zelenjavo. <'e imate pri obedu pečen krompir, »i jejte s kožo vred. Kazen krompirja uživajte tudi drujro zelenjavo. I'osebim prip«>ri«-ljiva je ječmenova juha. Namesto, da bi jedli krekerse, nu-trešite v juho otrobi.
Navodila za kuhinjo.
PRERIJSKE TRGOVINE
Ko delate paj iz črnih japrod ali robidnie. tlodenite ja^tnlain neko liko soli. kar jim bo zadalo boljši okus.
Preti no oblijete kek s tekočim sladkorjem, jki potresite nekoliko z moko po vrhu. Na ta način ne l»o sladkor tekel čez.
f'e imate p»le;r kuhinjskega sinka škatljo narezanega mila. je t«> Ik>Ij praktično kot uporaba mila v velikem kosu.
C"e vam pri keksu zmanjka tnVe-ka. mu »lotlenite nekoliko vtnle. To ne bo izpridilti keksa, ampak malo rahnejši bo.
BRONX, N. Y..
578 Courtlandt Avenue
near 150th Street
BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumnrr Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street
NEW YORK CITY, N. Y.
44 Hudson Street near Duane Street
426 West 42nd Street near Ninth Avenue
1427 Third Avenue near 80th Street
61 East 125 th Street near Madison Avenue
Mi priporočamo naslednje izdelke
0e hočete mleko in sladkor obenem, tra ni boljšega mleka kot je Star iti Magnolia Mleko, ki ^a prodaja vsak izroeer. 1'olegtega lahko tudi hranite labelne ter dobivate zanje «1 ragooena darila.
Oblasti so to dovolile in opoklne dotienepra dne, ko bi imel biti Oolt obešen, se je izvršila v njefrovi ee-liei ]»orc»eiia ceremonija-. Štiri ure pozneje se je imela izvršiti obsodba.
Ena od ]>rio te post«l>ne in rudo-vite poroene ceremonije je bi! .1. II. Payne, pesnik, ki je spesnil "Home, sweet llotne. Pastor dolin Anton je poročil dvojico, nakar
so pustili poročen ca eno uro sama. *
Preostajale so še tri ure do just ifikacije. Colt je izrazil prošnjo, naj ga do zadnjega trenotka puste samega, in iz usmiljenja mu je bilo to dovoljeno. Vešala so stala pripravljena, ura štiri .je že skoraj bila. tedaj pa se naenkrat zaeuje krik: 44Ogenj!" Kupola Tombs jetnišnice je bila v plamenih in vsej jetnišnici je grozila poguba. Xasfala je velika zmešnjava, pozvana je bila požarna brambsi — toda vislice so Takale. . . Xiecsar ni smelo prekiniti izvršitve jusii-fikacije.
Eno minuto ali dve pred četrto uro popoldne je vstopil v celico pastor Anthon, da bi obsojencu naznanil, da je prišla njegova ura. Toda trenotek pozneje je že planil duhovnik iz celice na koridor ter klical paznike.
Na postelji je ležal Colt prekri-žanili rok, v njegovem srcu pa je tičal dolg, oster nož. . .
Ali je dobil ta nož od Karoline Ilenshaw ali morda od kakega svojega prijatelja, ki so ga obiskovali v celici, to je in ostane večna tajnost.
Prodajalka ponarejenih angleških bankovcev.
V zadnjem Času h* je spravilo v promet znatno stavilo ponarejenih angleških "funtov"'. 'Pona-rejenr novčaivice so krožile v Sloveniji. na Hrvatskem in tudi v Beogradu- Kakor se je ugotovilo.
'GLAS NARODA", THE BFfTJ JUGOSLAV ADVERTIRIN'1
MMDTUK. . : ^ D
Pretekla je /e -vkoro doba treh ;i generacij, odkar se je odigrala ta o tragedija, 'znalia kot eult-n naij- ' t»olj serazacijonalnih kriminalnih k ■•»lučajev prve polovice preteklega d stdlctja. — Osne 17. septembra le- k ta lfv+1 pi liil umorjen Samuel > Adams, katerega je umoril knji-'s go vodja dolin C. Colt.	| ti
Omenjenega tfcne j[K*i»ldiie je [ k sede4 Coh za svojo pisalno mizo l v svoji pisarni v j>oslopjm na ^ n vogalu Chambers Street in Broad-J v way. V sosedni s\>bi je bila na-j-> meščena trgovka š<»la, v kateri j-J z poučeval ndki gotov Wheeler.'| ki se je prav takrat bavil z nekim! v svojim mladini ačeneem. Colt je j izgortov.il neko delo o knjigovod-M stvu, Adams, ki je bil tiskar, pa e je prevzel d«<lo v ti^k in Izvnši- s lev. Colt pa je bil Adam.su dolžen ^ s neko vsoto denarja, radi katere j {.»a je AdaiiLs večkrat opominjal. I < Ko je sedel Colt pri svojem de- ^ lu. je stopil v pisarno Adams ter. s sel na bližnji stol. Colt je trd if. } tla račun, ki mu ga je Adams ne- i kaj dai prej tipkanega dostavil, j, ni pravilen. Pokazal je svojemu } upniku listek, na katerem so bi- ^ t le zabeležene številke, ki jih je « Colt notiral t»T je rekel Adam- u.l, naj dotične številke na korektu- s ri popravi. Adams |>a se je raz- i buril ter dejal, da Colt mice-sar ne ; razume o tiskarstvu, ali vendar ; je dotične korekture poipravil. «
—	Vi bi me raxli ogoljufali! — ' je zabrusil Adams Coltu v obraz. ■
—	Lažete! — je za klical Colt 1 in skočil kvišku.
Adams je tedaj udaril Colta 1 s pestjo v obraz, in udarec je preklal Cohovo ustnico in tudn iz nosa se mu je ulila kri. Nato sta J -e sprijela Adams je zgrabil Col- ' ta za vrat ter ga |>dti>ikal proti srtt-ni. Colt pa je stegnil svojo roko. zgrabil kladivi, ki je ležalo i na mizi. in s item kladivom je z . vso močjo udaril svojega nasprotnika po glavi.
Xadaljne dogodljaje pa povemo najboljše s Coltovimi lastnimi besedami, kakor jih je napisal a jetnišnici. .Te t^> grozna poveM. istorija strašne realist ike in občutkov morilca. . .
*
. . . Pograbi t ev kladiva in ai-darec, to dvoje se je zgodilo sko-ro hkrati. Mislim, da je udarec vrgel klobuk z njegove glave, a-li natančno tega ne vem. Spominjam se le, da je tako trdno vrtel in vlekel mojo ovratnico, da sem mislil, da mi ju izgubiti nrzsod-no»t in zavest, in pričel sem tolči s 'kladivom, kamor je priletelo. • Mi je li skušal iztrgati kladivo ali ne, se ne spominjam. Moja prva jasna misel je bila, kakor se mi zdi, da je oprijem njegove roke okoli mojdga vratu nekoliko popustil. Pozneije se ne morem spominjati ničesar drugega, kakor da sem zaslišal trkanje na vrata. Kalkor v megli se mi z^Li. da seni ga odrinil od sebe, da je padel na tla, ali z gotovostjo ne mortnn trditi tega. Ko sem začni trkanje po vratih, se mi je mahoma vrnila zavest. Stopil sem naglo k vratom in obrnil v njih ključ.
Xato sem sedel, kajti čutil sem se zelo slab in 'bolan. Ko sem take* sedel ijnar minut in vid eft tolilko krvi, sem vstal ter pogledal ubo-g- ga Adamt»a, ki je grgral, krilil z rokami, nato ipa mirno obležal. Spominjam se, da sem ga prijel za roko, ki pa je bila mrzla in s strahom in grozo sem izpre-videl, da sem ga ubil.
Nekako ob isftem času me je prestrašil nek šum. Bil sem razburjen in prestrašm in mislim, da seni šel proti vratom, da se prepričam, če sem jih zaklenil in da potegnem k?juč iz njuh. Tako sem prisluškoval pri vratih morda minuto ali dve, boječ se, da bom slišal še kak sum. Nato sem strt k oknu. Bil je mrtzel. vlažen dan in okno je bilo ves dan zaprto. Tako seam obsedel najmaj pol
re nepremično, dočim sem prej kno za s t nI. V tem času pa se je raztekla ri preko vseh tal. in bal sem se. a bo premočila tla ter pričela j a pa ta skotzi strop v lekarno, ki c je nahajala spodaj. Poskušal em mu ustaviti kri in zavezal sem nt robec okoli vratu. Toda ka-or se je zdelo, ni to nič poniagn-i. Nato sem se. ogledal po kakem lotvozu. katerega sem res naše' zaboju, ki je >tal za zagrinjalom. lrtvecu sem odvzel n>bec ter mu motvozom ovil vrat. Se vedno a je obstojala nevarnost, da bo elika množina krvi premočila od ter pričela kaipaiti v lekarno, 'zel .-em torej žepno ruto ter priči ž njo pomivati tla, očem al pa em kri z rute v vedrice, ki fje talo v pisarni. Kakor se mi zdi. " bilo za eno tretjino vode v ve-iercu. in kri je na'ponila naj-lanj nadaljno tretjino. Medtem em vzdignil truplo iter ga polo-il na zaboj in ga pokril z zagri-ijalom. Nato nisttm več videl nje-:ovoga obraza. Nat/), ko sem od-vrav.il in zabrisal kolikor mogo-e sledove krvi, sem sed zopet k ►knu ter pričel premišljevati, kaj laj sedaj atkren<?m. .Sjx-t sem sli-al nekoga trkati na vrata, ali se liscm odzval. V tej strašni situ-leiji sem vzdržal, dolkler se ni :mračilo, a po glavi so se mi polile strašne in grozne misli. — vo se je dodobra zmračilo in ko em videl peljati imimo nekaj om-libusov, sem previdrio odklenil .rata ter o<lšel kolilkor mogoče ]K»-ilioma ven, misleč, da me nihče ni ndel.
Prekorači sem park ter šel noti Citv hotelu, kjer sem upal iestaiti svojega .brarta ki je tamkaj zstopil. Njemu sem hotfl tudi Palpal i, kaj sem storil. Videl sem ra res v hotelski čitalnici, kjer se je pogovarjal z dvema gos]>odo-iia. Izpregovoril sem ž njim par icsihI, ker sem pa videl, da je v nujnem razgovoru, sem se poslovil in odšel spet v park. Tu sem šetal sror in dol ter ugibal in tuhtal, kaj naj storim. Vsakojaike misli so se ni i podile po glavi, med njimi tudi ta. da bi šel na policijo ter tam povedal, ka<j sem storil. Nato pa sem si preodčil velikansko razurjenje, »proces in javno kritiko, zlobne in zavite govorice in verzije, ki jih bodo ra znašal i o meni ljudje, ki so vedno pripravljeni. očrniti svojega bližnjega pred svetom in javnostjo. K teonr.: pa se je pričela oglašati še moja vest, in to je bilo Več. kot sem mogel prenašati.
