PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote YEAB XXIV. STE V.—NIIMBEH 139 tja j« napeta ia m stavke al tekljuirna Orirnalalrala ga ba Uga aa in dont rijsko dotadkrarijo^-Akodl. igra in nabava v iealih kom* Komisiji priporoča, da nove licence ■ Chleago. - (PP) - Cikaških E.000 organiziranih učiteljic ae Epravlja, da odbijejo poskuse Eksterih članov šolskega odbo-Eki hočejo kršiti določbe v po-Edbi. katere predvidevajo svto-Etično zvišanje plač. Člani od-Era. ki je ostanek Thompsono-Ke administracije, pravijo, da ne te biti nobenega zvišanja plač Ejed finančne krize. ■ Odbor dalje grozi, da morajc Liteljice sprejeti menice name-E gotovega denarja, ki ga jim Kito dolguje na zaostalih pla~ Eh. Obe propoaiciji pobijajo re-Eucije, ki jih jo sprejela Cikaš-Ea delavska federacija. ■ Zastopniki učiteljske unije o-Larjajo na izjavo bankirjev, v Eteri je rečeno, da ne bodo iz-Enjavali menic za gotov denar Er pomeni, da se bodo morale Eiteljice c/brniti na oderuhe, ■ jih bodo prikrajšali za pet-Est ali še več odstotkov njiho-me plače. I Situacija je resna in stavka u-■teljic ni nemogoča stvar. Po-■ina je bila že sugestija, naj i-■teljic« forsirajo zatvoritve šol, m se tako prisili politike, da prenehajo z zavlačljivo taktiko pri bevanju finančnega problema V Vzrujana je tudi unija šolskih pinikov, ker je šolski odbor pra-■UkuI, da se odpusti petsto hiš-likov, njihovo mesto pa naj pre-Ksamejo ženske, ki bodo delale lene je. Vsak tak poskus bo nalovi na veliko opozicijo, je dejal milliam L. McFetrldge, predsod-lik unije. Z namenom, da podpre svoje tališče proti avtomatičnemu rišanju učiteljskih plač, je pri-el predsednik šolskegk odbora *wi« Myers vihteti ameriško ntavo in naglaša "patriotizem" Nasprotujem vsakemu zvišan-b plač," je rekel Myers. "Človek e mora šteti srečnim, če Ima v em času delo. Dolžnost vsakega neriškega patriota je, da v tem isu ne zahteva zvišanje plač." Kot vsi profesionalni patrioti, i tudi Myers človek, ki pridige n*im, naj doprinašajo žrtve. 0 je župan Cermak zahteval ij Myers reslgnira že radi tega, « ga je na sedanjb pozicijo i lenoval prejšnji župan, je Myeri ihtevo ignoriral. Blvfti ameriški podanik v Nem čl ji argira induatrijce, aaj as u deleže konference, ki naj b razpravljala o stabiliziranju a meriških industrij. Narodna clvična federacija sponaorlra akcijo f tkalka delavska fodoraelja bo vanja dolgov, lo bo situacija f organlslrala parado na Ubor Bvropl postala akutna day, da tako pokalo svsjs ml. 1,1 Htantnoot, Wsshlagton, ti. jan^Drlav- — nI podtajnlk Castls jo IsJavll, da rhlouga, — (FP) — Dolegatje bo drtatno tajni*«* raspravlja-na konferenci Ciksške delavske lo o motnostih spremembe vlad-federacije so odglasoVall, da ss ns politlks glede plačevanja dol-vrll parada na Ladbr day, ki naj gov, če bo ftnančnt nltuaelja •» bo mogočon protost proti bros- vropakih držav postala akutna, posolnostl In mssdnlm rsdukol- T pogovoru s lasopisnimi po-lam Federaeijs nI imsla tsks roflovalcl jo dojal. da Uka sltua-i »a rada Is dolgo vrsto lat. dja lo ns obstoja. To jo bilo pr- ttklop, da se organizira para- vlč, da jo uradnik državnega d*, do, jo bil* soglasno sprojot po- psrtmenta podal uradno Isjavo o tam, ko so mnogi delegstl po- spremembi vlsdnlh smornlo glo-v darili, da ja treba čikalko dnlo- de plačevanja evro,»klh dolgov dajalce uvsriti, da js delavsko Ameriki, če ss ss tako spremsm-gibanja šs vodno mlllUntno. bo pojavi potreba. Olavno proalavs na dolavaki - praznik as bodo koneentrirale v W tik krova podmornica aa " Holdiera* Pialdu, Ns U dsn se pnšksdovsla bo praznoval tudi zlati Jubilej York, 11. Jun.-*ubma- ustanovil ve Ameriška delnvake rln^M "Nautllus," kateri pova-federacij«. jljuje znani znanstvenik Hubsrt ' Delogst David Mi Vey, ki j« Wllklns in J« namsnjsna proti urgiral pohod, je dajal: "Ml aovsrnemu leča ju, ss js poško-moramo storiti nekaj, da usta- v bližini A sorski h oto- vlmo protldelavake akt I vrniti kov Na r»omnč jI prišis amorl-delodajalca v tej krizi. Delo- Ik« bojns ladja "Wyomlng,H ki dajalci m«nlJo. d« j« deiavatvo j0 vleče v prieUnltfe, da izgubilo avojo bojevltoat, da J« j0 popravi. Moštvo podmor-aodaj prlšsl palholofični moment nke j« na varn«m. sa zniževanja mezd, Jas pa pra- . ....... vim. da Js aodsj prsvl čas. da Vs«e/ueM,l prerfeednik delsvstvo stopi ns plsn in pokal« r««lgnlral ivoJo __Caracaa, Venesuel«, IA. jun. . 4 . "~T „ — Prndaadnlk^Juan P«m J« včo- Ae« Malesv uMtlh v N«mčlJI p^,., r«,4|rWM!|j0 kongr««u. Berlin, 16. Jun -Aeet letalcev katar o J« alsdnji zahteval. R«- ae j« včeraj ubilo v dveh algnseija js bila takoj In aoglas- čah, ki Sta s« pripetili v Hnnr- no «pr«J«u. Kongres j« polom brueekenu In Dmmsu-u. Ob« Is- rasplssl volitvs, kl-ss bodo vršil« tali «ts »goreli pri padcu na sem- \$ Junljst obanom pa js Imono- Ijo In radi togs js bilo ns« rsAo- Vsl dr. Itriaga Chaelns ss ss- valno delo onemoffočlno. časnega pradssdalkn republika. PROSVETA THE EN L IG HTKN M EN T ■........ »n w PnoSVBTA uvam* of tri ftmhum ram Gthsoth ti Aaselbln PHOSVETX (Dflwld is v keteei "Glsaovl is 4«k» u) kar m) na«, 4« JsačlJe M »rej DaUtm » ukUptM M (M«y U. »*!). imm m m*v~« • htafch m- Mtoto r«**«* >» rm.«****«. 4» m rmm S« - «• še o prisilnem delu Obtožbe, da je v gozdovih na ruekem severu prisilno ali "suženjsko" delo, se že ved-no ponavljajo. Vsak teden naletiš na nje v časopisih. Končno se je tudi angleška taborit- , sks vlada dala potegniti od sentimentalcev in Je poslala komisijo v Rusijo, da dožene koliko je resnice na tem. Delavske vlada v Angliji ima dovolj problemov doma, ki so večje važnosti sa angleško delavstvo kot so razmere v ruskih lesnih kem-pah. Teh problemov, ki se direktno tičajo stotisočev delsvcev — na primer mizernl položaj rudarjev in delsvcev v teksilnlh tovarnah — pa vlada ne more rešiti, ker nima kontrole nad indnstrijsmt. Prav doma na Angle-škem Ima laborltska vlada cel kup nujnih problemov, katerih se ne more dotakniti, ker so izven njenega področja hi kontrole. Kako pa more pričakovati, da bo reševela probleme v Rusiji? Koliko je tam njenega področja? Ako pa MaoDonaldova vlada smatra, do se mors zanimati za obdolžitve prisilnega dela v inozemstvu, bi bilo dobro, da najprej pogleda, kako je s to stvarjo doma In v deželah Velike Britanije. Najbrž ni vse čisto. Kazensko delo se že od nekdaj smatra za prisilno ali suženjsko, if fou pleuse. Anglija ima dovolj kaznjencev, ki ai niso izvolili svojega sedanjega dela v zapornih delavnicah. Isto Ja na Irskem, v Južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji In Kanadi. V angleških kolonijah, je še slabše; tam so na rasne nečedne naftne prisiljeni delati nelc kaznjenci, temveč tudi "svobodni" domačini. Na primer kmetje v Indiji, ki tlačanljo domačim knesom, so brez malega sužnji. In preiskava ni treba, ker je zna-no vsemu svetu, kako nesramno guljjo Indijski knezi kmete. Dejstvo, ds js povprečni ln-' dijski kmptiček zadovoljen s svojim suženjskim življenjem, še ne oprsvlčuje takih razmer. . V drugih dešalah nI nič bolje. Anglija bl lahko poelaia komisijo v Združene države in odkrila, da v Kentuckyju ln nekaterih drugih državah oddajajo kaznjence privatnim podjetnikom za delo v premogovnikih in na plantažah proti nizkemu plačilu, ki ga ne dobi kaznjenec, temveč država. V Južnih državah so še dsnes v nsvadl takozvane "verižne gange" (chaih gangs); to so skupine obsojencev, ki, priklenjeni ns dolgo verigo, katero vlečejo s seboj, delajo na cestah. Majhen prestopek zadostuje — na primer "vagsbundaža," še brezposelni delavec, ki je brez sredstev, pride v mesto In je po mnenju policije "eumljiv karakter" — da lokalni sodnik obsodi siromaka sa par tednov ali par meeecev v "chain gang." AH ni to prisilstvo ali sužnost (kkI masko po-stavnostl? Enake razmere je najti v Srednji in Južni Ameriki in menda po vseh civiliziranih deželah. Nič čudnega nI, če tudi sovjeti pošli Jejo svoje kasnjence na delo v gozdove ali