111 Zborovanje katelli-kil. slovanskih razumnikov. Zadnji teden julija se je vršil v Poznanju na Poljskem 5. kongres slovansldh katoliških intelektualcev. Zborovanja so se udeležila zastopstva vseh katoliških slovanskih narodov: Poljakov, Čehov, Slovakov, Slovencev, Hrvatov in Ukrajincev. Kongres je otvoril poznanjski škof kardinal Hlond. Na dnevnem redu so bili naslednji govori: Poljak dr. Moravslri je govoril o »Katolicizmu v poljski ikulturi«, Hrvat dr. Perovič o »Pojavih gospodarske ikrize« in Čeh dr. Doležal o »Zablodah kapitalizma«. V cirilmetodijski komisiji, koje zasedanju je predsedaval mariborski kanonik dr. Mirt, je poročal Slovenec profesor T. Krošelj, ki je poudaril 3 točke dela za zedinjenje cerkva: molitev, študij, propagando. Pred komisijo, odnosno na splošnem zborovanju je poročal dr. Gorski iz Lublina o »Družabnem ustroju na katoliški pod lagi«, Ukrajinec Lastovskij iz Lvova o »Papeških okrožnicah kot kažipotu za družabno preosnovo« in Slovenec T. Krošelj o »Socialnih nalogah mlade slovanske katoliške inteligence«. Med sprejetimi resolucijami je naslednja, iki Be tiče Slovencev dn Hrvatov v Italiji: »Peti kongres slovansikih katoliSkih int.leiktualcev v Poznanju je z obžalovanjem zaznal za težke krivice, iki se gode jugoslovanski katoliški manjšind v Itaiiji tudi v versko-cerkvenem oziru. V nasprotju z načeli in stoletnimi tradicdjami Cerkve, se manjšini krati čedalje bolj pravica do duhovnikov lastne narodnosti, do veronauka, do pridig in idušnega pastirstva sploh v lastnem jeziku. Kongres zaupa, da bo sveta stolica, Ikd je že slovanska apostola sv. Cirila ln Metoda branila pri izvrgevanju nju- nega poslanstva med Slovani, vzela v zaščito tudi naše brate v Italiji. Kongres pošilja težko preizkušenim slovanskim katoličanom v Julijski Krajini izraze svoje simpatije in polne solidarnosti. V junaSkem boju, ki ga bijejo za naravne pravice svojega naroda, naj jih dviga zavest, da je njihova borba obenem boj za splošna, večna načela ka.olicizma in za veliko idejo enakopravnosti Slovanov v okviru katoliške sv. Cerkve.« Kristusov kip aa Mont Blancu. Mont Blanc = Bela gora (radi večncga snega) je najvišja gora v Evropi, visoka 4810 m, ter leži na francosko-italijanski meji. Za hribolazce zanimiva, pa nevarna točka. Sedanji papež Pij XI., ki je bil v mladih letih navdušen in vešč hribolazec, je tudi bil na Mont Blancu. Na Mont Blancu je sicer vremenska opazovalnica, ni pa fcapele, niti kašncga večjega liipa. Ta nedostatek bodo, odnosno so sedaj popravili. Ker dičijo visoke postojankc v Meksiku, Braziliji, Urugvaju in Chile-u kipi Kristusa in Matere božje, so katoliški krogi Francije započeli akcijo, da se tudi na Mont Blancu postavi kip Kristusa Kralja in primerna kapelica. To se je zgodilo. Na podnožju spomenika je zabeleženo, da je papež Pij XI. kot mlad turist prišel tu sem na najvišjo višino Evrope. Umrl škof, ki je veliko trpel. To je Peter Manikovski, bivši šfcof v Kamencu (y ruski Podoliji). Rojen je bil 1. 1866 ter je bil leta 1899 v Žitomiru posvcčen za duhovnika. Tri leta pozneje je prevzel ikatolišiko župnijo v Kamencu. V carski Rusiji njegovega požrtvovalnega in z uspehi venčanega delovanja niso prijazno gledali. Politična oblast mu je prepovedala dušeskrbno delovanje. In vendar ni miroval, marveč se je udejstvoval, kjerkoli in ikakorkoli je mogcl. Po padcu carizma je bila vzpostavljena škofija Kamenec ter je bil Mankovski imenovan za škofa. Boljševiške oblasti so mu delale vse mogoče težave ter ga naposled izgnale iz njegove škofije. Upal je še vedno, da se bo smel vrnita v svojo škofijo, ikamor je tako srčno želel. Ker tega ni mogel, je deloval kot dubovni vodja v bogoslovnem semenišču za rus.ke duhovniike v Pučacu v ško fiji Lvov. Smrt