Sprva scan nameraval zažgati poslopje, tako da bi se vse i/.pre-menilo v žerjavico in pepel in da ne bi ostalo nobenega sledu. Takoj nato pa sem se si»onmil strašne nevarnosti, ki bi pretila dru gim v obliki strašne smrti v plamenih, kajti vedel sem, da prenočuje v poslopju veliko število oseb, zato sem opustil to misel. Na to mi ja prišla ideja, da bi dal narediti pripraven zaboj, morda kovinas+. katerega bi dal lahko začiniti, tako da ne bi propuščal krvi, nakar bi ta zaboj kamorkoli že odipeljal ter ga zakopal. A-li zopet sem se spomnil težkoč. > katerimi Iw bilo zvezano to moje nameravano podvzetje, in rizika, kateremu bi se izpostavil, nakar sem tudi to idejo zavrgel.
Ko sem tako blodil morda kako uro al še dalj po parku, sem se vrnil zopet v pisarno, v katero sem vstopil — vsatf kakor sem upal — zopet neopaižen. Vrata Wheelerjeve sobe ao bila odprta in Čul sem ga!, kako je z nekim glasno govoril. Sedel sem spelt k oknu in tiho čakal, da "Wheelei zaključi svoj ipouk in da pogasi luči. Ko sem tako tiho čakal, mi je prišlo na misel, da bi lahko Adanjsovo trniipJo spira vil v kak sod ali zaboj ter ga kamorkoli odposlal. Tedaj »e rtiseip mislil na to, da bi bil <za to upwaben zaboj, ki se je nahajal v pisarnii. Smatral sem, da je ta zaboj pre-
najhen, prekratek in tudi ne do-.'olj varen.
Ko je Wheeler končal s svojim ion kom. sem še vt dno cul nekoga
njejrovi sobi in domneval sem. la je nekdo obstal noitri in legel ni klop. kjer namerava prespali. To me je vznemirjalo. Nato <em prižgal s v rs* o, kajti zavedal i« ni se, da je nekaj treba ukreni-i. Nobenega časa ni bilo več izgubljati. Zaprl sem oknice ter stopil k zaboju, katerega sem preiskal in pregiedal, da se prepričam, če bi mogel spraviti truplo vanj. To se mi je zdelo možno, •e bi upognil noge kvišku ter truplo zavil v jadrovino, ki bi absorbirala kri.
Nato pa mi je padlo na um, da "e truplo v zaboju pokopi jem ali »dpošljem, da bodo isto identificirali po obleki, ki jo ima na sebi. Zato se mi je zdelo potrebno, da mrtveca slečem in obleko razre-žem. Pri tem opravilu so žvenketa-li ključi in drobiž,- ki ga je imel mrtvec v žepu. Vse to sem pobral iz žepov in položil na stran. — Nato sem pokril truplo z zagrinjalom. prej pa sem odrezal kos tega zagrinjala, da sem ga položil na dno zaboja. Nato sem trno povezal glavo in noge mrtveca kolikor mogoče tesno skupaj, da bi truplo zavzelrt manj prostora. Po velikem trudil se mi je posrečilo dvigniti truplo najprej na stol, od tam pa na zaboj. Ko sem truplo nekoliko zaobrnil, sem ga položil v zaboj, z glavo navzgor. Nato sem truplo toliko časa tlačil, da ni nič več gledalo preko zaboja. Nato sem izpolnil praznino z zagrinjalom, položil suknjič umorjenega mrtvemu pod glavo, položil pokrov na zaboj ter ga pribil s štirimi ali petimi starimi, zarjavelimi žeblji. Ostalo obleko, telovnik, hlače, klo-
- - ——- ■
bilk. denar in ključe, sem zavil v papir ter odnesel dol. Nato sem se . spet vrnil v pisarno, vzel vedrice s krvjo, jo zlil v lijak, natočil par veder sveže vode ter umil pod. Ko sem nato tudi vedrice izinil. sem
i
odprl oknice, postavil k vratom stol, vrata zaklenil, nato pa od- ' šel v Washington kopališče na , Pearl Streetu, v bližini 1 »roadway- * ja. Medpotoma sem nameraval v neki trgovini z žcleznino kupiti par žebljev, ali trgovina je bila že zaprta. Bilo je deset minut po deseti uri zvečer, ko sem prispel v kopališče. Tam sem izinil krvave maroge z rokavov svoje srajce ter j s kolen.
Nato sem odšel domov, kamor sem prispel približno pet minut po enajstih. Kakor običajno, sem nažgal svečo. Karolina je hotela vedeti, zakaj sem prišel tako pozno domov. Izgovoril sem se, da sem bil pri nekem prijatelju v Phi-ladelphiji ter da moram tudi naslednje jutro zgodaj vstati, da ga spremim na kolodvor. Nato sem ji dejal, da imam še nekaj pisati, samo da bi se pomirila in zaspala. Ko je zaspala, sem ugasnil luč. sle-kel svojo srajco ter jo djal sušit, nakar sem legel spat.
Naslenjega jutra okoli pol šestih sem vstal, vzel srajco in ovratnico, ki še nista bili popolnoma suhi, ter ju spravil v čajno za perilo, oblekel sem svežo srajco, vzel novo ovratnico in bil sem že skoro popolnoma oblečen, ko se je Karolina zbudila. Rekel sem ji, da me najbrže ne bo k zajtrku, odšel sem v pisarno ter našel tam vse tako, kakor sem pustil ob svojem odhodu. Ko sem se prepričal, da je vse v redu, sem šel spet ven, kupil v trgovini par žebljev ter se vrnil v pisarno, kjer sem pokrov zaboja dobro pribil, nato pa odšel
je pomir jene "funte'* raz;pet*a-vala elesasitna, črno oblečena dama. ki je baje identična •> Sofijo Tnrkovo. rod oni Shwenko. Za Turkovo s«, je izdala Tiralica in je upati, da pride kmalu poti ključ.
Samomor visokošolke v Beogradu.
Na -topujLšeii univerzi teti;, .ga poslopja v Beojrra lu --e .je - snbli-matom zastrupila dijakinja filozofske fakultete Milena Marko-vič. hčerka kmečtkih staršev v kragujevskem nkrožjiL l'mrla je še isti ga dne v groznih mukah. Vzrok samomora je velika beda, deloma tudi nesrečna ljubezen.
Zagrebški odvetniki proti svojemu predsedniku.
Med zagrebškimi odvetniki in predsednikom njihovega društva Ni kolo Hofeijem, se j" razvil zanimiv konflikt. Dr. Hofer je namreč na zadnji seji zagrebškega obein>kega sveta, ki se je vršila pred kratkim, nastopil povodom i protidraginjslce razprave kot zastopnik Lil 11 Tesen tov y.a vzdržanje draginje. Zagrebški odvetniki so se sedaj postavili na stališče, tla je dr. Ilofer s svojim nastopom omadeževal dostojanstvo odvetniškega stanu, in napravil tako dru-štvu kakor tudi celemu stanu pred javnostjo veliko moralno j škodo. V smislu tega stališča so J poslali zagrebški odvi-tniki 'Društvu odvetnika* dopis, ki so ga objavili tudi v listih, v katerem izrekajo dr. T lover j n nezaupnico m ura poziivajo. iuij takoj o<lkv& inesfo predsednika d rust val sicer ga bodo k temu prisilili na izrednem občnem zboru. Poziv so po.l-jpisali vsi odvetniki brez razlike strank.
GLAS NARODA, 21. JUL.. 1925.
OHGE— ROPARJI ŽIVINE
>;_
V koloniji Keniji v Afriki je razpisala vlada premijo za vsakega pavijana, ki izroči oblastim živ ali mrtev. Vlada s«» je odločila za ta korak, ker j»* ta velika opica nepoboljšljiva ropariea in tatica, ki je postala zadnje čase naravnost nadlega za vso deželo. Da pa pavijani kradejo celo živino in kalna debelo, doslej ni nihče vedel, dokler niso prišli temu ropu na sled. Zato jih je začela vlada sedaj preganjati 7. vsemi silami, ker povzročajo milijonsko škodo.
£e nad eno l«*to je, odkar je začela v koloniji Keniji zmanjkovati živina. Velike živali, predvsem govedo, dobe pastirji na paši raztrgan«' in razmesarjene, dočim drobnica, koze. ovce. svinje itd. kar v masah izginjajo. Do dvesto repov in tudi več zmanjka v eni noči. pa tudi podnevi iz ene črede, ki šteje mnogokrat po več ti-so<"- glav. Vedno so rane globoke in 7. ostrimi robovi, kot bi jih prizadejal nož. Prvotno so mislili kmetovalci, da more in kradejo živino Masajei, izredno bojevito in divje zamorsko pleme sredi Afrike. Kmalu pa se j«' izkazalo, da neznani zlikovci ne prizanašajo tudi njihovi živini. Zato so j>ot«'in pripisovali krivdo zverem, zlasti levom, leopardom in hijenam.
Domačini sami so 753čeli prežati na roparje, da bi jih ujeli. Kako so se pa začudili, ko so morali u-gotoviti. da tatovi niso ljudje ali zveri, ampak opice pavijani, ki sicer ne veljajo za posebno nevar- 1 ne in krvoločne. Te opice gredo na tlelo z<*lo previdno. Vodijo jih nekaki " nadzorniki", kakor ime-fojdfnu ofa.>sio.id uio.vjspoA raiAOtf nujejo starejše vodnike. Pod nji-mlade živali kraj. Ko vidijo, da je vse v redil, gredo na delo z zvijačo, da bi se človek od nje lahko veliko naučil. Del opic se zbere na enem koncu pašnika in zažene silno kričanje, da bi obrnile pozornost pastirjev nase. Vsa ostala čreda pavijanov se vrže med tem na drobnico, pa tudi na večje živali. Pavijani zasade svoje dolge nohte, ki so zelo podobni človeškim v meso živali in jih razmesarijo.

Zastrupila svoje tri otroke.
WINDSOR. Out., 10. julija. — Mrs. Marv Ilavnes. sat ara 31 let. je umrla danes, potem ki je dala strupa svojim trem majhnim otrokorori' ter zavžila sama večjo množino. Qtroef. v starosti dveh do petih let, «»0 v bolnici v opasti em stanja. Dva otroka najbrž ne bosta okrevala.
$
Ženo in tri otroke je našel zastrupljene .Tamcu Ilavnes, mož in oče. ko se je vrnil domov iz prodajalne. -kjer ie «a.kupil stvari. Xobčne**a razloga ni mogel navesti za dejamje svoj- žene. razven da se je v zadnjem času nekam čudno obnašala.
Koliko je stara zemlja.
KOE\TIfiSBER<fr, Nemčija. IS. julija. — Profesor Wilhehn Eitc' je izračunal, da je zemlja stara tisoč milijonov let. Xa čem je utemeljil svoje račune, poročilo ne ometija.
Potresni sunki v San Francisco.
Knjigarna "{Has Naroda"
MOLITVENIM:
Duša popolna ................... 1.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Bajski glasovi:
v platno vezano.............70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano ...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vezano.............. 1.60
ANGLEŠKI MOLIT VENULE: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
Cankarjeva dala:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............70
Moje življenje t. v........... .90
Moje življenje broširano.......70
Podobe iz sanj t. v...............1.-1—
broširano ...................75
Romantične duše trda ves____ .90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja t. v...........1.—
broširano ...................80
Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.—
Cvetke .......................... .25
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato ...................... 80
Cveti na Borograjska.............. JBO
Čarovnica starega gradu.......... J6
Četrtek t. v......................90
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki.........................40
Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .41
Fran Baron Trenk................35
Farovška kuharica trd. v.........1.—
Filozofska zgodba ............... ..60
Fra Diavolo ......................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............150
Godčevski katekizem ..............25
Golem, roman......................70
Gusarji .........................90
Hči papeža ...................... 1.25
Hadži Mnrat, trda vez.............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
Jurčičevi spisi:
Sosedov sin, broš..................40
1. zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 5. zvezok; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
broširano ...................75
C. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20. broširano ...................75
SAN FRANCISCO. Cal., 20. julija. — Včeraj, o»h poldvamajstih zjutraj, so občutili tukaj lahefk potresni sunrk. Okna so žv^nlo*-tala, a povzročena ni bila nobena večja škoda. Tudi agenti železniških po-it a j v okod Le i ti ko sporočili o inikaki večji neizprodi.