ka-' atorkoli; ziaeti je to raaucnljlvo, če v Rusiji primaajkuje delavcev kot poročajo. Vae te in Lake obdolžitve so smešne ln MacDonaldova vlada bi morala to razumeti.' Kemiki v sovjetski Ruaijl so odkrili pro-eea pretvarjanjs oljs v ksvčuk. Kavčuk Je dnndane*. v dobi avtomobilov ln strojev, selo dragocena tvarina In strokovnjski so si že dolgo let belili glave, kako bi na umetne načine in poceni prišli do lega blaga. Doslej dobavljajo kavčuk is ponebne rastline, ki raatc samo v tropičnih krajih. Ameriški znanstveniki, posebno Edison, poskušajo proizvajati kavčuk Iz drugih raatlin, ki bl lahko rnstle doma. toda uspehu še nI. Vest Is Rusija, ds koda tam delali kav-čuk iz olja. je velike važno« i, Rusija ims dosti petrolejs. Ce Je novi proces praktičen, bodo sovjeti lahko prodtmirali dovolj kavčuka sa svoje potrebe In dovolj as — dumpanje po vsem svetu, kar pomeni konec pridelovanja naturnega kavčuka, ki je primeroma drag. Pomeni tudi ustvaritev nove Industrije, ki bo živela stotisočerne delavce. Toda proces je še tajnost sovjetov, ki ga skrbno čuvajo kot veliko p roleta rako skrivnost. Ce se temeljito obnese in če ostsne tsjnost tu Ruse. bo to večji revolucljs kot so b1Te vse doaedsnje v Rusiji. Dr. John C. Rysn, katoliški soriolog ae poganja sa davke na kapHal Thafa fine. Ka k* p« )* t davki na aerfcvens poeeetva ki se ee«)* sa mirt M rde? Tetka prosperitstks gpriagfleM, IH. — Vse izglede, da je naša tetka prosperitetka še vedno tam. kjer je bila prošlo zimo, da, še celo bolj oddaljena je od nas. Prav nobenega Hledu še ni o njej, delavci pa jo tako težko pričakujejo vsak dan, vaako Jutro, vsako uro — vsak mesec. Ps zaman. Ni Je l Gotovo se Je »mu-dlla pri našem slavnem inženirju, kajti on ima lepo hišo, o ka teri pravijo, da je bela. Narava se Je že popolnoma prebudila In zelenje bujno uspeva. Kdor ima kaj zemlje ali vrt jo pridno obdeluje. Okoliške farme so I«!*' kaJtl4etošnje vrem* je ugodno. Vse lepo kaže: sadež, žito. grozdje. Vse lepo razvija, vse cvete, vse je krasno. V tako lepih okoliščinah v naravi, bi smeli pričakovati, da nas kaj kmalu obišče tudi naša tetka pro-epmeta.' •. , k Prohlbicija. Ta je muhaata. NI nevarna, ampak je tako nadležna in škodljiva, se zdi, kakor mrčes na krompirju. Neki Župan nekega velemesta (menda Tone Cermakov) je omenil, naj ljudje delajo vino in pivo za domačo porabo. Prav ima fant! Naše premogarje pa čaka še en božji blagoelov: znižanje mead. Modemi stroji tepodrivajc delavce. Vedno montirajo in uvajajo nove stroje v vse industrije, tsko tudi v premogarsko in-dustrjjo. Sedaj prihajajo najmo-dernejši stroji, ki bodo sami kopali In nakladali premog brar streliva. Kdo bo štrajkal?! Na cestah delajo delavci za 17r na uro. Farmarji v Wisconsinu prodajajo mleko po par centov kvant, krompir po 26c bušel itd Ubogi farmarji! Ubogi delavcil i j, Iz Nokomisu in WUta bom po-i;očal pozneje, ker nameiivapi ti dve naaelbinl posetlil okrog 20 junija. Obenem pa bl rad videl da se bl v Prosvetl večkrat ogla- Delavske razmere v Detroltu so slabe. Avtomobilske tovarne odpuščajo delavce ravno sedaj, ko bi se moralo najbolj delati. Med prizadetimi, ki so zgubili delo, je tudi nekaj Slovencev. Frank Smerda. napredujejo, čeravno so slabi Čaai b velika brezposelnosti je težko dobiti nove člane,, ker ni denarja, se vsak Izgovarja na vse načine. Posebno pa na.visoki asesment. Kdor Ima ii naši dobri poročevklet Jack skušnjo k>r| dobivanju Jert, Podgorlčsnov Tofie, Spsr tak, yle Itd.. Itd. Želeti Je, da ar bi večkrat oglasili.—A. Gorena. • tnsv mi'•^^'BrHIf^tei ,(l> Dva piknika v avgusta Detroit. Mick. — U časopisov se nssvldl, da se, kar se tiče raavadrila, sedaj največ ljudje ukvarjajo s pikniki in Detroit v tem oslru ni izjema. Viprošli zimski sezoni sta priredila soc. klub št. 114 in pevski zbor "Svoboda" "Cigane" ln o-peroto "Darinka". Pri tem se je debilo tudi preoej izkušenj, namreč da pri takih prireditvah, kljub dobri udeležbi, se dela večinoma za druge; organizaciji, ki prireja Igre, ki ima iravaml, pa [včasih pa trud % vajami ln prip ostane par dolarjev, ima še izgubo. Da ee vsaj nekaj v tem od-pomore, je bila sprožena ideja, da se priredi v ta namen piknik i dohodki pa naj se nabavi kostume sa Igra. Do sedaj smo plačevali najemnino sa kostume tajoem, le žal. da al prišla ta Ideja Še prej na površje. Danes bi Imsll lahko vas kostume, ki bl odgovarjali našim potrebam Piknik se bo vršil ns Trauni-karjevl farmi na 11 Mile ln Da-quindre dne 16. avfuata. Vzrok, da ae Je najelo ta dan za piknik na omenjenem proatOru je, so drugI dnevi rasen 1«. sta In 7. sept. vsi addsnl rasnim društvom. Ker pa Ima šenski odsek 8. N. D. svoj piknik AO. avgusta ln bi bila dva pik-nlka V enem tednu, nI praosta-jalo drugega kot najeti proetor 1«. avgusta, ker bo razlika med tema priredbama dva tedna. Da ne be ta rad I tega kaka so vzfrokl dovolj jasni. Proatar za piknik se lahko za renta edino Usti dan. ki še ni oddan drugim atrankam. Pri tem pikniku sodelujejo aoe. klubi, pevski zbor "Sxnbo-da" in ženski odsek a N. D. Dne •0. avgueta se vrši ns istem pro«teru piknik žeaakega odae- ks S, 67 Priporoča aa rojakom v De-troitu Ia okolici, da po«* Zakaj bi ne dali stradajočim ddlavcem, ki jih je danes na milijone v najbogatejši državi na svetu? To je vse kar dela kapitalizem, ker aanj ni nobenega zakona, posebno ps zdaj pod Hooverjevo prosperiteto. Delavci, kateri imate volilno pravico, zapomnite si, ne-zavrzite svojih glasovi Oddajte jih delavskim kandidatom, ne pa zatiralcem delavskega rasreda! Društveno polje? So tukaj bližini tri društva, ki spadajo 1 S. N. P. J. Mislim, da še neka članov, Že ve kako Je. Posebno pa še zdaj, ker je jednota razpisala precej visok izredni ke ee jih je precej odsvalo. Kaj fc*,o kaaaJa tjrfočno*. (Poročam pozneje). Stavko vo- « National Miners Union. Na-msftje se se upftf tiran**« Pittsburgh Coai Co., ker niso UV zaslutili za *vtycuske potrebščine. Lsnlss Psrpar. Zaključek večerne šale ■Km, Ps. — Večerna šola za odrasle se je v naši na-selbini končala v najlepšem redu in zadovoljstvu. Ostalo je tudi '%nnogo v glavah", Obiaka-vale so večerno šolo največ ženske, Slovenke, in so kupile u-Čitelju za dar lepo zapeetno uro in mu Jo izročile zadnji dan šole. To ga je seveda zelo razveselilo. Upam. da se bede očebfci to učenke udeležile še drugo sszo-no večerne šole in še v obilnejšem številu. Voditeljica bo žena tajnika tukajšnjega društva SNPJ, mrz. Jerala. Posamezniki in društva ne pozabite nas posetiti na velikem pikniku dne 4. julija. Frank Lakaacick. glavnim odbornikom in č za darovanih mt $26, Zahvala Moon Ran, Pa. — Najiskre-nejše se zahvaljujem Vfeem članstvu katere aena v potrebi s največjem veseljem sprejel. Na bolniški podpori nlaem več in nezmožen za delo. Tudi ne morem mnogo nositi seboj, da bl knel kakšno agenturo. Vsaka tetka reč nad 10 funtov ml nogo toliko izmuči, da ne morem nositi pol milja daleč. Časi so postali neznosni še za take, ki so zdravi, kaj pa Še za take, ki smo nezmožni za delo. Od žalosti se bi skoraj zgrudil na tla. Se en krat se vam vsem naj i skrene j še zahvaljujem! Frank Lukaneich, član dr. 88. merit. To bo imelo slabe dlce zs napredek, zakaj mladina si ne da dopovedati, da so 1 nlški skladi izčrpani, da se 1 ra nadomestiti. Pa ae v sklicuje na druge okolščlne, da Jednota to vse lahko popravi Itd. In če to natančno premislimo, je res velik udarec za člane, ki so prekoračili 46. leto. In tudi za mlade, sa katere skrbi oče ln plačuje asesment. Mogoče jih Je 8 v družini ln v članskem oddelku ln oče že nič ne dala 16 meeecev ln tako tudi nobeden od družine nima zaslužka. Potem naj vsak sam sodi,,kaj mu je storiti. Gotovo je, da Slovenska narodna podporna jednota plača asesment sa člana aa določeni Čas, pa Član ga mora plačati, ako hoče biti Član jed-note. Seveda to vsi vemo, da brea asesmenta al mogoče p-previjati oziroma voditi jednota ln bmlačevati tako ogromne vsote bolnlžke podpore. Po mojem mnenju M boljše, če bl jednoU Izredni asesment bolj lem In večkrat. Zakaj danes delavcem težko plačevati ka asesmente. ker ai dela. čan je tisti, ki ima stalno d#o Ia aasluftsk, ker ne potna br#» passlaoglL^,, it 'i, < jH Ctaa {rešiva št. 1S8. t ».p tT*mr. periniL ^enfereMse matice JM. vaaiji vabiff nedeljo 28. Junija, na efc 10. PISMO IZ LJUBLJANE Ljubljana. 