ga je rešila preganjanja in trpljenja. Japonec — katoliški župnik v Bukc« vijftL Na vznožju Karpatov v Bukovini, 4 ure železniškc vožnje od glavnega mesta Černovic leži mestece z imenom Viznice. V tem mestu je katoliški župnik Japonec, iki se piše Kaing-Ba. Kako je ta mož prišel za katoliškega župnika v ta ikraj? Čudna in zanimiva je njegova zgodovina. On sam jo rad pripoveduje. Ako ga kdo obišče v župnišču, ikjer sam stanuje, se pred obiskovalcem pojavi mala živahna postava župnikova izrazito mongolske oblike: črne, živahne oči, temno-rumena barva lica, majhen raven nos in ikot oglje črni lasje. In župnik Kaing-Ba kaj rad pripoveduje obiskovalcu zgodbo svojega življenja. Leta 1905, za časa ruskojaponske vojne, je bil v Mukdenu, znanem mestu v Mandžuriji. Njegov oče je bil ikmet ter je imel svojo hišo na koncu mesta. V t_j hiši je preko leta dni stanoval neki ruski oficir s svojo ženo. Ko je ta oficir z ženo odpotoval v Rusijo, je 3 leta stari Kaing-Ba bežal za njim na (kolodvor. Eden ruskih vojakov je mladega Japončka vzel na roke ter, ga potem izročdl omenjenemu ruskemu častniku. S tem častnikom in njegovo ženo, ki nista imela otrok, je mladi Kaing-Ba prišel v Rusijo, najprej v Mohilev, potem v Kamenec-Podolski, kjer, se jo začel za njega zanimati princ Ghika, ki je bil iz Besarabije ter je imel neko Poljakinjo za ženo. Po posredovanju katoliškega župnika dr. Mankovskega, ki je potem postal nadškof, je Kaing-Ba prišel v katolišld zavod v. Krakovu. Ko je bil star 10 let, je bil ferščen ter dobil ime Josip. V Krakovu je študiral gimnazijo in bogoslovje in bil posvečen za katoliškega duhovnika. Poleg poljščine se je tudi priučil francoščine, angleščine in nemščine. Svoj japonski jezik pa je popolnoma pozabil. O svojih starših in bratih ni nikdar več ničesar slišal. Tako Japonec iz Mandžurije pase katoliške duše v Bukovini. Proslava lOOOIetnice Kristusove smrti v Rušah. Dekanija Maribor desni breg ]'e priredila dekanijsko proslavo dne 6. avgusta v Rušah. Na proslavo so se posamezne župnije skrbno pripravljale s spokorno tridnevnico. V večernih urali so se zbirali verniki v ceiitvah in se spjminjali v četrtek Jezusove zadnje večerje, pri kateri nam je samega sebe zapustil za spomin; v pet.ck Jezusovega križevega pota in njegove blažene smrti; v soboto Jezusa v grobu, žrtve za naše grehe. Sprava z Jezusom je bila skesana spoved. V nedeljo pa so se zbrale množice, bilo jih je Okoli 1500, v prazniško okdn.anem ruškem svetišču, da praznujejo še Kristusovo zmago, njegovo veličastno vstajenje od mrtviti. Prelepa slika Kristusovega vstajenja je bila impozantna procesija s presv. Rešr_jim Telesom po slovesni sluiibi božji. Spodbudno je vplivala jia množice tudi sv. maša na prostem med slovesno mabo v cerkvi. Železniška uprava je udeležencem iz Maribora zelo ugodila, ker je sama od sebe vpeljala poseben vlak ob dveh popoldne za povratek; udeleženci iz Puščave in od Sv. L.vrenca pa so imeli itak dva vlaka za povratek na razpolago. In tako so se vsi zadovoljni ,vri_ili na svoj dom, noseč s seboj svet spomin na Krtstusovo ljubezen do nas yseh. Praktična ljnbezen do misijonov. Na sedmini pokojne gospe Jožefe Petrič v Gornji Voličini se je zbrala svota 111 D za najpotrebnejše afriške misijone. — Družba sv. Petra Klaverja, Ejubljana, Metelkova ulica 1, se vsem blagim darovalcem iskreno zahvaljuje. Pok.jno gospo Jožefo Petrič smo takoj vpisali v »Mašno zvezo za Afriko«, denar pa se bo porabil za najpotrebnejše misijone. Toplo priporočamo to praktično ljubezen do ubogih misijonov in do nepozabnih rajnkih; naj.epši nevenlijv venec na grob. Člani mašne zveze za Afriko 80 deležni 300 sv. maš, iki se berejo vsako leto za žive in mrtve člane v kapelici sv. Petra Klaverja v Rimu.