Zaslužek kuharja na angleškem dvoru.
CJosp'xl Menajjer, rodom iz Južne Francije, zavzema na au«?leš-1 kem dvoru važno sluužbo kuharja. V kraljevo palafeo pride z avtom okoli 11 ure m nailzonu}^ kuhinjo in postrežbo za ''tlnnch''; .po 1. uri popoldne odide in fte vrne zvečer po 6. -uri. Na kito zasluži 50 milijonov frankov.
POUČNE KNJIGE:.
Angleško-slovenski slovar
(Dr. Kern) .................. 5.00
Angeljska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže	.10
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Higiena Somatologie, pouk kako se
ohrani zdravje, t. v...........1.50
Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 1,50
2.	zvezek 1—2 snopič	1.80 Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Katekizem (veliki) ................40
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško angleški tolmač...........60
Največji spisovnik Ijubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
3.	del .......................30
2 del .........................30
Pravila za oliko..................„ .65
Postrežba bolnikom .............. .25
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar ali hitri račnnar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .....................35
Sadno vino.......................50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
_(Breznik) ................ 1._
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1.00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Slovenska narodna mladina......1.—
Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45
Umni čebelar ................... 1._
Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica...................50
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano..........1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in soli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič........ .70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci (Trunk) ... 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boy, roman trd. vez...............80
Beneška vedeievalka ............ .35
Belgrajski biser .....»...........35
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
Bisernice 2 knjigi .............. .80
Brez zarje trda vez.............. .90
Besi (Dostojevski) t. v...........1.50
Bele noči (Dostojevski) t. v....... .75
Balkanska Turška vojaka.......... .80
fturska vojska....................40
Bilke (Marija Kmetova) .......... J5B
14.	zv. ljubljanska «Uke. —
(Brencelj) ...................60
15.	zv. Jv&ti SBeSna. Povest is
španskega življenja .......... JflO
16.	zv. Xe v Ameriko. Po reenič-
kih dogodkih ........7....... .60
MilČinskijevi spisi:
Igračke, trda vez.................1.—
Muhoborci, trd. v.................1.—
Pravljice, trda vez .............. .90i
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Trdo vezano ................ 1.00
Mlada ljubezen, trd. v...........1.75
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75
Mrtvo mesto .......................70
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev ....................80
Musolino .........................40
Mali Klatež ......................70
Mesija ......................... .30
Mirko Poštenjakovič...............30
Mož z raztrgano dušo. Drama na mt>r-
ju. (Meško) .................. 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska......... .35
Narod ki izmira.................. .40
Naša Ančka .....................35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih . .............50
Naseljenci ...................... .30
Novele in črtica.....................90
Na Preriji .......................30
Nihilist ....................... .40
Macbeth, trdo vez.......
Julij Cesar tr. v.........
Othelo tr. v.............
Sen kresne noči tr. vez----
SPISI KRIŠTOFA &MTDA:
Narodne pripovedke sa mladino;
Karmen, trdo vez................. .40
broširano .....................30
Krivec, roman, trd. vez............75
Kralj zlate reke ali Črna brada.....45
Kazaki, povest iz Ruskega.........70
Kraljevič in berač ............... .25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
Lucifer ........................ 1.50
Ludovika Beozija .................25
Ljubice Habsburžanov.............40
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš............
Četrti zbornik trd. v
Junaki ............
Mučeniki ...........
Peti zbornik trd.
broš........
Primož Trubar trd.
.80 1.— .80
36
.40
3.	zvezek ..................
4.	zvezek ...................
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
Narodna biblioteka:
Scritoslav .....................35
Spisje ....................... .35
Krvna osveta........................36
General Lavdon .............. .70
Napoleon I. ..................... 1.—
Babica .........................1.20
V gorskem zakotja .......... .35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije......... -35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kraka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vaz. ......... .90
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Pesmi v prozi, trdo ves............70
Prigodbe čebelice Maja trda vas... 1.00
Paibirki in Roža (Albrecht)........ .25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar .................... .35
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk .................90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j a če v na Kranjskem......60
medvedjega lovca. Potopisni roman ........................
Sveta Notburga .................
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije)
v ;
Shakespearove dela:
.80 .35
.80
(Tavčarjevi zbrani spisi:
\
.90
.90
.90
.30
v.
v. ...
801 Poslednji Mehikanec 1.10 .90
1.—
Levstikovi zbrani spin:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije —• Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi.......70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezija trd. vez...................90
Ljndska knjižnica:	j
1.	in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .60
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojaka ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60
9.	zv. Kako sem ae jas likal, (Brencelj) ...........-........60
10.	zv. Kako sem se - jaz likal, (Brenetelj)....................60
11.	zv. Kako sem se jas likal, (Brencelj) ................... .80
12.	zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano .......... .60
••••••••••• *so
Pravljice H. Maj ar............... .30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe ........„.... 26
Patria, povesti iz irske junaške doba .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. 35
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.60
Pol litra vipavca............... . .30
Ptice selivke, trda ves............. .76
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke za mladino.
lzvezek.......................40
2. zvezek ......................40
Pegan in Bambergar.............. .70
Rabi ji, trda vez.................. .75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem .....30
Rinaldo Binaldini ................ .50
Slovenski šaljivee ................ .40
Slovanska knjižnica. Zbrani .spisi,
vsebuje 10 povesti............ .60
Suneski invalid....................36
8kozi širno Indijo.................60
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika..... .90
Sanjska knjiga, srednja ...... .36
Spake, humoreske, trda ves ....... .90
Strahote vojne ....................60
Stezosledec ..................... .30
Sveta noč. zanimiva pripovedka ... .30
Strup iz Judeje .................. .VB
Simon Jenko zbrani spisi ........ .90
Sosedje tr. v..................... .60
Svetobor .........................60
Stritarjeva Anthologija trda vez .. JO
Sisto Šesto, povtoet iz Abrucev..... JSO
Svitanje (Gorekar). vez...........1.90,Tfi Plasti trdo vez.
Šopek, eamotarka (Komanova) vas. .50 * broš.
•1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fet. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 St. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, *eselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 »tr.. broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., bro«............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil TJ.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str., ...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš...........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti....... .30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.......... .30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ........................ .25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	sv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno............. .30
18.	zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev.........................30
10. sv. Mlada mornarja. Povest .30
Tatič, Bevk, trd. vez............
Izza kongresa .................. 1.75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika .... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš..........................70
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) bro«..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, ^tabindranath Tagore
broš.......................... .60
1rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 !
Zadna pravda ....................BO
.80 1.00 .65 I .35
.35 I
.30
.35 .35 .35 .35
.65
50
.50
50
Zmaj iz Bosne
Zlatarjevo Zlato .......
Za miljoni,	; ..........
Ženini naše Koprnele . ..............
Zmote in koncc gospodične Pavle Zgodovinske anekdoti ............
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo.....
2.	zv. Hudo brezdno...............
3.	zv. Vesele povesti...............
4.	z v. Povesti in slike .............
5.	zv. itudent naj bo. Naš vsakdanji
kruh ........................
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ..........................
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pe&-
mi ..........................
3.	zv. trdo rezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti .............................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.G0
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ................. .75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1,— l
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 3 .20
Za kratek čas ................... i_20
Zaklad za otroka.................3 ,20
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................8<
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .........................
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah..
Sovražnik žensk, enodejanka,......
Poljub, v dveh dejanjih............3(
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez.............
Revizor, 5 dejanj trda vezana.....
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................3
Veronika Deseniška, trda vez.....1.5
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................3
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........71
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........6»
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........6*
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................6t
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........3t
.30 .30 .3Q
.35
M
A! .7 i
.75 .75 .50
Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini. Money Order ali poštne znamk po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajrte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniki Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6LAS NARODA"
BLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New Tot

P:
GLAS NARODA. 21. JUL. 1925.
'p Franc Milčinski:
M UHO BORCI.
(Nadaljevanje.)
- h
—	Oprostite. gos|>odine dacar; jaz ne poznani vseli postav i ako z dobro nego jili poznate vi. Jaz sem n obrtnik, jaz poznam samo tiste paragrafe, kateri se tičejo moje- d ga obrt a. Dmgih paragrafov ne ti poznani, ker jili je preveč. V Be- f ču imajo tiskarno, v oni tiskarni z vedno noč in dan tiskajo nove pa- r ragrafe — tako mi je pravil go- v spod. ki je imel v Been službo pri fe onih paragrafih. Toliko je para- v grafov! Nikdo vseh ne pozna! Za- n to oprostite, ako vseeno rečeni: To so čudne postave! .Mirni dr- < žavljani in pošteni dnvkoplaeeval- j ci. ti n«* dobe >xxlni je, ki si jo žele in jo zaslužijo — dobe jo pa po- j, bijalei in zločinci! Te pravice ne razumem! Jaz vas vprašam, gospod daenr in vse navzoče gospo- r de: Ali se naj drug drugega po- { bijamo, da bomo vredni sodnije! s
—	Glej ga brivca! — je vzklik-nil dacar, — kaj se nosiš nad ma- | no! Mar delam jaz postave, mar jaz branim Muhoboru sodni jo? Rajši danes na j "jo dobi kakor ju-'r tri — če bi šlo po mojem! Toda z gole besede, če so še tako lepo siri- |( zirane in parfumirane, nič ne po- j magajo!	ji
—	Prosim, gospod dauar, — je ^ j rekel brivec in bil užaljen, — jaz , vas nisem žalil!	I j
—	Mar sem jaz vas! — ga je 1, zavrnil dacar. — Kar tožit me poj- j dite! s
Malomarno jih je dacar izpre- j, govoril te besede, in segel po ko- L zareu. da poplakne svojo nejevo- L ljo. Kar tako in brez preudarka so bile tjakaj vržene te besede in vendar no baš te besede postale ve- s levažni spomenik onega zgodovin- i sko - pomembnega hipa, ko je iz-redna domu vdana vnema in po- . žrtvovalnost v večno slavo staro- ^ davnega Muhobora rodila v restav- j raciji pri " Pikapolonci" prese- ( netljivo misel.	;
Vstal je izza mize krojač Kre-gar, predsednik olepševalne klopi v koprivah, pogledal je drobno po sobi, dvignil je kazalec desne roke , in zategnjeno zažvižgal.
In kakor se to rado dogaja, — , hkrati se je tudi v vseh drugih
glavah zasvitalo kakor od razodet- , j".
Le nedolžne Slavice se duševna , napetost trenotka ni globlje do- j teknila, nego da jo je gnalo prekiniti pomembni molk z vprašanjem: — G os poti Kregar, en Štefan .'
Kregar je odgovoril: — Le pri-nesi, da ti ne bo treba vedno letati !