1. junija. — Minuli teden je prišlo v Ljubljano nekaj izletnikov iz Amerike (seveda letošnjih), ki pa oentjttvnai*vo+i jo veliko žalorft zgrešil — aji ao oni zgrešili mene?.— in jih« kakopak, nisem mogel pozdraviti, ko so stopili na slovenska tla. TMMte se s tem, da Jih je ja kdo drugi dostojno j^ozdravll — prijatelji, svojci in pa, suanci. Vesel jih je (pa«bajlw* marsikdo. Kajti Amarikanci sp pouppd Jako priljubljene bokje stvarce dokler imajo kaj — dolarjev. Zadnjič sem omenil, da ar Ljubljana hiti s prenavljanjem, nisem pa omenil neke noviteta, ki Ljubljančanom jako ugaja. To Je avtomatični buttet v Se-lenburgovl ulici sa Ljubljančane nekaj novega. Vržeš par dinarjev v špranjo in avtomat ti slepo postreže z zaželjenim. Prostor je navadno precej natlačen ki ae tfnetejo okrog avto-bolj is radovednoeti kot valed potrebe. In tudi dlMrifci padajo v avtomate Iz istega vzro-kii^ekateri rojaki prerokujejc podjetja kratko življenje. "Ljud-ja eš bodo navadili in naveličali novKete^, pravijo, "in potem bp šlo V izguba". Nu. dozdsj imajo ljudje dosti veeeljs s to stvarjo. Včerajšnji dan (81. maja) jc bil jako pemealjip zs "belo" Ljubljano. Otvorjena Je bila tram. vajsks proga v Šiško, kar ja se isto velevafctega posssns; saj odadaj Siškarjem ne bo več tre-ka trgati podplatov, kadar jim bo tseba stopiti "dosrntosm". In to i*Wsibodi. Novi trsmvaj ml ugaja. Učne, zeleno pobarvane st*0oe (včeraj ml je ušlo s je-lične škatljtce, ps ase jc tako grdo po-da si sdaj tega na upam I) a okroglo M sedeži in sa i^kit ki V soboto, dne 30. tnaja, je bil svečano otvorjen XI. ljubljansk veleeejem, ki sem ga poaetll včeraj popoldne. Predao sem stopil tja, sem si ogledal kopališče športnega kluba "Ilirije", ki se nahaja poleg velesejmskih prostorov, in rečem, da mi je prav ugajalo. Vse je lepo in higienič-no urejeno. Na to stvar so Ljubljančani lahko ponosni. Veleeejem sem prvič obiskal pred desetimi leti. Danes je brez malega prav tak, kakršen je biL Namreč stavbe in prostori. Človek dobi vtis, da Je bilo vse zmetano skupaj v največji naglici In samo zača»uo. lasi se zdaj vrši že enajsti velesejem. Kot čujem Je temu krivo dejstvo, da se mestna uprava nikakor ne more o-diettti zs prodajo dotičnega pro-atora v Tivoliju in uprava vele-sejma seveda ae more začeti prezidavo starih poslopij in s postavljanjem novih stavb. In to bi bilo potrebno, kajti velesejem kakršen izgleda danes, ne more napraviti dobrega vtisa na tuje posetniks. Velesejem je slika našega gospodarskega napredka. Kaže, da počasi le napredujemo. Tudi industrija, čeprav je ta še šibka V paviljona strojne industrij< so ra&tavljeni največ tuji (sv strijsld, češki), isdelkt Dobro pa so zastopani domači obrtniki in industrialci v paviljonu pohištva in to s prav dobrimi, nekateri celo s krasnimi izdelki. Ampak "slani" so pa tudi. Cisto prepro sta oprema za spalno sobo stane Din 11,000 (domslega $200). De lavec si kaj takega pač ne more privoščiti, saj bi vse svoje živ ljenje ne mogel prihraniti tolike denarja. Tudi v drugih paviljonih (konfekcija, manufaktura in pod.) ae vidi precej in marsikaj najbolj "naš" pa je razatavn oddelek naših vinogradnikov, ozi roma trgovcev z vinom In dru gimi bolj ali mani omamljVvlm pijačami. In ker je te dni precej vrofie, so ljudje tudi ž^jni. Razstavljenih je mnogo izdelkov, a vaeb popisati ne kaže, ker bi vzelo preveč prostora. Avtomobilov je razstavljenih mnogo, ampak oCne softako visoke, da jih zmorejo .kvečjemu bogataši.' W ljudi, 1 matOv dan Chevrolet avto-s do 7* tisoč dmarj^f/ stane od «6 Ponttac Od 8tisoč. Luksus, na katet-e-f ga delavec pač ae Sme misliti, sl-cer bi ga poslali v norišnico. V splošnem je ta razstava Ja^ ke dobra merilo draginje Štvar^ta TOREK, 16. JU^JJ^ AK je vera potrebna? Clarence Darrou, v debati z dr i?,, Hodiouanom ■ ^ffl trto* (Nadaljevanj.) Nešteta mesta so se te sesula Uudmi vred kakor razorana ^avjjL^,1 AH niso po vati veri tudi M njega ustvarjena bitja? In bitja Ali niao po vaši veri tudi m^,^-itvarjena bitja? In bitji T^l« ste volje Kamorkoli ^ ozremo ^ natura rdeča prelite krvi5 povsod so^Z £ z^je in kremplji; povj žre drugo dmaess. V iu. , * v* ne tukaj več kot na pr. v Ame riki. Ce pa ja kakšna stvar na videz cenejša, pa to še ne pomeni, da je res cenejša, kajti treba je imeti pred očmi dejstvo, da ameriški delavec preje zasluži en dolar kot pa tukajšnji delavec deeet dinarjev, kar je komsj na patina dolarja. Dejanski je torej tukaj huda draginja in mnogo občutnejša kot v Ameriki Samo pomisliti je treba, koliko čaaa vzame, preden zl delavec ki zaaluži 80—40 din. dnevno prihrani tisoč dinarjev za eno o-bleko — kje pa ao še čevlji, perilo in drugo — pa je lahko vaa-kemu človeku takoj jaano, kje je večja draginja. In jesti je tudi treba, pa stanovanje plačati — če Ima pa Še ženo in otroka, je pa trikrat aanič. (Kdor pa ne dela, je pa velik revež tukaj kot Um.) Razni razstavni oddelki mi tudi niso poiehno utrujali. Le male jih je bilo okusno urejenih. V tam oairu je opaziti veliko brez-križnoat. kar Je slabo, kajti tr govec, ki na sna lepo in okuenr urediti svoje izložbe, ne pridob prevei novih odjemalcev. Tudi tc naredi neugoden vtis na poset aika l (Ma predlanski rasstsvi slovenskih trgovcev v 8ND Cleveiandu sem videl nekaj ras-stavnih oddelkov (konfekcija in dr.), ki eo bili tako lepo dekori rani in razstavljeno blago tako okusno aranžirano, da je človeka kar prlvlpčilo — nekaj, kar tu kaj pri večini rasstavljalcev n enkrat sado- natura rdeča prelite krvi« povsod so po£^i w»od je uničevanje X* V vsakem človeškem « .ganizmu so bolezenski bsciU. ki or" napadajo. Vaše. boj. Cloiek 7 začne živeti. Ali bi ne bil Bog m(S bi nas pustil dol* živeli? Ali bi ne b ' * drejŠI, če bi nam dal kratko življenje' bš bil še modrejši, če bi nam sploh ne dal 1 benega življenja, da bi nam ne bUo treJw ti in umreti? Kakšna modrost in dZZ* v tem večnem boja in trpljenju? * Vrnimo se k redu. Vi pravite, da vidiu red in sistem v vsemirju in kjer je r«i Zl mora biti nekdo, ki akrbi za red. ' ^ Kaj pa je red? Kaj ve človek o reda? U ko mi pojmujemo red? Ce hočemo katero stvu natančno poznati, moramo imeti primero iN vzorec. Kje je vaš vzorec za red? VI trdm da je red v vsemirju — istem vsemirju, ^p, del ste osmi. Kako veste, če je to, kar vidite, red ali nered? AU morda vidite katero dn* vaemirje, ki je v neredu? Kako morete biti* no razlikovati med rodom in neredom? m Naš vzorec je vaemirje, kakršnega pou» mo, in če rečemo, da je vaemirje v reda, a povemo a tam nič drugega kakor to, da m mlrje ja vsemlrje. Drugačnega ne ponosa Čemu bl varali samega sebe? Ljudje st delajo pojme o reda v priroi Vidijo letne čase — spomlad, poletje, jetea s zimo — ki se vrste leto sa letom v zmerna pasu sveta. To je rad. Ker ae ponavlja M pamtlveka, Ja red. V južnem zmernem pas je baš narobe: poletje je v naši zimi. V tre pičnem paau je večno poletje. A ker je tik odkar pomnimo, je to red. Znapatveniki m pripovedujejo, da ni bile vedno tako. Eatai je bila tropična klima po vsej zemlji, tudi s severnem tečaju. Imamo dokaze v fosilih trs pičnih rastlin, ki so jih Um izkopali. Pot« imamo dokaze, da je v dragih dobah pokriti debel led cela tisočletja sedanje detele v zrna nem pasu; bila je večna zima. Kdsj je bil r« tr- takrat ali danes ? Kdaj je red nered in kdi je nered red? far tisoč let ljudje. zapisujejo, kar opi zujejo v naturi ln temu pravijo red. Kritk ndpbe civilizacije imajo za vzorec nekakep n da. pozabljajo pa na dolge dobe milijonov to fes ni bilo,nič tega "reda"., V vsaki geoloil dobi je drugi, Pred kratkim so ljudje odkrili, da ie i« Ua vrti okoli solnca v ovalnem (jajčastesi kffpgu. To traja Že dolgo. In to kaže rd Recimo, da semlja potuje okoli solncs v pri* kotniku. AM bi ne bil tudi to red? Zskij w Kakorkoli bi bilo, bi bU red, ker bi bilo taki AU si morete misliti nekaj, kar bi bilo nered Rekel sem, da moramo imeti konkret« vzorec za red, če hečemo bistveno identificiral ;t mo vsa društva in klube, da ae polaoštevilno udsMa. Vahimo tudi tista, ki sedaj še niao učlap njeni v tej oaganlsaaiji. da ae i>rk!rušijo naMmt, vrstam, ker v tak slabih šaalk aam je sala potrebna organizacija. Organi-zirajmo ae v soslsksttfsi ki, ker le v slogi ja mač. ^ M*f|i *ttt* \ a | !»ri»f ii | 27. maja 1961 Včeraj zjutraj, prvi delavn Im po praznikih, ao opazili v O-Irtni banki, da j« bilo med praz-piki v blagajno vlomljeno in da * vlomilci odnesli krog 100,000 pin. Opazil je to najprej aiuga, ki je prišel včeraj zjutraj popravljat v bančne prostore. 