Ko je Slaviea izginila, je tišje nadaljeval: — Gospoda, koliko-nas je? Deset.' Mislim, da se lahko zanašamo drug na drugega. — Ali stvar je važna, še po župana mora kdo. Ti, Aleš, ki sediš najbližje vrat, ti stopi ponj! Reci, njegova prisotnost je nujno potrebna, nič drugega ne reci!
Aleš, mlad posestnik in trgovec z lesom, ki so vedeli, da malo gleda za županovo Julko, je brez u-govora izginil, druga gospoda pa je ubogala Kregarja, stisnili so se vsi okoli mize v kotu in steknili glave.
Tomaž Iskra, klepar, si je inel roke, jih podrsal po kolenih in po- j tem izjavil: — To smo gadje!
Kregar je natoeil kozarce.
—	Toda molčati, prijatelji, molčati! Vse se še zmenimo, strogo zaupno! Drugače se nam vse podere !
—	Kako pa! — je pritrdil dacar. — Jaz vedno pravim: Pri nas se preveč govori! Manj govoriti, več storiti — to je prava pot.
Oglasil se je tudi brivec.
—	Gospoda, me poznate, jaz nisem tisti, ki mnogo govori. Ako bi jaz hotel govoriti, bi bil že od-kraja povedal, tako in tako moramo narediti, jaz sem to znal, pa nisem hotel povedati, da ne bi kdo rekel, da vedno govorim.
Tako so besedovali v prijetnem razburjenju. Junaška ljubav do-morodna jim je polnila razgreta* grča in jim delala žejo, To žejo so viSo gasili, ko je vstopil župan
»Aluinn
ft
—	Kaj pa je ? Kaj se je zgodi-
lot	hi
—	Le sedi, župan! Slaviea. ko-zarec za župana! — in že je stek-nilo omizje glave zopet vkupe. U<
Župan je poslušal in pil in čim jr dalj je poslušal in čim vet"- je pil. tem bolj mu je bila stvar jasna. | Rešitev, ki so jo pri občinski seji iSf zastonj iskali, tu je ležala na dla- | ni! Sploh te seje v pisarni — tl vsem se tako mudi v gostilno, ka- 111 ko se naj kaj pametnega sklene ^' v pisarni! V gostilni, tam se rode misli!	j
Kar se je ta večer v gostilni pri " Pikapolonei" dogovorilo, skleni- ' lo. potrdilo in z vinom zalilo, ni jSf bilo nie manj nego	j
načrt, kako se JJuhoboru pribori) sotlnija:
1. Uvažujoč. da ustanovitev sod- ^ n i je v Muhoboru ovira zgolj pre-pičlo število sodnih opravil, je
nr
I sveta dolžnost zavednega Muhobora, da to število dvigne. I 2. Dvigniti se morajo predvsem
kazenska opravila. Kar zmorejo
.	Ti
druge obe i ne, zmore tudi prebujeni Muliobor in ni mu treba, da i	z
z.aostaje v kateremkoli pogledu za
katerokoli drugo občino. Tudi za
Lučani ne, ki imajo po tri uboje
i na teden! Navzlic temu pa priču-
, joči odsek po resnem preudarku
. v svoj program ne s/prejema ubo- "
' jev, da si v sedanjem važnem tre-i(! I	*	v
liotku ne nakoplje neljubih razmer
in razdirajočih nasprotstev. Pač *
se pa vsi pričujoči v prid občni i*
.koristi svečano zavezujejo, da bo- z
' r
do do preklica po vsaki količkaj jzabavljivi besedi razžaljeni in bo- ' •do tožili.
3. Vsi navzoči se zavezujejo, da (si do preklica drug drugemu ne P ,blaga, ne dolga ne plačajo izlepa-; j.l (vsak mora tožiti.	ic
j 4. Vso škodo, ki tako nastane I'-tem u in drugemu članu odseka, po- 1 ravna občina in sicer na ta način, *s da nakloni potrebno svoto Olep- jc sevalnemu društvu kot izredno 'J podporo, Kregar pa bo skrbel, da pride v prave roke.	f
5. O vseh teh ukrepih — jezik < za zobmi!	t
Vsi so se podpisali in župan je 7 i spravil listino. Globoka ginjenost i je obšla zarotnike, vstali so, segli i si v roke, objeli se okoli vratu in i zapeli: "Mi pa ostanemo, kakor i smo b'li. .	j
i Zunaj je vohal po trgu čevljar < Kos, kapelnik trškega orkestra, sestavljenega iz njega in dveh si- j nov. Bilo je v predpustu in vohal je okoli ogalov. kje bi karalo kaj t zaslužka.
Ko mu je torej na uho zadonelo prijazno petje od " Pikapolonce je šel in je pokukal noter. In nik-1 do drug ne bi bil tako dobrodošel . kakor on.	j
—	Črni kos, zapoj ! — ga je vsevprek pozdravila živahna družba.
—	Koj grem po kljun, — jo od- , govoril in smuknil domov. Ena, dve je bil nazaj s fantoma in z godali in že so zabučali 14Mladi
' vojaki", da so kar šipe zabrnele v oknih.	* '
Tačas se je župan spomnil svojih uradnih dolžnosti. Ustavil je ' godbo kar v sredi komada in je ' ukazal poklicati gostilničarko.
—	Polona, — je rekel, — red ' mora biti, jaz pa sem za to postav-' | Uen, da zanj skrbim. Policijska
ura je potekla, ti pa imaš še odprto gostilno in ne le, da jo imaš ' odprto, še godce imaš v gostilni, 5 licence pa nobene. Tega kot župan " ne smem in ne maram trpeti. Tukaj imaš listek, ta listek je pravi-' ca za čez uro in za godbo, razu-1 meš; jutri pa pridi plačat v pisar-" no!
Zdaj je bila stvar ▼ redu in — "Mladi vojaki" so se brez greha z zoper cesarske postave nadalje-i> vali.
Pa v veselem rajanju se niso po-- zabili resni naklepi. Kregar je vo-a dil zapisnik o razžalitvah in razni o "mulci" in "kmetavzi", ki se drugače nikdo ni zmenil zanje, so a se zdaj navdušeno jemali na zna-i- nje in točno beležili in Kosu in a* njegovima drugoma se je kaj ime-o nit na zdela novot arija, da je or-a kester vsako psovko moral pozdraviti s tušem. Do enajste ure je bi-
lo že pet razžaljenj. podlaga petim tožbam: do polnoči jih je bilo deset : deset stavbenih kamenov za sodni jo!
Prešerna radost je prevteela vso družl»o.
S prijaznim sodelovanjem kuhinjskega žeustva se je zaplesal ples z blazino. Župan z blazino v ^ roki se je sukal sredi kola in pre-udarjal, pred katero krasot ico bi ' jo zagnal. Odločil se je za Polono. ^ Pred njo je vrgel blazino, da se . ob živahnem odobravanju veselih sorajavcev prelepo poljubita.	1
j Pa je tako naneslo, da so se baš "
I	k
tisti hip odprle duri in je vstopila inati županja. Morebiti je bila že * kaj časa poslušala in špegala pri 2 durih.	n
—	Mož, — je rekla, glas ji je J bil osoren in se je tresel. — mož, " pojdi domov! Julka se joka, otrok se boji za svojega očeta!
i	Župan je vstal. Polona je švig- ^ ,nila v kuhinjo, plesalci so se po- t
tuhnili.	č
Župan je pogledal godbo, god-	?
ba je utihnila, in župan je rekel:	r
—	Zijala se joka'? Kaka pa si	' mati, ki puščaš otroka samega ki	1 se joka! To spada poti paragraf! — Kregar, zapiši!	j
Kregar je delal, kakor da bi t res pisal.	ij
—	Saj grem domov, ali ti greš j z mano! — je rekla županja.	,
Hotela je prijeti župana pod	j
pazduho, pa župan je dvignil ro-	]
ko.	j
—	Stoj ! Vlačiti mirne goste iz	r gostilne. je motenje obrta in spa-	| da pod paragrafe. Kregar, zapiši!	]
IŽenp. jaz pravim: V imenu po- < stave, pojdi domov! — Ali naj pošljem po žandarje, da te primejo . !zaradi kaljenja nočnega miru? — 'Lepa čast, če bodo žandarji gnali županjo po trgu!
Županji se je inako storilo.
* .. . !
—	Žandarji pa me že ne bodo |
gonili! Lahko noč ali pa dobro jutro, kakor hočete! — je rekla, 'obrnila se in zaloputnila duri.
Župan je mignil proti kuhinji in prišla je Polona in mignil je še godbi in ples z blazino se je na-Jdaljeval tafm, kjer je bil prekinjen.
Ob poldveh je brivec hotel sesti na stol, pa ga je grešil in je padel pod mizo — to se lahko pripeti vsakemu človeku, kateri nima zadaj oči. Držal je kozarec v roki in čeprav je s precejšnjo silo lopnil ob tla, vina le ni ray.lil. In če mu je telo izgubilo ravnotežje, ni mu ga izgubil tudi duh. Komaj je sedel na tleli, že se je oglasu : —
*	Gospoda, prosim za besedo!
—	Beži, šema. ga je zavrnil župan. — kdo te pa bo poslušal!
' — Živk>, šema in it-ns! Bilo je I to razžaijenje št. 11.
Ob dveh so se ravnali domov. ' — Koliko dobite vi navžarji?
*	— je godce vprašal župan.
—	Sest kronic boste dali, gospod ' župan, — je ponižno odgovoril
I Kos.
—	Velja, — je rekel župan, — ampak me moraš tožiti! Brez tožbe nič ne plačam.
*	Za takim junaštvom tudi Aleš . ni maral zaostati:
—	Slaviea! — je rekel, — vino gre na moj račun. — Koliko ga je?
i-
—	22 litrov in godci 3, je vkupe 25.
£
—	Dobro, velja, kar toži me za plačilo!
j
Trinajst tožb! Pa da Muliobor
^ ne bi dal sodniji nič dela ? En sam
večer, pa trinajst tožb! Izredno
„ število, veJiauako število, toda s	'
nesrečno število!
(Dalje prihodnjič, i
Tajinstveni otok v Petrogradu.
V bivšem zimskem dvorcu m-a skega carja v Pertrogradu, iki se je - sedaj izpr-mnil v muzej, so odikri-li pod hišno kapelico obok in ne >- vedo, Čemu je služil. Je to pre->- cej velik orostor brez oken. S«tenc
ii	č-o obložene s kovinskimi plošča-e mi. in v eni steni se nahajajo o močua žele«zna vrata z veliko klju-L- čavnico, ki ima pečat ministrstva n carske z a dvora. Ne da se dogua-
ti, ali so v tem oboku hranili zla-r- to cerkveno posodo carske palač?, i- ali pa dragulje carja in velikih i- knezov.
ZANIMIVI iN KORISTNI PODATKI
(Foralgn language Information tarvlca. — Jugoaiav Buraau.)
PITTSBURG, SVETOVNA DELAVNICA.
Pittsburgh leži ob stočišču rek Mononghahela in Allegheny. ki	bi se tu združita Ln tvorita velet eko	i Ohio. Vse tri rek* tečejo po glo-	i« bokih, od vode izjedenih dolinah	či ris vi-.uka planota ob obeh straneh	.}« je razeeku.na v neštevilo hribov,	zj med katerimi se nahajajo globo-	ni ke soteake. k'i >>o tudi posledica	Ij. pratlavne erozije (izjedatija.) I>e-	_ ga mesta je zarto značilno drugač-	v na c 1 mnogih dragih nie<t, zgra-jenih na primeroma ravni površi-	1! ni. Ako j>e vtari Rim imel svojih	C "sec'?m ht»:bov". se lahko reče.	>1 da jih PitfNhungh inua sedemde-	!• set. Ta iposdhna topografija mosta Pi ttsburgha ima Mul i za	N, d ico. da je Pktsbungh mesto m no-	p gib mostov; morda ga ni me^ta	s na srvet.il. ki )>i imel f'liko moeitov	n in vijadulctov kolikor jih inia	n Pitt-bil :*jrh.
Za čaisa svoje inkorporacije se	'I
je mesto o-mejevalo na mali tri-	v
kot ob ^tečiščui rcik Mononghsfhela	a
,in Allegheny. Grant's Ilnll pa mu	b
je bil vzhodna meja — vi*-ea siru-	3'
paj kaike pol ikvadratne milje. Ta	i
trikot je današnji Down Town,	t
Danes pa mesto zaivzema čez 41	i
kvadratnih milj. Ali onstran me-	1 etnih mej se nahaja neštevilo pre-mestij. ki >kii"paj s pravcatim
Pittsburghom tvorijo veliko in-	n
chistrijalno metropolo.	1
Xajv v je mesto zra-tlo le-ta * 1907.. ko je bilo mesto Aleghenv 1 spojeno z m cut oni Pittsburgh ; ' danes se zove North Side Pitt.s- 1 burgh. dočj,ni onstran Monongha- ' hele se nahaja South Side Pitts- ' burgh, nekdanji trg Birmingham. 1 FittMburghški T'p Town je hrdo- ; viti mestni okraj East Liberty s kra-nimi r.i-?;dei*cami in parki in ' hi.Tro razvijajočim se trgowkm 1 f-red iščem.
Kavno ob tolfiki. kjer se srečata ' r(.ki Mononghahela in Allegheny lso bil Francozi zgradili trdnjavo " Fort Duquesne. Okolo te točke je bilo veliko bojev, da se ustanovi.
kdo naj bo vladar ohijsk? doline. 1 .
Francozi ali Angleži. Francozi s-o trdili, da doline rek Mississnnpija m Ohio t-padajo k njim. in lo na I podlagi odkritij in raziskovanj j Francoza La Salle v letu 186H. Aneleška kolonija Virginia pa je smatrala dolino reke Ohio za svojo. na podlagi svoje^ra čartra. Tj. 1749. so Francozi od^xvslali neko ekšpedicij«?, naj formalno anekti-ra oJiijsiko dolino; kasneje ji je sledila majhna vojska. V j-sen i 1. 17.r)3. pa je governor kolonije Virginia odposlal George Wasli-ingt'ona, tedaj častnika angleška -kolonijalTie vojake, na i posvari Francoze prod nadaljni mvriva-njem. in v snomfladi prihodnjega leta je bila odposlana oboirožena č it a VLrginijcev. da sezida trdnjavo na točki, kjer se dandanes ^ nahaja Pittsiburgh. Do jirvega spo j »a d a niwl Francozi in Virginijei 1 je prišlo I. 1754. ko je George 1 Washington porazil in uje8 četo francoskih vojakov. Ali v bitki " pri trdnjan*i Fort Neeetssity so bili angleški kolonisti poraženi. Pri-1 hodnje lc«t*o .«o -ti zop't poskusili osvojiti to merotlajno točko in od r poslati tja vojsko pod generalom i Braddock: ta eksipe<licija je kon-0 čala s strašni^n porazom tega ge-a nerala, ki je zabredel t zasedo, kjer so nanj prežali Francozi in Indijanci. Francozi, ki so bili med tem zg/adili trdnjavo Duquesne po drža-li to pokrajino do 1. 1758. Tega leta pa so se umaknili prenl napadom generala Forbes, ki je proti njim vodil vojsko Angležev i- fn kolonistov. Na goreF"ih razvali-je nah francoske trdnjave je bil« i. vsajena angleška zastava in ge-,e neral Forbes je na predlog Wa^h-ingtoma prekrstil ime trdnjaVe v io Fort. Piitt na čast tedanjega veli-i- kega angrfeškeua drža\mika. W<il-jo liam Pitt. Tj. 1764 ie bila okolo te i. frd<njave zgrajena naselbina — a Pittsburgh. L. 1794 je btfa nasel-a- Vina inkorporirana ko«t trg in 1. a- 1816. kot mesto.
Današnje prebivala vrt mesta h Pittsburgh ateje 635.000 dna. Ali to število'mta od daleč ne pred-
.. . . "tavJja r«'snjene^i otwga pi!ts-
1	1 - I	II	i 11
burs k ^a pr»-biva ^tva. ilesto ra-
...	' . , o
t«- m -s«' razširja na vse «tram nv
; i aznu roma ozke meje nie-tne ob-
čine in v neposrednih predme*-; jih , j
je iuor<la ravno toliki) ljudi kot"
znotraj zakonito odrejetv mestne ^
meje. ** Metropoli tan area" — ti.
Ij. Pittsburgh 4>re<lmf~stji vv-il
— sto.p na petem mestu lxnnxi
•v>eh enakih velenv letnih skupin v
r
^IriLŽenih Drž;.vab; le metropo-.
litansici okraji meist New York.!.
Chicago, Philatlflpbia in Hoslon j'
>tojijo v tem *H>gletlu pred PLtts-i i u	11
t urgh.nn.	j ^
Riizne ii5ro<lne okolščmo so pri-'^, spel t le Vinu. da jc l*ittedl»urgli • poslal ono velikansko industrij-' sko središče, kakšno je. Predvsem | ^ njegova lega v sred'i hopatih pre-! mogovišč in trojic« rek. ki tečejo j skozi mesto in mu nudijo lahko ( dostop d<> ipremogoklikov trr ga ^ vežejo 7. r 'ko Mn^isKippi in z oee-1^ anom. ki so bili bogati njeirovepra bogativa. Stirinaj-stero raznih 7.0 , ilezniških prog <e tu osredotočnje } 5i? nndo-iv lnjuje vodni promet. Za j t'o je 1'«ra Pittslvurgha jako ugo-tina za izbiranje in razdeljevanje | blaga.
Pittsburgh leži v srcu največje-.ga in najizdatnejšega premogovi-šea v Ameriki. V pittsburškem o-kraju se nahaja 3f>0 premogovnikov*. ki normalno zaposlujejo 40 tisoč p:. mogarjev -in proizvajajo t to milijonov ton premoga na leto. Do nedavnih odkritij v jugo-zapadu in Mehiki je bil PittNburg tudi središče najbolj produkriv-li'ih petrolejskih vrelcev v Zdrni-" ženih Država-h, ki imajo danes veliko pn-duikeijo. Nadalje ima Pittsburgh pri roki eno iziu^id najctbširnej.ših in bogatih zalog naravnejra plina na svetu. Vse to izobilje cenoga goriva, s katerim . j 1111st o ra-žipolaga, je napravilo Pittsburgh naravno n redi išče vKoh
1
indu-trij. ki so odvisne od ognja za svoj uspešni obrat. 'Pittsburoki okraj proizvaja vnč kot j>olo-( v ico vseiga premoga v Združenih ^ Državah in deset odstotkov v*.e-^ pra bituminoznega premoga na j svetli.
Ni čuda. da je Pittsburgh po-» stal mesto železa in jekla — The: lion in Ste d City, — največji, center metfalurgrene indu-trije na ^ svotu. kajti narava siima mu je;
ponci'lila v.s<» ugod-nosti za to. Tri ^ » desetine vsega lit<*ga. železa (j>ig-
1
iron) v am* triškojn kontinentu se ? prodiueira v Pibtsburghu in od-. stot.koV \*sega je-kia. Skupna pro-„ dukcija železa in jekla znatno nad ; kriljuje. v samem pittdiur.šikem j o k raj it. vse jiridelok železa in je- i 3 kla na Angleškem z njitgovimi I , koloniiami vred. Pittsburgh izde- j Iuje viv jeklenih tračnic (rails). s več plošč (plates) za trup. kotb* ^ in oborožanje ladij, več jeklenih j vozov kot katerosiibodti drugo p nifNto 11a svetu.
d Pittsburgh je nadalje sedež a-i lummijske mAiKtrije v Ameriki i in ta industrija vse je tu izv;rno . razvila. Bron. med, baker v raz-i nih oblikaJi. cinaste pdočevine in
I	beli sviinv sr tu liizdehijejo v ogro-
II	mnem obsegu. Sploh vse in d ust ri-I. je. v katerih kovine igrajo veliko >. \logo, se razvijejo v tem velikem
>	uietalurgičnem središču, zlas.ti kar' n se tiče surovin, d asi se Uidi izgo-^ tovljeni produkti proizvajajo v
>	velikih količinah. Izdelovanje jc-\ klenih komadov, kakršni se rabi-(1 jo za moderno grad'njo poslopij, e je začelo v Pifrteburghu; s tem je v to mesto omo^rrtčilo zgradbo ame-
riških nebotičnikov («ky-scra-r. Per )
»- Pittsburški okraj prednjači ves 1- svet, kar se tiče produkcije stekla v v obliki plošč, šip, namiznega bi a i- ga in steklenic. V zadnjih letih se 1- je razvila tnrdi kemična industri-e ja; izdelovanje premoigove smole. - amonijaka in rajnih drugih pro-l- duktov. ki se pridobivajo potom 1. destilacij? premoigai. zavzelo je važno mesto v indastrijainem ži-a vljenju
li Industrija konzerv je dbširna. i. Produkti tvrdlke Heinz Company,
največe tovarne te viste na svetu. B so znani vsakomur tukaj iti v ino- 1E1 zem-.ivu.
Manufaktura strojev, zia.sti e- ijji ktii«'n:h ma.šin potom \Ve*4mg- 'J1 lK>Use Eleeiric »t Manufacturing [ ( "o. je kolomaLno jHnljelje: na ist ■ j3j iiaoi.il tiuli tovania /.ravnili zavru-- jsj nie. \\ > -;inghoci^e Airbrake < li>.. jsj ovrkov-->uje ^p<in::i *;lavnega i/- jsj najd.ttdja. (Jeorge \V« ^titiglion-:'. Druga znatna industrija j rzde- igj lova nje ziee v v*.-h njenih K*>li- (j, kah. Razvoj petroleja in plina v <jj Fitlsburglui jt- rano dovedel ti.) | izdelovanja cevi Standard ( !i •- P li.ieai t'ompj'.ny v ('annonsbtirghu j zraen Pit.tsburgiha je največji S pr<flncent ra^liija na - vetu.	|
V pittsburšk m okraju se naha- | ja čez 2-")00 t0varn.i5.kih podjetij, j ki imajo svoje glavne urade v 1 m« . u. - skupno \ loženo »lav ii'o I kakega bilijona dolarjev in ki ; — I Ka pot-, "m je jo .'.ur n/Vujrlia \ ju li j I in katf :h skupni b :n' i/.«i> 1« i znaša dvakrat toliko kot njihova skupna glavniea. j Eden izmed mož. k at '.rili im • j • je ozko spojeno z iudustrijalnim , . raz v« • j'lii Pitlsburgha. je Andrew!.^ ^'arntgi1 Vt.liko kulturnih usta- j nov. ki jili je on omogoed s <vn- . jim i bogatimi darovi, no-i nje>go- y v o ime. fJlavna izmed teli je 1" u t--negi>: [ii>st.it ute. Imponujoča -t a v- , ba pri Shenlev Parku je edina, f, svoje vi*-1 e. kajti vsnbuje bogato .
knjižnico, slovit muzej, koncertno' ., 1 dvorano i »i umetniške tralerije j ]
Mu/.ej poseduj <*iio iznie<l naj- . večjih in najvažnejših pal»H>ntolo-j gičnih zbirk (»pradavnih živali > j -na svetu. Carnegie Institute of; Technology, oddelek I'amegie j Institnita, je bil izvirno namišljen j ; kot obrtna višja šola za bolj siromašne dijak v Pitt.siburghn. , ali dosegel je jako bolj ambieio-^ni razvoj. To je danes slovita vi-sc.ka šola za vse panoge ti4inike i:i učni stroški so malenko*rni z i •li jakc.