0-trtna banka ima svoje prostore u Kongresnem trgu. Ko je slu-p hotel odpreti vrata, ki vodijo s vele v bančne prostore, jih je nfel priprta. Ko je vstopil, je taki v bsnki vse razmetano, bls-gijno pa navrtano in oropano. Ker ao banka prenehale z delom v soboto popoldne, ja bil vlom fcvrien ali v nedeljo ali v ponedeljek (ko » bil praznik). Vk>-aiki ao se skrili v vešo in od Um najbrše ponoči s vitrihom odprli preprosta vrata v banko, lakar so — najbrše podnevi »čeli vrtati v blagajno, vzeli te« denar v naših bankovcih, nekaj dolarjev in inozemske kovane valute, nato pa izginili sledu. .,..„. ♦ . Vlomilci z modernih orodjem Vlomilci so se lotili prave bla-ajne, efektne blagajne se niso oteknili. Torej so vlomilci bili r banki precej "doma", vedeli eo, je denar v gotovini in kje inostni papirji, do katerih ni bilo nič. Lotili so ze to-ij denarne blagajne. Blagajna d ji blizu okna/Stal katerega mogoče tudi ponoči nadzirati Mine lokale, ker ao rassveljeni eno žarnico. Vlomilci so zato ajbrž delali podnevi, saj so 1-Ji dva dni časa. Navrtali ac ranako steno blagajne in izrekli iz nje akoro pol metra dolgo I četrt metra široko ploščo* Našo odstranili vmesno plast pe-elnste msse, ki varaje blagajne požarom, in tako so prišli notranje stene. Tu so isvrtsli i j prej v spodnjem delu, potem i ie v zgornjem delu luknjo, ta-[da je bilo mogoča seči t roke predala in prebrskati ter pati, kar je bilo denarja. Plen 95,848 Din Iz blagajne so potegnili 66 ukovcev po 1000 Din, 2S4 ban-ovcev po 100 dinarjev, 218 ban-pvcev po 10 Din in vač kuvert ' katerih so bile tuje valute, od iterih pa so vzeli samo dolarje i n tega so odnesli še več dro-■ srebrnih novcev tujih va-It Skupno so odnesli 96,843 Nn. Banka je bila zavarovana in i v »a »koda krita. Nobenega sledu Za vlomilci nI nobenegs sledu, pl pa gotovo, sli je bil samo en pileč ali jih Je bilo mogoče t. Mnogo govori za to, da je bil no eden. Ta se je oblekel v čr Plato neke urSdnioe, da ae ne muzal. Vlomilec je najbrfe ■ v nedeljo v prostore, od-I pa jc Aele v pondeijek zvečer neka stranka v hiši je sli-nekak ropot v banki v pone-Wdi i»o[K)ldne. V koš za papir-i je napravil vlomltec tudi svo-potrebo. Pač ni mogal ven, s iil je v banki najbrio več | U ur. k vlomilcem — ali vlomilci 1 Je bil vsekakor spreten, pokU-[▼lomilec, eaj Je imel prav ►rno orodje sa rabo, ni ncrt>e- U sledu. v JngasftSTiJL) čeri in plavanje nevarno. Bur-keljc Je tvegal ovoje iivljenje, dosegel nesrečneža, a tisti hip Je Sava odnesla nezavestnega utop-Jfrnea dalje proti Trbovljam. Burkeljc je splaval na obrežje obvestil progovnega čuvaja, naj javi v Trbovlje dogodek^MMn po Je prav tako stekel po obali, misleč, da bo voda še dvignila utopljenca na površje. In res — bli. zu Trbovelj aa Ja spet pokazal utopljenec ns gladini, Burksljc je skočil v Ssvo, dosegel nesrečneža in ga rešil na kopno. Z u-metnim dihanjem ao onesvešče-nega utopljenca spravili k zavesti. To Je te petič, da je'Burkeljc tvegal svoje lastno življenje in rešil utopij P ROS V STA DROBNE VESTI b Kave Ka Je potegnil. — Zo-tadnje čase agitira sa šport [wln. r,imj čolni. Mhogo šport-■ "i je le nabavilo take čol-\»kati rimi se spuščkjo potem Tako je tudi v nedeljo ' leh i|K»rtnikov odšlo po Savi ' 7-agrebu. Nekemu Izmed » je platneni čoln blizu H< to je med Savo in Zagor-Mbil in voda jo neslo Inika proti Trbovljam. Blizu f>rja mi opazili sprehajalci za v" ksko voda nese nekega mo-(opazil Je to tudi drsni ,ki plsvač Burkeljc, ki Je ž« rHiil potapljača. Buriw4Jc alekel obleko in planil za v vodo. Valovi se I tele hudi, dna Je Rudar utonil v blatu. — V rudarski naselbini Dobrni Ja šiva) rudar 99-letni Franc Glavač. Ta ae Je šel na bfakoštni ponedeljek radi zelo hude vročine kopat v neki naravni bajer. Rudar ni ve-dal, da Je dno bajerja samo blato te ilovica, kjer oo bo pogrošni*. Stopil Je vanj ter otopal čez-čezdalje globlje. Nenadoma začuti, da ae mu noge vgrezajo v Meto dna hi da ae ne more tega rašiti. Kričal Je in ko oo pri-hiteli ljudje, oo je še pogreznil v bajer In blato Čez glavo. Reševanje je bilo radi blatnega dna zelo težko. Ko so potegnili Glavača iz bajerja, je bil že mrtev. Zapušča vdovo in štiri majhne otroke. Mariborsko gledališča jo vpri-zorilo letošnjo sezono že dve izvirni zlovenski deli in sicer Re-harjev miaterij "Včiovečenjs" in dr. Grumov "Dogodek v mestu Gogi". Obe deli sta dosegli top uspeh/Zdaj se priprevljs tretja krstna predstava izvirnega dela, namreč drama roiišer-ja ljubljanske drame MIlana Skrbinšlcs "Labirint", katerega premijera bo v soboto 30. maja. Milan Skrbinšek je vešč roiioer. zelo dober1 Igralne, < oder pozna kar najbolje intje radi tega docela vOrjfetnd, da bo drama "Labirint" uopela. Čudne je, da Jo v vprizarjanju izvirnih dal mariborske! gledoftišče bolj agHno in gre bolj ite rsko novim avtor* jem, kakor fia ljubljansko gledališče. 8e bolj Čudno Je, da dramo, ki jo je napioal ljubljanski dramski reilser, igrajo najprej v Mariboru, in niti ne vemo, ali jo bo ljubljanska dntmi sploh spravila na svoje deske. Ljubljanska drama je letoa uprizorila (menda edino) krstno izvirno predstavo "Kraljično Haris" lani umrlega dramatika Leskovca. Ta ni dosegla takega uapeha, kakor ao pričakovali. Grumovo dramo "Dogodek v meotu Gogi", ki Jo je celo ministrstvo za proavoto nagradilo, jo prav teko uprizorila prva mariborzka drama, v LJubljani pa jo bomo mogoče vi deli šele prihodnjo oezono. Pošar v Kandlji. — Na bin koštni večer je izbruhnil ogenj v hiši železničarja Jakob Pogačar-ja blizu kolodvora. Pošar Je nastal rsdl napake v dimniku, ki jc napaljan skozi podstrešje, kjer jo naloženo nekaj snega in mor ske trave. Pokvarjenega dimni ka se je dotikal tudi leaen "špl-rovec", ki oe Ja vnel. Pošar oo pravočasno opazili,* novomeški gasilci oo bik alarmirani. Hi-drant Jo k naoreči odpoved* gonj Je uničeval gornji del hiše, potem oo našli vodnjak blizu hiše ter oo gaailei začeli brtagaii vodo v gorelo hišo. Ogenj so zs-dušlli, s le epodnjl deli oo ostali nepoškodovani.; Zagrebški pitcss. — V zagreb-škem procesu zaslišujejo te dni ortta, ki so bile navzoče pri a-tentatu na Slegla, direktorja Ju goštanfpe. Priča so Ispovedale. da Je Slegl dobival pogoeto grozilna pisma, kjer mu "Hrvatje" zijo o smrtjo, če ne preneha svojem tUku plsotl trto r«*lm-sko. Slegla Je stalno spremljs direktor Jugoštampe, « večera pa Je odklonil spremstvo tdk. da še ne gre domov. Ko se je ftlegl v svojem avtu pHMfcša« svojemu stanovanju i«[ stop« iz avtomobila, ate prihitela krog vogla dva mlad«*, ta odd* nanj dva atrela.ftkgi se Jat zgrudil in izdihnil. Šofer Je pobite ta atentatorjema, a »e MIŠMI na procesu potrditi. aH Je bil na ulici tedaj tudi Hranilovlč. Oba Sluga pokojnega Slekla je izpovedal, da je videl zadnje dni prod atentatom, da stalno neki sumljivi ljudje opreasjo kreg hiše kjer J t stanoval Slegl. Proces st še nadaljuje. r,,flf , , Uoaor a Trbovljah. — V rudarski naselbini na POaetju ae je na binkoštni ponedeljek iavr šil umor. V gostilni Rotar so vas popoldan balinali: med