. i • 1 nivcrsity of Pittsburgh pa j- .
najstarejše vseit-iliše v Ameriki'
1 zjipadno od Allegheny pogorja, j'
Zvttzdarna. ki spada k temu vseu-.
( eiliščit, Allegheny Observatory.
1 slo^i po svetu radi svojega delo-
1 vanja na ipolju astronomije in
' zvezdoznanstva. Pittsburžani
' ravnokar dali dest milijonov za j
1 gradnjo nov ga vseučili.Šnega |>o- •
' slopja. ki bo z vain "Cathedral of
I	I.earninir-" To šo^Kko ]>o^Iopje se bo razlikovalo od vseli druirih tn-
■ |vih poslopij na svetu v tem, da ^: J>o impel o .">2 nad-tropij in se bo v /. -
II	penjalo do večje višine kot Wool-worth Building v New Torku.
'; Kot vsa druga ameriška indu-ijstrijalna središča ima Pittsburgh '
-	mnogoštcv'lno tuji prebivalstvo. 1 Po ljubkem šteijn J. 1020.. ki je
-	pr»s?vvilo sku^vno prebivalstvo me
-	*ra Pitts.burgha na	je bi lilo 20.2Gf» belokožnih tnjer^lcev i i\To je. 22 o d'-1 o vsega prebivalstva -jso tvorili tujerodei. To so tiče le j iim >stne občine Pittsburgh. nev-1 -jštevši njegovih petdeset predme- | , stnih občin. Ako pa jemljejo vi i* poštev tujerodee in njihove otro-! t ke, so ti skupaj tvorili SS.S odsto ' t vsega prebivalstva. Ali vse te št -
vilke nam le deloma kažejo ohseg
-	tujerodnega pr«dr! val-t va v Pitt-^-i burghu. Razmerje tujerodeev v rt neposr.dni okolici je še veliko ve-:- čje. V mestu- samem so rzmed t>u-i jerodnih .skupin stali Nemci na i- prvem redu, sledili so Ilusi. Avs-
-	trijci. Ogri. -Tugoslovani. CVhoslo-r> Vaki, Lituanei. š»v«Mli. Finci. Dan-n ei .in Norvetžafni. Jugoslovani so r j bili navedeni s .T7S4. Koleko pn
jih je bilo iznv d 10.072 "'Avstrij-' v cev." je težko reči.
Aretacije komunistov v Brestu.	[
PARIZ. Franciija. 18. julija. — i. V Brestu je policija zaplenila par, važnih komunističnih dokun.entov ^ »dede proti vojaške agitacije v a Franciji. Nad dvajset komnni- i a stičnih voditeljev .>e bilo aretira-e ™
aaBB0auB0Poocooccoocoscoct|
I	Zabasanost. i
ijj Velik del telesnih bolezni lah- J jsj ko zasledimo do zaprtja- To stanje ne zanemarjajte.
|!| Balrol1 S |j
1»! je neprecenljiva pomoč v ta-	jEj
s kem stanju želodčne in pre-	jsj
S j bavne neurednosti in zaprtja-	||
S| Sijajna tonika _ za oslabele	jaj
0	ljudi.	|;
C i	Cena 50c in B5.c.
II	Poskusite najprej pri ljekarju. 5
Ameriški podkonzul ranjen.
I- WASHINGTON. 1). <\. l:>. jul. Harold i.. Br«*t berton, anu-riški pi.dk< iizul v Airua--;ili : 11»—. v Mehiki. j.' l>d v eetrt'/k ustreljeni v ! rbet. -(»trlas^io poročilom, kn-r» !-i. j ' d«d)j| iUvp;irtm<'iiit od konzula Don ll.ivena.
Državni tajnik Kello'_rLr j'' je i .»sjal po-l.ini-tvn a- mehiškem ! irlavnem m -tu navodda. da ua-| j~r< >i m. hi>ki stutianji ura»l. da
! »-de takojšnjo orei^kavo. v na-
i • ' menu. < a izsletli in kaznuje na-
padah a.
j Wash:n«y!on. D. ('.. 1!). jul. -j V iHu-očilih jrb de <tj-«djanja v
1	Agna.sv:ilient«-5. kat-ra j'- ]>osliil i konzul llnven si* glasi. !;i j - po-i škodba le majhna.
kak ill ])■ ro.-i! ni bilo irl-.le }»rot:ian«eri^kega r;izpolo/.enj i v Agua.sealieintes v zadnjih par tednih.
!5:vtlierton j«- bil rojcai v ("';i-n«di, .:i nj-'gov oče m* bil ;ia!;irali-I'iran am riški Iržavljan. Svojo j mladost je prež.v.d v Montani. • 'kjer je Študiral rudarsko k.-mijo. j Na mesto v Airil:i M-al ient je bil ImeiMvan leta 191."».
Podzemljsko mesto v
pragozdu.
. -
Vnglešk razi-kovrslec M tehell 11-ki je -kupno 7 arlieolo-. som. dr. flannoni ray.ki i! r:i'.valine stan <!ra M.iva me-ta v Lu-! baamtun v ;tn?l škem Honduras, izjavlja svojem najnovejšem poročilu. da je pri svojih, izkopavanjih med vi likriskimi spomeniki A fay a kulture /v. le! še na starej-( .še mesto napravo.
— V pričetim svojih izkopci-, vanj — je pisal. — -ino zadeli na piramide- in terase, kot pričakovano. Ko pa sjjio kopali gloJilje. -mo našli v -voje veli-ko presene-( čeiije. da je Lnbaantnn. ki>t se ,'U:i;ii prikazuje danes.	•••!! nad
j druirim^ še .b»sti <!arejšim po<l-zcini Ijskini me<t -m. Vsepovso«! .j s|i: o za t !i p:-i i/ko^a vam jili na j krasne obd-'lane kann^iite zidove. )fk; so iiili finejše arhitekture kot pa piramide, tera.se in dvori na f površini. Kameni, ki -<> br«»/. mav-
t» pobkženi di air n;i (lru«ppa. ^ moj-:rska dela gradilnr unietno-im •številni ostanki trde. pobarvane štukature kažejo, da st» ^ 1 ili z.i-lovi lepo okrašeni.
'1 ukaj. pod površino Lubaam-tun. ti.*-i vnliki skrixmr^st, prikrita števil-.."..t -r ."lovoni. Ena stvar ' l>a je gotova: obstajale so naj-. manj tri različne vjierijode oblju-,d<-nja. dve ]>re<l spaawkini zavoje-van.j 'in in ena poccnege.
OGLASI NAJ SE
r pošiljatelj čeka za S6.00 iz Pittsburgh, Pa.
» Prejeli smo brez podpisa in - naslova draft za $0.00 iz Pitts-rjburgha za naročnino, ki je potek-v la 10. junija 1025. Ker je pa isti v dan štirim potekla, zato ne vemo i-j kam vknjižiti. 1- Pošiljatelj naj se javi.
Uprava "Glas Naroda".
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB
Prevzamem vsako v to stroko spadajoč« delo.
BOJAKL PRE DNO ODDASTE DRUGEMU NAROClLrO, VPRAŠAJTH
MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood,	Brooklyn, N. 7.
Telephone: Evergreen 2854J
GLAS NARODA, 81. .TTTTj. 1»»5.
--- ~
SOLAN A.
^	ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
---- "1
7G	(Nadaljevanje.)
iStra.-tno domctožje jo vieče proti igradu ter domnevam, da hoče izvedeti, kako se je takrat vse odigralo: če je grofica obvestila policijo in re smatrajo Margareto za krivo ali ne.
Lotilo se je tudi 'koprnenje, da ^-lecla svoj las.tni grob.
•Ja/. h1 pomiki jam. kajti in ki nepojasnljiv strah se me leti ob misli, da bi se \ rnil v one kraje.
Xineta me jr konično pregovorila, da sem se udal ž.ftjam ubo-
žiee.
Kako za blestele oT-i Margarete, ko sem jo obvestil, da bomo priredili v Trnove mpar predstav!
Ne bi rada nastopila tam, a tej njeni želji ne morem ugoditi.
*
Sedaj smo dospeli v Trnovo. Margareta je \>,a mrzlična in tudi jaz s»'in razburjen.
Česa se pač bojim ?
Nobena nevarnost liaan ne more pretiti. Listine Šolane so v najboljšem redu, stari« slike Pitesti izpolnjujejo varan je ter morajo uničiti vsak sum. Kdo živi v Trnovem, ki pozna tako dobro Margareto?
iSt- istega večera, ko smo dospeli, miio se odpeljali proti staremu gradu. Margajeta hoče videti na vsak način jezero, ob kojega bregu je izvojevala najhujše trenutke, ko je hotela položiti samo t>»*be ko L žrtev na altar pravica*.
Nikdar nisem dvomil o njeni nedolžnosti. Po vsem, kar mi je pri-povtdovola o celem dogodku, domnevam, tla je postala žntev mtrige.
Grofica Joried se jt- mogoče bala v njej bolj upoštevane tekmovalke.
*
Čudovito >nidcnje!
Kavno ko s\a Giuseppe in jaz odvezala čoln ter se za p ost ušli jo vozila za trsjem gorindol, je prišla po poti kontes-a z nekim Hpreanljevalcem.	_
Gospod je poklical Margareto in ko sta se oba zagledala, je grofica grozno zakričala ter potegnila -vojega kavalirja s seboj na divjem begu.
Smatrala sta Margareto za prikazen. Jaz in Giuseppe sva se
temu zelo smejala, a naša mala svetnica je znlo nervozna ter joka.
*
Zelo ->cin se -prestrašil, ko mii je danes hotelir povedal, da je gospoda z gradu naročila vstopnice.	.
Kdo je ta baron, tki se je naenkrat pojavil med damama?
Margareta ni nikdar govorila o njean in ko sem jo danes vprašal glede njega, jc zardela. Njeno bledo lice ni bilo štf nikdar tako.
Obhaja me čuden občni• k. Ali je ljubo-umnosir?
Držal bom oči odprte. Več kot enega koncerta ne priredim.
*
Dvorana je bila razprodana in'dohodki velikanski. Pamet 111» na rokuje, naj priredim še >par koncertov.
Tekom nastopa Šolana je postalo grofici slabo in morala je zapustiti dvorano.	m-
Nobnega dvoma ne more biti. Ona smatra Margareto za vampirja.
Prepričal sem se. da je baron poznal Margareto. Hotelir mi je povedal, da se je mudil v ča-u, ko je umrla stra teta, 11a gradu.
Moje srce je razdvojeno. Vidim, da je tudi Margareta poznala njega — 'ter ga ljubila. Varala me je. — zatajila mi je skrivnost svojega srca.
Hotel sem zapustiti Trnovo čimpreje. a Giuseppe se je danes zvečer pon<k-.re<vi<l in vsled tega moram ostati dalje. Spoznavam vidno jasnejše, da s.ta se baron in mrtva Margareta ljubila.
Moje razburjenj«- raste od ure do ure! ALi me bo Margareta zapustila 1 Ali bo izročila meaie. ki sem ji rešil življenja krvniku ? Ali more ravnati tako brezvestno, tako zločinsko? V i«sti uri, ko me 1k> izdala s svojim begom, končam svoje 'življenje s krogljo. Moja kri naj pride nad njo . . .
*
Kočijaž mi je proti dobri napitnini izdal, da sta se Margareta in baron sestala dan n zjutraj na iizprehodu.
Položaj postaja vedno bolj nevzdržlijiv .in tla mi gore pod nogama . . . Vendar pa dohodki! Hotelir zahteva na vsak način tretji koncert.
Kaj pa so mm i moji koncerti brez Šolane?
*
Se nikdar nisem občutil vrzeli, ki ločrnje mene in Margareto, na tak način kot Mtlaj. — Kaj .sem jaz proti baroaiu in grajščaku? Bojim se. da se mi bo zmešalo v glavi. Ali me zajpu«tcia? — Dosedaj 111 še bila morilka, a sedaj bo postala. Margareta, Margareta, pomisli, da ti' je moja roka ohranila pri življ Tiju.
^
Na tem me>tu so bili zapi<iks prekinjeni in Maurus je glolvo-ko vzdihnil ter dvignii glavo.
Sveče so dozorevale. Pokril si je z roko oči ter skušal raizumeti to, kar je ravnokar čital.
Misel sc je podila za mislijo — in edino, kar je bilo gotovo in kar se je dvigalo nad v>e drugo ter ga polnilo z velikansko radostjo, je bila zavest: — Ona živi. v resnici živi!
In nato je razmišljal o rešitvri konflikta.
Lepa in občutljiva duša Margarerte bi se za vedno ne.vazala na svjjcga re.sifclja, — s-č žrtvovala, da ga ne izda.
Ali pa so šle njene obveznosti napram temu človeku res tako daleč ?
Gotovo ne.
Treba je najti pota in sredstva, da se preseka ta gordijHki vo-zelj. Kaj pa, če ponudi Italijanu odpravnino?
Kaj pa če . ..
Baron si je podprl glavo z roko ter razmišljal.
*
Jutranja rosa je ležala na grmovju in travi in ptički so žvrgo-leli v vrbah-žailujkah. ki so se sklanjale nad grobove.
T« daj je držal Maurus zopet v svojem objemu ljubljeno ter pokrival z vročimi poljubi njeni u&tnici, ki sta govorili o ločitvi.
Za obema, ob zidu pokopališča, je n^kaj zalšumelo, neka glava se je dvignila nad razpadajači zid, — a oba zailjubljena nista videla tega.
— Ne morem vpropastiti Salvatore, — je ihtela Margareta. — R'S»rmo ga nadzoruje in če izginem jaz, mora položiti račun . . .
(Dalje prifeodBjil)
K. K.
Hipnoza.
Jack Blarkett je sedel v bežni- f ca ntflcega anierikanskega mesta | v Texasn in se igral mehatnieno z velikim ^ainoJk-resom. Od časa do časa se je ozrl skozi okno, kakor bi koga pričasoval. A na obraizn se nv.j. je vid"elo. da je raje sam. Kako tudi ne? — Ni še minilo 20 minut *ko ji: iba.nkirju mister Pan-serju vz«il aktovfko z njeno bogato vsebino. Sedaj je sedel tu in premišljeval, kam naj se skrije, kajti prav nič mu mi prijalo. da bi se policija vtaknila v to njegovo "privatno ikupčujo.
Vrata so se odprla in med njimi se je pokazal mož, ki je bil videti gentleman. Imel je dolge roke, doLsre 'črne lase, na katerih je čepel klclbuk, 'ki ga je morda nosila že kaka visoka osebnost. Z o-sorniin glasom je zahteval (kozarec whiskya.
Po preteku pol ure sta Jack Blarkett (in tujec v najzaupoej-' šem pogovoru.
"Kolosalno, vam pravim, mis-J ter, kolosalno! Lepše stvari niso j mogli iznajti, kakor je hipnoti-| zem. Jaz grem na pr. v "Washing-1 ton, se postavim na kapitol in ko pride predsednik <iz svoje palače, ga hipnotiziram; 011 se obrne, gre v svojo pisarno, imenu.je mene za finančnega ministra in mi še sam prinese dekret."
'To boste šele napravili, ne?' je vprašal Jack previdno.
"Gotovo. Ra vino sedaj sem na potu tja."
"Kako pa napravite to, blago-rodni gospod?"
"Da, to je ravno hipnoza. Pogledam svojo žrtev, napravim čarovnijo, si mišjim 11» tka j. in tedaj mora 011 napraviti to, kar si mislim."
"Kad bi videl tako poskušnjo,r je dejal Jack.
"Napravili sem jih že mnogo. Nekoč pred sodnikom Odeana, ta se ne šali. Hotel me je tebi nič meni nič obsoditi na pet let ječe radi — 110 bilo jo malo nesporazumi jen je. .
"I11 nato?" je dejal Jack napeto.
"I11 nato sem ga hipnotizirali, in veste, rezultat? Zapisali je na zapisnik, da sem najbolj pošten človek v Ameriki in me je povabi) celo na kobilo . . . Ali more -človek v*£ zahtevati?"
"Človek res ne more več zahtevati." je odigovoril Jack, težko sopeč. \Jez nekaj časa se je obrnil k tujcu - "AH se more moč hipnoze kupiti ali pa se je naučiti?"
"Zakaj ne? Ali plačati 3? mora takoj."
"All right," je odgovoril Jack. Toda takoj se je premislil; končno je dejal: "Ali bi ne mogel videti prej male poskušnje? No, za kozarec žganja mi mi!"
Pri zadnjih l>esedah se je črao-<*ki tujec ozrl na gostilničarja, ki j< stal v ozadju ter (poskušal pogovor srostov. Tujec je napravil veliko gesto po zraku, nato pa je dejal: "No, sedaj napravi to, kar sem pravkar misdil."
Gostilničar se je prebrisano na-; smelinil, vzel s ipolice steklenico "Jamajke" ter jo postavil pred tujca.
Zadovoljno jo jM ta pograbil, pokinial ter dejal: "Jamajka' Zadel si, prav to sem mislil!"
Gostilničar pa se je zopet tiho uma'knil v ozadje.
Tujec je nadaljeval: "Za pol centa vam pokažem svojo moč tudi na živali."
Jack Blarkett je pofložil na mizo poil centa.
"Tam zunaj so kokošri. Ali mi morete eno ujtrti, gostilničar? Ne storim ji zalega."
Kmalu je bila kokoš v rokah hipnotizerja:. Ta je irajpravil znano »umetnost: položil je .kokoš na mizo. na katero je narisal s kredo krog. taiko da je bil kljun ravno na črti. eno oko na levi iin drugo na desni.
"Sedaj hočem, da se žival rt* premakne, doikler jaz tega ne dovolim." je govoril hipnatrzer svečano. Kokoš je ležala nepremično na mizi, kakor se je to poskusilo 5e ^tokrat.
"Celo osla fimaon v svoji oblasti," je dejail (patetično, "in mi
mora slediti tako gotovo, kj.kor >.koči pes preko palice." Pri tem je pogJedal Jack a pomembno in resno.
Jack Blarkett je bil prepiičan, da ima tujec moč. o katteri so pisali časopisi. Do sedaj ni veroval
hipnozo, od dej pa je im< ila ta moč pri njem »kredit in hotel se je na vsak način priučiti.
"Kaj moram tedaj storiti, če se hočem priučiti vaše umetnosti?" je vprašal tujca.
Ta je izpil tiho svoje žganje, da lkozaH ic zopet gostilničarju, ki mu ga je zopet napolnil, zaenio-kal trikrat, natu. pa je pogledal Jacka.
"Kako mislite, sir? Ali položite sto dolarjev, da vas naučim te u-metnosti ?" je vprašal.
Jack pa je zakJical: "Sto dolarjev? kaj pa smsdite! Ne, toliko premoženja nisem nikdar imel! Pet dolarjev vam dam takoj; več ne morem! To je lepa vsota!"
Nekaj časa sta še mesetarila in sta se končno zedinila za vsoto 2~> dolarjev. Tako sfct je pričel pouk.
"Hipnoza je največja umetnost vse pretekosti, sedanjosti in pri hodnjosti," je pričel tujec. "To vse se tla napraviti brez elektrike, pare in brez pomočnikov. Zato potrebujete samo svoje oči in svoje roke. Poleg tega si mislite, kar hočete, da stori dotičnik. ki ga hočete hipnotizirati — adl rigrht . .. Paizhii morate, da vas dotieni gleda ravno v oči; nato 11111 podaste roki, nato napravite z roko pr /ko njegove glave tri :kroge ter ga >u-darite po rami . . . In tako mora dotičnik napraviti vse. kar hočete."
Brez diha je sledmi 1 Jack, tej nekoliko komplicirani razlagi in j.» celo z ob ima rokama sam poskušal.
"Tolont imate," je pohvalil tujec Jacka, ko je ta ponovil vso predpisane "ceremonije." Nato sta se ločila. Seveda je tujec prejel preko 25 dolarjev.
"Želim obilo sreče," je dejal še •Jacku. "I11 da ne pozabim, moč hipnoze učinkuje li skozi prosti zrak. skozi steklo ne deluje."
"Naravno, naravno," je odgovoril Jack smehljaje.
Vstal je ter se napotil proti T Tu je stanoval bogat bankir s soprogo. "To gospo", je ugibal Jack, "bom hipnotiziral: zahteval i bom od nje, da vzame- iz predala pisalne mize svojejja moža 1000 j d'ol.-rjev ter jih preda meni. To ni nobena tatvina ... In nato ko mi denar poide, umetnost ponovim". In je z jezikom zacmokal. kakor bi pravkar izpil čašo jamajke.
V tem trenotku pa sta ga pograbili dve močni p:<s«ti in na rokah je začutil verigo. Glas stražnika mu je udaril na ušesa : 'A-rc-tirani v imenu zalkona radi ropa pri mistru Panzer ju."
Jack Blarkett je bil presenečen in potreboval je nekaj časa, da je prišul k sebi.
Popadla .ga je velika jeza. Jezil I se je na tujca, ki ga je zapeljal, da je padel na tako lalie'k način policiji v roke. Nato pa je dejal sam pri sebi: "Če je oni mister Odtana hipnotizral, da ga je povabili c^lo na kosilo, mesto da bi ga dal za pet let v ječo. napravim jaz še bolje. Hipnoza mi mora pomagati !"
In pust.il se je mirno odpeljati
Dva dni kasneje je stal Jack pred sodnikom Odeanom. Bil je obtožen, da je mistru Pan^rju ob belem dnevu, grozeč ' s smrtjo, vzel 600 dolarjev.