igralci je bil tudi 19-letni krojaški pomočnik Josip Karanje. Krog osmih zvečer ae je vinjen vračal domov v Poaotje. Ko Jo pred sasssko hišo (puršenhsusom) zagledal 20-ietuaga asmskega rudarja Viktorja BaŠa, mu je zakričal, naj gre spat. Viktor Baš as niti zmenil nI ss pijanca ln se mu tudi izmaknil ni. Kranjc pa je nenadoma potegnil is Šepa nož ter ga zasadil Balu v levo stran pral. BaŠ ae je opotakel proti samski hiši, se zgrudil in isdihnil. Kranjca so aretirali. Umorjeni BaŠ je bil doma od St. Lamberta nad Zagorjem, u. Pošar pri MetlHri. — V noči od M. na 87, maja Ja izbruhnil pošar v vasi Vinomer pri Metliki. Vnel oo jo hlov posestnika Po-poviča. V Metliki ao bili plat sva-na in ker Je bil- istega dna semenj, Js bilo ša mnogo ljudi pokonci ter oo gaailei takoj odM-tell gasit. Krag II zvečer ao js vnel hlov. Hlapec, ki je spal v hlevu, aa je sbadil šale, ko Jo hi' že ves v plamenih in ao Je opečen komaj rošil is hleva. Ko so prihiteli gasilci, Ja bil še vas hlsv v ognju in Is ts kolarnlce ao rešili nekaj vosov in orodja. < Hiša. ki Je zidana in s opeko krite, Js ostala nepoškodovana. Gaštmjt-Je bilo oteškočeno, ker ni bilo v bližini vode. V hlevu se Jo zadušilo aedem glav šivine, le ono ga» vodo jo neprivezano lahko samo ušlo plamenom. Škode js krog 50,000 Din. Poslopja ao bila za-varovana, zato Ja izguba le pri živini talka. Oganj js najbrše po neareči zanetil hlapec, ki je mogoče pred spanjem pokadil cigs^ reto In pozabil ugasniti ogorek. štrajk v klerikalni tlakami. Pod-JetJe hoče zlomiti štrajk Tik pred binkošti je grozil v vseh ljdbljankkih tiskarnah veU-ki štrajk. Gre z4 opor med or* ganizacijo tiakarzkih delavcev ki podjetjem Jugoslovanske tiskarne (do prevrate ja bila Katoliška tlakama), ki zaposluje več knjigovodkih delavcev in delavk brez pristanka organizacij«« Kljub zahtevi organizacija, ni hotelo podJotje slišati ničesar o zahtevah organizacije. Zato j« tik pred prazniki zagrozil štrajk vseh tiskarnah dravske banovina. Izbruhnil pa je Štajk zamo v Jugoslovanski tiskarni, kjer pa so zaštrajkal! samo stavci, dočim so faktorji ostali v slušbi in ds-lajo. Klerikalni dnevnik "Slovenec" izhaja šs dslje, gs stsvljo in tisksjo faktorji, ki pa niso ta-ko izurjeni in Ja dnevnik "Slovenec" zmetan na čudno načina skup in je v nJem polno tehnič* nlh nerodnosti. Ns pomoč so namesto stavcev poklicali gojence saleztjanskega zavoda z Rakov nlka. Tamkajšnji- fantje, ki ae nahajajo v salesljanskem zavo du kot v poboljševalni, se učijo tUdI v majhni domsči tiskar-ni zavoda. In kšorikalno podjetje, Jufoslovansks tiskarna. Je pokli-csls s tega klerikalnega zavoda — ki ga upravljajo duhovniki — te gojence, da pomagajo staviti čaaopiae in o tem lomijo štrajk Obenem pa Ja Ju«aslovansk« tiskarna objavite v "Slovencu" dva lnsersts, ds Išče vlagslks ln vajence za tUkaroko obrt. To m pravi, da Išče nove U«dl In da ho-če zlomiti s njimi štrajk. To postopanje klerikalnega podjetja Ja bržkone v skladu i pai>etevimi enclldikaml o "delav skem vprašanju" In obenem vzgled, kako mlolljo klerikalci prakai reševsti socialno vprašanja: namrač s slami janjem štraj kov in z zatiranjem delavskih strokovnih organizacij, Dasi pn dlgujsjo, ds bi ss rešilo socialm vprašanje s tem. ds bi bili kapitalisti res pravi kristjani, 1r*' prav to krščansko podjetje, M r ničemer ne razlikuje od navadnih kapitalističnih podjetij Proti delovskl borbi Jim prldaj< prav celo gojenci krščanskoga vzgojevslnega zavoda. _ To je povsem v skladu s tevlml beeedsonL da ss rnslft NaitMthiirirftvJt SLADKORNA rtOI.EZKN samo preobilna In narsda^ hrana, ampak tudi prenaporno duhovna delo! V zadnjih letih opazujejo si-len porast primerov sladkorne bolezni, ki je postals v nekaterih deželah, n. pr. v Indiji in v Italiji, prava ljudska bolesen. Tako Js na Angleškem v letih 1861.— 1870. umrlo na loj bolezni 6494 osah, V letih 1911.-^1980. pa 40,-916. V Zedinjenih državah imajo ta čaa okroglo 8 milijone elad-kornih bolnikov, v Nemčiji Je začelo njin ^»rvilo po vojni ponovno močno naraščati, tkvSisn jc med vojn j staJslt i>adalo (kakor v drugih deželah) in ja dosoglc najnižje stnujo v naj^Ui.Km gladovnem letu 1918. -T Že ta z/eiu« mod gU,l^n.ni /cjniml loti orloma norrolnoj-širni povoju.nu ter Štavilo;/i žrtev sladka te )• letni nam d)Wa-st je, ds mr>rs biti v tesni zven z našo prohrauo oziroma s izmenjavo snovi v našem teleiu. Hranilne anovl, ki odločajo o izmor sjsVi snovi, so v glavnem, lakor znsno, beljakovina, maat in ogljii« kovl hidrati. Motnje v iimc-rja- vi beljakovin povzročajo protin in slične bolezni, motnje v izmenjavi maščob povzročajo nagnjenje ktol^i, motnje v izmenjavi ogljikovih hidratov pa sladkor* n* bolesen. i* i • Ker so ogljikovi hldrstl v o-bliki škroba in sladkorja (kruh, krompir, »sadje, zelenjava itd.) najcenejše in najbolj razširjeno hranivo, ni Čudno, da je tudi sladkorna bolesen tako pogoata. Ogljikovi hidrati; ae v telesb spremenijo v sladkorno onov, ki prehaja s obtokom krvi v telesne stenice in se izpreminja v šiv-Ijemske enfrgije. V jetrih ao polog tega veliko oladkorja nakopiči kot rezervna zaloga. Pri sladkorni bolezni prshajs ta zalaga v preveliki mnoiini v kri ztaafce je ns morajo prsdsisti v energije, pa uhoja *skozi oblati v seč in tako neporabljena It telo-sa. Sicer tp*m še danes niso jasni val vzroki ss Motnjo v hime-njavl sladkorni tnovl, ker fjo drugi strani je znano, da ne nastajajo samo zaradi preobilne aH neredna prebrano, (slko^ol itd.), temveč da so mnog«* osebe S njimi naravnost dedno obramenje-na ln da Jih povzročajo tudi globoki psihični pretresiJsj i, prsna-porno duševno delo, rssburjsnjs. skrbi itd, V ivozl s tem bo sani-miva dejstvo, ds napada slsd-korns bolezen sedaj pretežno šsnsks, dočlm je vsljala prsj ss tipični moško bolesen. Ženske se v svojem ŠMjenju pač čsds-lje bolj iconsčujejo z moškimi njih telesni ustroj po ss tskšno življenje ni tako odporen kskor pri moških. .'J Po stsram so slsdkomo bolezen ločili predvsem s primemo dleto. to ju s hrano, v katari ogljikovi hidrati niso, imel! vodilne vlogo. Takšno letenje nI bilo brez uspehov In gs uporabljajo še danes, pravo dobroto za trpefti človeštvo pa Ja pomspllo odkritje Inzullns po amorišklms raziskovslcems Bsntingu in Beetu. Insulin Ja, kakor znsno. neka isloftilns tre-bušne slinavke In mu Ja naloga« mmm sta BaMš In alojih ts sms ln ns bodalo nikoli odpraviti, s čimer Js hotel os mo Izroči, ds Ja proti vasfc*mt boja. ki škoduje ka okrbeti za redno ismenjsvo sladkorne snovi v telssu. NedoutaJanje te izločnine js svesano a pojavom sladkorne bolezai, zato jo Sdravnikl dandanaa s injekcijami umetno uvajajo v telo. Učinek teh injokoij jo takšen, da poteka boleaea dandanes veliko bolj nedolšno nego v prejšnjih Časih in ao izloči tudi veliko prej, čeprav število njenih primerov narašča. Ker pa utegne biti inzu-lin tudi nevaren pomočnik, zahteva strogega zdravniškega nadzorstva. Rudarji beračijo BAZNE VESTI Pariško protfmostjo protestira proti obsodbi zamorcev New York.