Primerjali so številke bankovcev; natančno so se ujemale, kakor jih je navedel mistirr Panzer.
"Krivda je doikazana. Jack Blarkett. Imate kaj pripomniti?" je dejal sodnik Odeana, in stekla njegovih očal so se btiščala kakor tigrovske oči.
"Well," je odgovoril ta, "bla-gorodni gospod sodnik. To je pomota. Nisem napravil mkaikega ropa, kajti ja-z d »n-arja ne ralbim in si ga lahko preskrbim na drug, pošten naain. Poleg tega vam bom oddal svoj glas. pri prihodnjih vo-| lit v ah gospod sodnik." I "Hvala, Jaok Blarkett,M je de-.
jal ta. "A odikod to vaše nenadno boga 1; vo .*"
"To :zhaja iz moje učenosti in a ko dovolite, vara to takoj dokažem."
Sodnilk si je pogladil svojo brado ter dejal: "Ven z učenostjo!"
In Jack je pričel sodnika hipnotizirati po nančenojii receptu. Sodnik ga je gledal z začudenim očmi.	j
"Ste gotovi. Jack Blarkett?" je dejal ter se smehljal.
"Da! * je odgovoril ta ponosno. "gotov uspeha."
"Dobro. Jack Blarkett. cleat it let ječe!" je dejal sodnik. "Naslednji slučaj!"	t
— Jack Blarkett je obstal z od prtrma u^tii. Nato pa je pričel zabavljati čez sodni jo in sodnika. "Toda če dobim onega goljufa, mu -zavijem vrat!"
"Mister Jadk, potolažite se! Krivični ste-!" nnu je zaMical glas iz nmožice, mimo katere so ga peljali v ječo. Bil je oni tujec.
In ko je Jack jezno proti njemu zamahnil s pestjo, je dejal oni: "Ali vam nisem dejal, da ta moč vplivS samo skozi gosti zrak in ne tudi >iEozii srteklo?"
"C emu?" jb vprašal Jack.
"Ali niste opazili očal, ki jih nosi Odeana ? Čemu ni>vte zahtevali, da jih odloži? |Zapomnite si to za drugič!"
Dolari .tujec se je strupeno nasmehnil in odšel . . .
Jack Blarkett je odsedel svojo kazen. Ko pride ven, je dejal, da se bo z vso energijo vrgel na hipnozo. Toda samo pri ljudeh, ki ne uosijo očal.
RAZISKOVANJA Z ZRAKOPLOVOM
Znani razdskvaiec neznanih pokrajin. S ved Sven HecLin, je izja-\ il te dni novinarjem, da namerava nastopiti prihodnje potovanje v neznane kraje Srednje Azije z zeppelinom, ker je ta vrsta vozil najpripravnejše sredstvo za t ksp.dicije. Stopil je že v stike z 'dr. Eckenerjem. Seveda je treba odstraniti še marsikaj težkoč, vendar se bo dalo, po njegovem trdnem prepričam ju doseči popoln sporazum in uresničiti idejo.
Sven Hedin misli, da bi 'bilo tre ba z zeppelinom napraviti najprej nekaj manjših potovanj v polarne kraje, da se zrakoplov popolnoma preizkusi, potem pa naj bi se nastopila vožnja v Azijo, kar naj bi se zgodilo pod Nansenovim nadzorstvom leta 1927 Hedinov glavni pogoj za usp.ii te ekspedi-uje je, da vodi zrakoplov dr. Ec-kener.
Iz te izjave Sven Hedina ne moremo izvedeti nič natančnejšega, ali misli na zrakoplov na splošno, ali pa ima že kaj konkretnega v mislih. Vse kaž?, da gre za isto stvar, s katero se sedaj bavi dr. Eckener v Berlinu, namreč za nov fceppelin. ki naj bi sie 2>gradil v Friedrieiishafnu z izjemnim dovo lenjem veleposlaniške konference. Znano je namreč ,da po versa Lil iki mirovjii pogodbi ne sme graditi Nemčija večjih zrakoplovov kot do 30.000 kubičnih metrov piinske prostornine. S tem ze-p ilinom naj bi se napravila v dveh letih nova ekspedicija <na severna tečaj ki bi se je udeležil tudi A-mundsen. Zrakoplov bi vodil dr. Eckener. Po srečno prestani vožnji na sever naj bi se ta zrtppeHn, ki naj bi bil zgrajen samo v znanstvene svrlie, uporabljal za slične ekspedicije, za Azijo, Afriko, Avstralijo itd., morda tudi za južne tečajne pokrajine.
To akcijo ima vsekakor v mislih Sven Hedin, kakor se da sklepati iz njegove zgornje izjave.
Slovenci so se
ponesrečili.
YOUNG STO WN, Oliio, 19. jul.
Na križišču pri Broofield, Ohio, se je smrtno 'ponesrečilo pet oseb. Avtomobil, v katerem .so se vozili, je zadel v Vlak New York Central železnice. Mrtvi so j Maith Sfi^ verin, njegova žena Agnes Seve-rin, njun desetletni sin ter Joseph . Babich in Mary Mozetiči (f).
Kretanje parnikov - Shipping News
23. julija:	' j
Beljjenland. Cherbourg; Albert BaI-lln, Hamburg.
25. julija:
L«vlathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Orduua, Hamburg.
28.	julija:
Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	JutljaT:
Aquitanla.. Cherbourg; La SavoU,
Havre.	.'. '
SO. Julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
I.	avgusta:
Pres. Roosevelt, Biemen; Andanla, Cherbourg In Hamburg.
4.	avgusta:
Pres. Harding. Bremen.	,
5.	avgusta:
Berengarla, Cherbourg; De Gra-se, Havre.
6.	avgusta:
l>euO»chlajird> Hamburg; I^apland, Cherbourg.
8. avgusta:
France, Havre; Oeorge Washington. Bremen; Orbita, Hamburg.
II.	avgusta:
Reliance, Hamburg; Columbui, Cherbourg in Bremen.
12.	avgusta;
Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen.
13.	avgusta:
Pittsburgh. Cherbourg. 15. avgusta:
Paris, Havre; l.eviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg.
18.	avgusta:
President« Wilson, Trat.
19.	avgusta:
Aqulta.nia, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Biemen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20 **vgusta:
tJelgeiiland, Cherbourg; Cleveland. Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Ere-men.
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri. stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKI PARNIK
MARTHA WASHINGTON
Odpluje NARAVNOST V TRST
dne 21. julija
Cena do Trsta ali Dubrovnik 3. razred Sluti, z vojnim davkom; tja in nazaj samo $162. in vojni davek $5. — Železnica, iz Trsta do Ljubljane samo $1.20; do Zagreba $1 »5; do Belgrada $4.75. Vozni ».st iz Trsta do New-York samo $107.5').
Posebne cene za tja in nazaj. Najbolj cena In udobna proga za potovanje.
COSULICH LINE of TRIESTF
Phelps Bros. & Co., 2 We8t st •
New York
"Človeška opica" v Parizu.
PARIZ, Francija, 19. julija. — ]?. tenne-ssejsike-fra soditšoa ►se ,]V razširilo čudno obnašanje celo v Francijo.
Dopoldanske množice v Fau-bour«; -Saint Martin so se ustavile ter nato sledile nekenm moškemu. ki je lezel po vfeeh štirih. Pristopil je policist,
—	Kdo ste? — je vprašal moža.
—	Jaz sem mož, k.i se je ra.z-vil iz opice. — sse je glasil odgovor.
—	Kam greste? — je vprašal policist.
—	Tu navzdol, v gozd. — je odvrnil aposrtoi povrat.ka k naravi.
Množica se je krohotala. Policist ^ je hotel najprvo nežno, a naito otl/ločneše spraviti kvišku, a trmoglavost, spud a kor znano mod slabe opičje poteze. Mož ni hotel niti naiprej, niti nazaj. mi t i pokonci in krmečno so ga morali dvigniti v taksi.
Imenuj? se Flip Bellat ter jo »star 65 let.
Dokler ni pričel črtati poroči' r« opičjem procesu v Davtonu. je bil vrhovna paznik v neki umobolnici. Setiaj «e ho vrnil tja.kaj, a ne kot paznik, temveč kot paei-jent.
Svojo ženo je imel dve leti zaprto.
PARIZ, Francija, 18. julija,— Policija je dobila anonimno pismo, da ima ugledni pariški trgovec Chas. Solor svojo ženo zaprto v neki vili blizu Pariza. 'Policija je	v hišo ter našla So-lorjevo ženo v nekem sitolipu priklenjeno z močno verigo. Rekla je, <la jo je mož ,z$to zaprl, ker ga ni hotela imenovati v oporoki svojim glavnim dedičem. Preti dvemi letti jo je zaprl ter ji dal le It r ikra* na teden nekoliko mleka in par jajc.
23. avgusta:
Kesolute, Hamburg; Sierra Ven;a-na. Bremen.
26.	avgusta:
Berenparia. Cherbourg; Rooham-beau, Havre; Pres. Koueevelt. Bremen.
27.	avgusta:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2.	septembra:
Mauretania, Cherbourg: DeGrasse: Havre; Pres. Hard.ng. Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg in Bremon; Lapland, Cherbourg; Albert Baliin. Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre: Leviathan. Cherbourg; Orb.ta, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trat; Reliance. Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg, George Washington. Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Orca Hamburg
15.	septembra: Republic, £>» pmen.
16.	septembra:
Berengar.'a, Cherbourg.
17.	septembra:
Beigenland. Cherbour Deutsch-lanil, Hamburg.
19. septembra:
Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam: Suffren. Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra:
Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauretania. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg; uhio. Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen.
30. septembra:
Aquitajiia, Cherbourg; Pres. Harding. Bremen.
Kako se potuje v stari
kraj in nazaj v Ameriko1
i
Kdor Je namenjen potovati \ 1 ■tart kraj, Je potzebno, da Je na taučno poučen o potnih liitih, prt ijagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih umona dati vsled na5e dolgoletne laku&nj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi y' 111 raaredo.
Glasom nove naselnlške postav*
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 11*24, aamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj toaadevna dovoljenja ixdaja gene ralul naselulfikl komisar v Wash ington, D. O. Prošnjo ca tako do voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem. te< m pofflje prosilcu v stari kraj gla som nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor fell dobiti sorodnika a) ■vojca la starega kraja, naj qbb prej plSe za pojasnila. Ia Jugoala vije bo pripuSčenlh v prihodnjil treh letih, od 1. julija 1924 napre vaako leto po 071 priseljencev.
Ameriški državljani pa aamorej dobiti sem Cene !n otroke do 18. la ta brea, da bi bili Itetl ▼ kvoto. T rojene oeebe ae tudi ne IteJeJ« k kvoto. Starilil ln otroci od 18. 6» 21. leta amerlfiklh driavljanov p Imajo prednost v kvoti. PlUt* m pojasnila.
Prodajamo vosm liste aa tal pr«
S«; tudi preko Trsta aamorej« Jt-goslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt	Ntw York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce la brtnike, pri katerih kup«-jote ali naročate in ste ■ njih postrežbo sadovoljnl, da oglaftujejo ▼ listu "Olaa Naroda". 0 tem bost« ▼stregli Tsem.
Uprava "Glas Haroda'
Prav vsakdo—
kdor ka] ikdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli, —a.
MALI OGLASI v v "Glas HirodT'
-=4—