—Glavni sten Mednarodne delavake obrambe, ki Jo organlslrala obrambo oamlh zamorskih fantov, ki ao bili spoznani krivim, da so posili)! nsko belokošno dskls ln potem obsojani na smrt ns električnem stolu v Scottsboru, Ala., jo prejel ksb-logram mestnih odbornikov pariškega predmeetja Ivry-aur-Seine, ki vsebuje protest proti postopanju ' ameriško justke. "Zahtevamo prooekucljb llnčar-jev In takojšnjo opreetlteV zamorskih delavcev. Ml ne bomo mimo glodali, da so ponovi slučaj Saeco In Vanzsttlja," Ja re-čend v protestu, ki ga je podpisal župan G. Marrane. Kanada naatopa proti Ottawa, Ont. — Prad ksnsd-sko višja abornioo Ja zakonska osnova ss registracijo vseh ino-ssmosv v Kanadi. Senator Cas-grain, ki pilotira predlogo, pravi odprto, da ima predloga namen iztrebiti inozemsko komuniste iz Ksnade. Zskon, Če bo zprejot, bo določsl, ds vsak lnossmse* v Kanadi, ki js Ispolnll ld. lato ota-rostl, mora dobiti od oblasti I-dentlfikscijsko karto, ns ksteri bo njegov podpis In fotografija. Dolnjo 94 ur m Reading. Pa,—Medtem ko Ja va£js število nogavlčarskih tovarn oprtih, obratuje Tample Hoeierj' kompanlja V, South Temf4u v Milini Readinga nočni štht, ki Je dolg n0 manj kot 94 ur na taden. Tudi nI nobenega odmerjenega čaaa za prigrizek, marveč delajo nogavlčarji neprenehoma, Povrhu tega Jo družba reducirala ša aaalašdc, da ladja konkurira na trgu s drugimi ksmpanijaml. Depresija na morju; ladja odka-JnJo v pokaj , New York, — Število preko-morskih potnikov Is Amsrike v Evropo In obmtno jo tako podlo da oo velike ameriška, angleška, francoske In nemške parobrodne drušbo prisiljene umakniti več parnlkov Iz prometa. Stavilo a-meriških turistov, ki ao to spomlad kupili llatke sa Bvrapo, ni bilo ša nikdar tako majhno, dočim Js potniški promst s evropske strani skoro na ničli, Vellks kriza Jo udarila parobrodne družbe ln na tisoče mornarjev ter drugih nameščencev na ladjah poj de med braspoaalno. Lifs aa Industrij- let Js IS js vaditelj ai naj- 1» IS27 Je la .♦..Jih kflJiK" Chisago. Polstna konferenca Lige za Industrijska damo- krseljo ss bo atvorlla 19. junija v prostorih Boiren Countrir Idu-bs v Waukegasu, III. Diskuzljs os bo vršlls o vprašanju, da U Združene država potrebujejo petletni načrt In o drugih ekonomskih problemih. Konference ae bodo udeležili vodilni smeri-ški ekonomi In delavski voditelji, med njimi Norman Tbomaa, (Ucar Aftteriager, Ulllan Har-štela, Claranc« Senlor, Ffod A Moore, Aaron Dlractor In večja število drufih poznanih ooebno-otl. ■ Waahiagton, C. Wharton, mariškel pr«diu JPoloZaJ naših rudarjav ja torej prekleto tešak. Trboveljska drušba ss šs od nskdaj poslutuje svojs metoda Rudarji trltoveljsklh revirjev o< bUi šs pfid vojno nsjhujs Iskorl-ŠČanl. TsdaJ so le rudsrstvo pri nas šsls rasvijafo in rudarski prolsterijat ss Je rskrutlrsl Iz kmstov, ki niso mogU kar na n»> glo sposiati važnosti strokovnih organisaoij. In sato so bHi trboveljski rudarji takrat najslabše plačani rudarji v vsej Avstriji. To ss tudt kmalu popraviti ni dalo. Zakaj kakor hitro oo Jo rudar pri nao Isvešbal v delu, Jo odšel v boljšo rudnike v Nemčijo, Belgijo, Hogandsko, odšel Je v A-merlko, Tftko jo dolgo šasa v rudarskih rsvirjih bilo'zaposleno Is "mlsdo" rudarsko delavstvo In njegov odpor proti poeto^anjti drualie ni*M nikoli takrat močan Podjetja to postopalo z rudarji kot ovlnja 9 mehom. Ko «> prišlo atrokMlia organiziu'1 je in pridobilo vallk vpliv med rudarji Jo bilo ŠV lata uveljavljati ru-darjem vsaj nekaj pravic. Toda sdprt Js bil šs vedno odtok sa rudarje v Francijo ln Nsmčljo. V mssdnik bojih po prsvrstu pa is Trbovaljsks drušbs vodno znala nsslopitl v svssl s oblastmi. Mezdni boji so valjali za la» vičarska nučs in vedno pri vsa* kam Štrajku oo bili glavni vodje zaprti In preganjani od oblasti. Tako Jo Trboveljaka druiba ved no vodila svojo teško, milijonsko barko na škodo delavosv ln v svojo vsliko korist. To Js sloar potezs vaškega kapltalistlčnsgs podjetja, toda Trb. drušba j« vedno vsljala sa najbolj Izkarlš-čsvsjoče podjstjs v driavi, Pro-U njsj nihčs ni mogel nič la tisoče drušin Js bilo prodano na milost In nemilost tej šidovsk! družbi. Ns kaj s« sklicuje Tiboveljska drušba pri voah zadnjih naskokih na pMs svojega delavstvsf Na Hkslstenfal minimum, ki Ja bil določen lata 19S2, ko Ja šarlatan ftti-fanovič vodil mezdno gfbsnje rudarjev, Tsdsj so os dogovorili za eksistenčni minimum, ki pa še Sdalsč ne uotrezs nsjprlmltlv-nejšlm žlvljenskim potrebam rudarja. Ko ao leta 1MI poskočile oono živil, Ja rudarsko dolavotve moralo spet začeti boj za zvišanje plač. Toda po devettedenskem Mrajks Je drušba zlomila štrajk. ker jI al bilo težko, saj oo oblasti pozaprle tedaj več sto delavskih rudarskih zaupnikov ln napravljen jo bil generalni pogon na vae borbene voditelje ln delavca. V zaporih js bilo vodstvo štrajks, ki Je trajal devet tednov, a oo arušll, ker oo bili ds-lavci preveč isčrpanl, S polomom tega velikega Atrajka jo pootala družba absolutna vladarica v rsvirjih. Od tedaj naakakujo rudarja in jim drugo za drugo ropa rasne pravico. Znlšala Jo plačo, odpustlls blizu 8000 najboljših delavcev, ki ao jI bili tm v peti, blizu 8900 rudarjev in drušin ae jo lasslilo v Krsncljo ln drugam — kar pa Js ootelo rudarjev doma, šlvljo strašno mlssrno življenje. Druibs Jih tepta, v s vsa 11 si, da oo boji voak rudar odpusta, kar čaka zunaj polno brezdelnih, ki oo pripravljeni skupiti v Jarem sa vsskrš-no plačo. Vladalo Js dolgo časa brospogodbano stanje, dokler nI bila na Iniciativo Zvoso rudarjev sklonjena lota 1989 koMktlv-na pogodba, ki jo Js druiba zdaj odpovsdsls. Zakaj t Drušba so sklloujs na eksistenčni minimum, določen lota 1923. tn hoče zahtevati sni-žsnje plsfi. Na ta eksistenčni minimum ss bo druiba pri novih pogajanjih tudi sklicevala. Dslavstvo trga skslstsnčnogs minimuma nikoli priznalo nI In ga prisnatl ne moro, Zakaj šiv-Ijanje teh daoat tlsočev rudarjav ln njihovih drušin Jo pokazalo, da U eksistenčni minimum ns odgovarja najslromsšnsjšsmu preživljanju rudarjav In njih družin. Opozarjati Ja trsba pri tsm tudi na tsško delo rudarjev ln ns vrsdnost ztorltvo delsvcev. Ta bi veljalo šs sa primar, ča bi rudarji prav niš na prasnovali Toda S tem, ds rudarji dalajo le 9tiri šlhts v tednu, Je la eksl-stsnčnl minimum šs aa toliko al' žjl ln prsniask in sbsolutns ne ustreza resnici ns potrsbam, Rudarji stradajo, otroci bolehajo v tuberkulosi, ksr stradajo, matere roda bolna otroka, kar stradajo, rudarji zgodaj umirajo, ksr stradajo ln garajo, da bi v akordu sasluiili vsaj za prošlv-Uanjs. Obrtniki delavskih rudarskih krajev tonejo v dolgove, kar njihov konzument-rudar ns more fftftorg* nskupov Mvll, ki so sanj nujni In mu jtk trgovci no morejo odrekati. Vas te rudarsks doline sa doline dolfov, * ln Ttboveijska drušba hoče znižat! plača. Trboveljska druiba prlprsvljs čisto navaden zločin nad dasst tisoči rudarjav, obrtnikov, sločin nad vsem prsblvalstvom rudsr-.skih revirjev l Rudarji Javita proaijo miloščino, Javno \mn0> Jo in kličejo na pomoč — njihovo |M>dJetje ps Jim hočs šs snl-lati plača. h Tu as priprsvljs Javen sločin In nI gs, ki bi ss postevil temu po robu t Osisvstvo samo pa Js dognano do kraja in obupano. ir. le ASn*i, nosrta. Ib sla t Os- FBOSVET* Zelo malo spim te noči. Imam sicer sedaj posteljo In dve polni vreči, mehki, toda ... Th. viaka noč Je enaks^Mes« in shujianl obrezi ao ia bolj ^ svetlobi. Seydlitz se premetevo neprestsno. Prostovoljec z dečjlm obratom govori v njah. Poročnik Windt smrči venomer kakor rozsrjen bik. Vsi imajo nemirno epnnje. Caj rohne na fronti topovi! Stotlsoči stoječ ognju in n. tisoče Jih PO^»Ja v-k trenutek. Cemu? Zaradi njihove ideje? Za kakino idejo—? Zdrsnil sem se. Pravkar drdra ulak 'tezi postajališče. Pa ni sibirski ekapree, v katerem spe lepe žene, ne, Je to vojni vlak aH pa eden onih velikih Američanov, ki vorijo daj nepresUno od zapad. 1» VUdivoatoka preko Mandžurije na vzhodno fronto. Njihovi vagoni so trikrat Uko veliki kakor rueki in vozijo hitreje in ao polni topov, munlcije, o- roija, plina... ... Ah, niso samo slabe novice ki nas vznemirjajo, da ne moremo spati. TI vlaki rj temuvzrok, ki vozijo sedaj vsako uro tod mimo. Poslušam njihovo bobnenje. Oh, to večno dr- dranje od zapade Protl vzhod" ;''. . . Mm ,7 Ah, ko bi jim mogel sporočil rimioHm m polspanju. To motajo e**! MmM* vendar vi, ki ate doma! Amerike ne boste premagali. Poglejte vendar te transporte, ki fredodaa In noč, dan in noč. Proti Ujolli ne sprsviU ničeeer, je nesmiselno, Je zemen! »nčejte . . • t-g 1918 Vedno težje zapizujem avoje doživljaje. Moja glave je večkret kekor zmečkane, in mor-slkdaj ml manjka zveze. Nekatere dogodke sploh ne morem napisati, za druge zopet ne najdem prsvlh besed. Ako listom v ovojom dnevniku. opazim, da ao moje beležke vedno kraj »e, ne samo po vrsticah, temveč tudi v besedah. Godi se ml kekor onemu, ki Je P<*ta» v ovojem obupu teko Izčrpen, da se m6 niti govoriti ne ljubi. Ki Je zmožen eemo kretko in trpko o- značiti svojo bol. Pe nI samo to. Tudi moja piaave Je veek den slabša, vedno bolj nečitljive. Nič več ni v meni moči, de bi neenkret napisal petdesst vrstic skupej. Ko pišem tretjo, sem komaj v stanu prebrati prvo. MoJe beležke so samo že moselkl tega življenje ... Denes en kamenček, jutri drugI, potem pa mogoče štiri tedne rtič. Včeslh nastane Iz teh kamenčkov slika -»"Včasih tudi ne. Sedaj smo zgubili upanje na mir, in to nas Je teko zedelo, kakor Če bt udarila šokira v drevo. Nekaj čese Je le leleno, njegov mozek pa prične hirati... „ Mogoče pe Je to, de tako poredko zobele-žujem svoje opazovanje JesneJše znamenje, kako amo propadli, kakor pa najnatančnejše1 opisovanje. Včasih je tudi molk silno zgovoren... e Velikokrat pravimo: Ako bi sedel med nemi vsej osem dni normalen človek, bi mislil, da Je zašel v norišnico. Nea ne umori več, ker amo tu že predolgo in amo teko otopeli, de niti ne živimo več, temveč samo čekamo . . . Najbolj naa Je primerjetl s živalmi, ki v svojem zim-akem spanju pričakujejo pomladi. Ml pričakujemo drugačne pomladi. Domov .. , Da. naže stanje Je teko, da ga ljudje, ki so zunaj tabora, niti ne morejo več razumeti. Nemir in pa rasdražljlvoet nas vse bolj razjedata. Večina ae podi vsako uro po dvorišču. Ga prehodi povprek, počez, naokrog, v trikotlh, elipsah, zvezdah — samo da se utrudijo do ve- čera, da zaspe. 8panje Je še edina tolažba. Drugi zopet čepe po vse dneve v kakem kotu in se raztogote za vsako besedo, vsaka malenkost jih vrže iz ravnotežje, da zdivjejo in da te zooo-vražijo. . Prijateljstva se krhajo. Nekdanji prijatelji se nič več ne poznajo, kritizirajo vse, če spiž sil bediš, če se smejtt ali jokaš, vae Jim Je no-psk in ksrkoll napravil, jim nI prav. Vaako jutro letajo oficirji iz barake v barako (na sebi Imajo vae odlikovanje) in si napovedujejo dvoboje, Vi Jih bodo potem v domovini izvršili z najostrejšim orožjem. Ako bi se v resnici vršili vsi ti dvoboji, bi se vsi po večkret med seboj pobili, zakaj vsak ima na veati po več takih čestnih zadev. Fo dnevih silne razdraženostl naetopijo dnevi popolne apatije. Misel ne bodočnost, na ženo, otroke, nevesto, domovino se nam utaplja. Vsako rozoodnoet sproti potolčejo, vsi posujemo raztreseni, ne moremo nič več logično misliti. Od jeze in sils te usode Ur od obupa prenapeti lok kakega poaameznika ae rozlet in noben zdravnik mu ne more več pomagati. Biaz- noet ga zgrabi s svojimi kremplji • Včeraj smo bili povabljeni k turškim majorjem. So to dobri, naivni ljudje, dve tretjini germeni, eno tretjino frenkofili. Njihove gostije eo vodno bogeU in orienteUks. So v nekaki zvezi z ruskimi ToUri, ki so tudi mohome-danci in Uko Jim jo precej olajšano to življ nje. Da, njihova vera Je trden most. Pred vrati nem Je pojeenii Seltin, de moramo po njihovi navedi zbog poeebnega poča-ščenja oeUti pokriti. Položili eo roko ne srce, usU in čelo in so nas peljali v sobo. Na min nas je čakala večerja po Jutrovekem običaju: Napolnjeno sadje, peaUte, Izredne sladkarije Cigarete in turžka kava. Po Jedi se je razvil pogovor o vojni. Ofenzive Je pojenjele, vee je nekem dobro razpoloženo. "V štirih tednih Je Rusije keputr Je moto vsege večere. Hoje mnenje pe Je bilo drugečno, zakaj Korenski Je v rokah entente in ne bo smel skleniti z Nemčijo seperetnege miru. "Potem pe / ne omeU pozobiti ne "Ameriko!" oem dojel. "Ali nič ne čujeU drdrenje ameriških transportnih vlekov? Amerike je trd oreh ... "Od kdo J ste postali omehljtvec?* oe je razburil poročnik Merkel. "Ne reiumem vee! Cele naši najmlejši mečejo puške v koruzo-" "Jez sem prostovoljec, gospod poročnik!" bi mu noj roje odgovoril. Pe nioem. Tako je oe- van. 00 raramor- "zelene barve ra- ii, orli. Pa Ii. Ako spregovori kdo patentno mloel, je omohljl- daj pri voeh zabavah motno besedo, kako vee, strahopetec In ne vem koj še . Ritmojster MueUfo Je dlaki V roke In njegov oluge Mehut, pravcati Beduin, Je prine-oel Uboriščni čaeopie. To Je majhen listič, ki ga iadajajo avstrijski oficirji in go hektogra-firojo ter stane par kopejk. Vsebino tega HeU oo poročilo s fronte ln Izvlečki lz raznih čeeo-plaov. V njem oo tudi objavljena povelja naših taboriščnih vodij. Muetafa bere ptočasi, besedo se besedo. Ne U način oe uči nemščine, ki Jo stotnik Solem že obvlada. Končno nam jo prebral izvleček oilno odobravanogn govora nekega Lenina. "Lonin, Lenin r Je vprežel Seltin. "Ali že ni-ste čull kdaj toge Imena, preporžček?" "Ne, gospod nedporočnik! Danes prvikrat ..." (Dalje prihodnji!.) h te ve. Tako Je tudi v Um primeru. Zato mora Lojze no vedno daljša potovanja in puščati | doma brag varetfgftMo golo- Športnik pa naskakuje in srečo oo mu smehlja ... ■ ^Hl "Danes popoldne vas trdno pričakujem v ovojem fantov skem stanovanju. PridiU. Na čaj, fine cigarete in oladko vin ce. Menila ae bova O zanimivih rečeh, ne bo vam dolčas." Tako Je govoril zapeljivec in Fanči Je prišU. V etrahu Je bila, v zadregi, negotove. Prvi korak je poč v vsaki stvori neko- Športnik Jo je sprejel, kakor taki dami tiče. Miza je bila bogato obložene in je vabila. GoetiUlJ je bil premožen. I-mel Je zase veliko, raskožno o-premljeno eUnovonje In zanesljivega služabnika. Kevelireko je stregel svoji'dami in jo je zebe-vel, Kakor pač športniki to reč znajo ali ne anajo. Pridno si je nalival eladkega vinca, dolivel ge je nepreeUno tudi goepe Fonči, ki je Srkala bolj po malem, zato pa pogoeUje. Razkazal Ji Je stanovanje, Id Ji je bilo eefeda prav všeč. V majhnefn salonu rilce je eUl diVan, na na tem kaminu dljski aparat. Šedla sta no dlven. Mehke, na evettofoa električne iram„ in zevžlti božji We|o-slov oU polagoma uopovalo poslednje streže Fončine kreposti in zveetobe. Športnik se je v lil predstojeČe zmage . .. Objel Jo Je ln poljubil. Fonči po ee Je naglo odmaknila in rekle, ker roče od sto žen prav gotovo devetindevetdeeet v U-kih slučajih. I "Kaj pe misliU! Poštene žene aoffe^^HjBHI "Vem, toda niove tu, de eo bo-ve o tem .pogovarjala. Morda ee bojite možeff:■■(■■■H "Ne, semo rede go imam." "Roda? Hm, to je le mogoče. fm U mene rada imej, Fanči." jn-o SfcJSftffift marsikom." Tako? Z menoj tudi?"! 'Tudi. In kfr je glavno, red me hn£" Tako?'I ,epopoJ€' "Aha, toda t^. . . to jO'revno Fonči, lep je, red U ime, dobrega srca je, lejtt poje, toda .. "Ah, de, tode ... tode . ■ "Vidiš, Fonči, vse bi bilo v re- {u, če bi Ugo toda no bilo. Prav i prav je samo U preklicani "toda" kriv, de oe toliko brhkih ,ženlc včeslh izneveri avdjemu | Iz voljenemu." Zopet jo je objel in ni se mu branile. Vender po Je fant začutil, de ni stvar le pofolnoma dozorelo. Vstal je, otopi) k radiju ln vzrofll nesrečni radio ... Zo tisti večer je omagal pevec nad ! športnikom . . . Ko Je bila Fanči na prostem, se.je globoko oddahnila, nato pa se je na tihem zjokala. Takoj je šla domov, ee viegla v posteljo in jokalo do poane nočL Tako je pevčev glas rešil njeno krepost. Toda za kako dolgo, Fanči, kaj? ... Na to vprašanje ni odgovora. V Ameriki živi 1 milijon ločenih žen V Ameriki (v Zedinjenih državah) določa pooUvo, do moro plačati mož ovoji ločeni ženi preživnino (sMmenUcijo) in to najmanj polovico ovojih dohodkov. To "alimony" smatrajo Ameri-kanci za nekaj dosti hujšegs kakor prspoved alkohola in zato nI čudno, da oo začeli možje v Ameriki resno ogitirati zo to, da se U pooUvo spremeni. Po sUtiotiki Zedinjenih držav živi Um oedaj 1 milijon ločenk. Vae U ženske žive večinoma samo od Uga, ker oo oe dale ločiti, Jn Uko se dBkaJšTTfk more pleča, ampak verjamejo samo navedbam žensk. Mož pa, ki noče plačevati preživnino, mora v zapor! __/ Letalstvo v Kanadi Iv Kanadi je posebno razvito leUlstvo za prenašanje tovorov. Prenos je sicer drag, vaaj dražji kakor prevoz po železnici, na drugi strani po se izplača zato, ker pride blago mnogo hitreje in bolj sveže na trg in ga vsled Uga dražje prodajo. Ribe iz jezer severni Kanadi ao prej prevažali na kanadski in amerikanski trg po 8 tedne z železnico, z avtomobili! i pa 2 tedna, leUlo pa rab le par ur. i- velika t eobea msa brick" Bungalovv, £ S eo, streha kriU z azbe*to.d£* comi, dve posebni sobi v prtoS eno grmičevje ograja. En blok do poulične kare. Za drugu. oglasite se pri letnik" J. Chum 6204 So. Koe*e£ Ave., Chicago, 111. Tel. 8866.—(Adv.) Cledilliči "Thtttfc^9 stroške zn r ki ga užival gega da|e Mje ob etranl dru* ajo ee olučoji, okrog s av- tomobilom, mož pa, ki mora plačevati otroške zn ženin avtomobil, mora hoditi pešl Zakon namreč določa, da mora mož plačati ženi polovico ovojih dohodkov kot preživnino, čim eodišče izreče, da Je zakon ločen po moževi krivdi. Zato pravijo Amerikancl da je ženitev v Ameriki dondoneo silno riokontno zadeve . . Najbolj se pa hudujejo možje nad tem, ker sodfcče nikdar ne ugotovi, kaj in koliko mož lahko TOREK, 10. junija NA PRODAJ JE Mk Zs oslaM« ia izčrpa, Ako M k*«uu •fefeM 1, •ko rmšt* uraiiium prim..Jku^ «oI. C! T** oimtujm «M ors.De k drk«.nju ^ e see Mdeii ia eee v Airde •trani poles glašališša. •-deiev eb •trani poleg ciadaUŠCa. a-prsrU«ao s R. C. A. Soaad Device oboje Pika la Msc. Vso vrejeao ■Mdsmo ašlajoralao Toosiladjo la (orbotai olotoai. LuUlk la a»ravltelj aašajlh U lot ioH to prodaU aU dati v aajoai sš dolgo šobo, ali pa čo |o priHka, vsaaio« tu« lUUfe, ako ss dobi vosj oaofa ai dva človeka, Id M Ula salatorostrsaa ParteorsMp (skapao lastoraajo), kor Jo to provoč sa oaoea oaaaofa sa voditi ia spravljati. Mri dohodki ao UmL To |o prijassa la šsMčka »na trgovina sa kofsrkoH, U M 00 t%saaimsL ŽeUm oliiaU od vsa, ali ae laninaU aa atvar. PlšilefO^ pojasnila na naatov: Joa. K Owner A Managar. Mclfair Theatro, MeNalr aad PooUleaai. It Looia. Mo. Adv. RAD BI IZVEDEL zo rojaka Blaž Novaka, čl. dr. št. 18, JSKJ, Ionsko leto se je nahajal na Crucible, Pa. (Green Co.); poročati mu imam zelo važne društvene stvari. Uljud-no prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ml to naznani, ako bo pa sam čital U oglas naj se nemudoma javi na moj naslov: Louie Keše» Box 164, Pleasant Unity, Pa. (Adv.) -rj —■-.-— pumac« nvc_ millc«m, o4»MW »prlnieo. «UvuW, hi 4tvm «uk« OateMn«. Pr,» i^. jT te Nus»-Tom. I* m prabj « uUmi. T )«karn«r »Im Uga. UdaJ mu ^ * MfOtt IIIMII4 trguvca M (tHH Drnšt NAZNAiSiLO. nmi Ujalkoa ls tn> tl vn članov ki tk novih ČIsbot, ta ki nealove odstop črtanih In bobčenlh člaaev ivnlštva da no lahko točno noši Torej Je oelsvsHš vnele J peftljete aa oahšt * pripravljenih listinah vm onk ve apravnlltvn Pieovsto fm beS. Pri veoki opraoeoM sHk ve naj oe vnele j oomoI sUri k Upravoištvo intaJnketo AH Sto 10 naročili ProareU I Mladinaki llat svojeaiu pri|atcl)i d aorodalka v domovin«? To )t M lar traja« vredaoati. ki f a u ml doasr lahko poiljete avojcen t imm vino. Ivan Vouk: M ZVOKIH UDU Sličica daaodajih čamm Ci opremljeno stanovanje, daai je prsv malo doma. Kadar Je Ix>jz* na potovanju, JI jo M»\«xla dolgčas. Dolgčas pa, kakor \emo, je slab npremljt* valeč, zlasti za Uke le mlade |m> ročen k e, ki niao Ukorekoč ne žene ne dekleta, ampak nekaj v *rt*di med prvim ln drugim. Kakor val veste, tlvl danaa ne-ka pa»ma mladih ljudi, ki ao ta ktm le komaj raziieljanim metulj kam sila nevarni, posebno če j« mož na potovanju zo za-alulkom. ln ti ljudje ao, kakor ate gotovo že uganili, športniki. Močni ao. zdravi, čodnih lolea, podjetni« brsmkrimi in vajeni lahkih zmag nad slabotnimi srci sodobnih ljubkih ft*nlc. Kdo bi preštol rožtčke. ki ao jih ti ne pr^dipravi naUknili lahkoverno glave, če v Uh glavah že vedno kipi sladki možt oveže, še po oHerju in kadilu dišeče ljubezni. Ljubo-zen je poč al epa. Vse huje kakor pa Ukozvana pravica. Veni, vidi, Vlcl. Jo dajal rajnki Cezar, ali kdor Je lo bil. Tako srečo Imajo danoe športniki. Drzen pogled, otlok roke, poljub In Bog te obvari, ptička je že ujeto. Da po pravici povem, o gospo Fsnči nI prišlo še Ukefaloč, dani je bila te večkrat na Um. da ae spotakne In pade. Kaj jo o "čuvalo takoavanega padca. Je zopet težko reči. Morde jo jo pekla vesC morda nI kovollr dovolj skrbno pripravil terena, morda celo is ljubezni do moža. Morda, pravim. Toke reči se dajo ravno uko težko dognati kakor vprašanje: kaj Je ovetlobo? Da se t« povrnem k Lojzetu. Kekel sem. da je črnolas In hre-penečih, aanjavlh oči. Tlote sa-njave oči ao namreč utemeljene v njegovem značaju. Zakaj go-apod Loj se je vkljub .svojemu prozaičnemu, ali kakor bi se danes reklo, materijallstlčfemu po-klicu ponesrečen umetnik Po naravi je namreč pevec. Prije-ten, polnoglaaen. tzrastt bariton. Rasume ae. da je Član raz-nih pevskih društev, ki ga kličejo, kadar nameravajo prirediti koncert, ftkoda. da mu Je gtas nrpopolno Izšolaš In da se je prekatno zavedel avojege daru* Vendar pa je njegovo pelje takšno, da poje i udi sa redUoke ve- čere ob spremi je vonju klevlrje ali celo orkestra. Poje is veoelje do uaietnoOti in pe de nekaj po straal zasluži. Pol Jo že v vseh treh prestolnicah Jugoslavije, kakor ge je pač poklic zanašal lz meaU v mesto. In Uko potuje gospod Lojze po ovojih prozaičnih opravilih, ko mu pa proza preseda, zapoje, sabNn drugim v veselje. Lojze ime red ovoj o Fanči, ali da ee Izrazim z besedami sentl menUlnih pesnikov, ki oo že davno umrli: ljubi jo. In ko po-je, misli vedno nanjo ln vliva v pesem svoje občutke, ki jih z besedami ne more iarasiti. Se ce-lo Fanči Je včaaih ginjena, kadar ga posluša. Takrat ve, de ge Ima še rado. Zakaj v hudih dvomih Je le premnogokrat in same ne razuma svojega srca. Kadar pa Je njen Lojze zdoma ln daloč, eh. potem jo atvar šo celo zamotena. Negotovost Jo nsdleguje, želje po nečem drugem eli po nekom drugem Jo vn^leirjaje.' Te želje Imajo že nekaj časa čisto določen predmet. Ta predmet jo neki športnik. Mislim, da Je dovolj, če ga označim samo s to besedo. Goepe Fanči Je silo všeč ln včasih ga nehote primerja o svojim I .o j zetom in kakor Je običajno v podobnih primerih so nrimai jsjoča tehtnico nape n »Wej Športniku v prilog. tone zaljubljenih mož iesojo velike zahteva, In čimbolj Je mag saljufrtyen, tem večje so te za- N n, e,pr lokal neko poetejo iljost valček ee .„_..kobno nje vet-.— _ Fahčina zvestoba se Je zVlieU v predomrtnlh bojih. /TT)TT ' Itkrstu, sredi najlepših melodiji je radij prenehal peti. Ne-voljno Je gostitelj votel in tlkel drugo postajo, jo&aj glasovi |e guljastega kakor nnls Ulovil je drttgo posUj o . .J Petje ... Up moški bariton Je iPilHiS "... TI v nebeški ln v nJega STAR IN ZVESTI PRIJATELJ 1 ii! .jftl1 " V I*-4* tk1 , i- "j- , i \asu .»»» a: ■ ,. u^Ui bo, >m J V'' i i\ \ . - - vi !. vodno roda U/wm\ v ) je U poznana banka vnem svojim pomaga In daje tamrH*. On* obavlja voeh vrat bančne poete In prodaje "llfkarU" voeh dražb. Ne posabite oe obrniti aa ajo kadar kaj potrebujete. Vaši prihranki oo zavarovani pri KUPU AIEMCM STATE Mil 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. tllMlJt eee A adaj. Nad oblaiea dsa, tekam sH <>i»up« pijan . • aj. a adaj ... ' , m«atom bolim drvarij* tošok.| oa das, po ulicah os opo- 6 silnim občutkom je pel oddaljeni, nevidni pevec . . . Gospe Fanči-jo zaseblo v ar-ee. •. Te glas. ta glas . . . Naglo oe je oprostila njegovega objema, vstala la stojo poslušala do konca. "Radio X." jo dojel velčev glas v zvočniku. "Nad mestom 1**1 itn A jdremaju oblečen dan.—pol Je gospod A-lojzij Slavič a epremljevanjem klavirje . . Fanči oe Je ^roolo . . . Njen Lojao . . . Ali al M to opomin? O Bog. in kmalu bi so bilo sgo-dilo ... Ne. ne.. . Proč od tu! Zaman so ja tf*dil njen gosti-Ulj popraviti to, ki ga je po- BPRKJBMA ySA ! V TBKAKKO OMT SPAMJOtA MLA Tlaka vabil« n vtatllea In tlioda, vigitnica, čaanfke, knjiga, koledar-K tetake itd. v glovanakem, hrvaUkem, alovaškem, češkem, nemškem, ■fiffUlkem Jeziku In drugih yOD8TVO TISKARNE APJ6LIRA NA ČLANSTVO 8JU*J-DA H8KOYINB NAROČA V SVOJI TISKARNI aaUofio dete »rvt note. y«a pejooafle laja rodetvo S. N. P. J. PRINTERY TAM 88 DOBE NA tSUO TUDI VBA U8TMENA POJASNILA