Ptuj 
Naivnost ali neumnost dr`ave? 
Stran 2 
Lenart 
Delavcem pla~e, ravnatelju nezaupnico 
Stran 3 Ptuj 
Za~etek ~i{~enja jezera 
Stran 6 
Spodnje Podravje 
Pust prinesel sneg 
Stran 8, 9 Videm 

Zmanjkuje prostora za umrle 
Stran 11 

V gosteh Celje in Gorenje 
Stran 25 

Ptuj, ~etrtek, 
26. februarja 2004 letnik LVII . št. 8 odgovorni urednik:
Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 
Sok Trofeniku pripisuje sodelovanje 
Branko [umenjak in Alojz Sok sta v imenu Koalicije Slovenije na ponedeljkovi tiskovni konferenci jasno po­vedala, da so v koaliciji proti vklju~itvi Ormo`a v po­mursko razvojno regijo. Med prebivalci bodo izvedli anketo o tem vpra{anju; ~e bo vklju~itev potrdil ob~in­ski svet, bodo zahtevali ob~inski referendum, Sok pa namerava v Dr`avnem zboru vlo`iti amandma, a po nje­govem mnenju nima upanja, da bi bil sprejet. 
Edina tema tiskovne konfe­rence je bil predlog Zakona o spodbujanju skladnega regio­nalnega razvoja, ki ga je pred dnevi v DZ vlo`ila Vlada RS. Branko [umenjak je povedal, da je uvrstitev Ormo`a v po­mursko razvojno regijo vzbudi­la strah, da bodo v prihodnosti po tem modelu kreirane upra­vne regije. Ormo` ni nikoli pri­padal ljutomerskemu koncu, vedno je gravitiral proti Ptuju. V obrambo svojega stali{~a je [umenjak na{tel zgodovinske dejstva, pri ~emer je za~el z le­tom 800 in solnogra{ko {ko.jo, nadaljeval s ptujsko gospodo, Dravsko banovino, srezom Ptuj in tako naprej. Izrazil je prepri­~anje, da smo v Ormo`u veliko bolj vezani na Ptuj, saj ne or­ganizacijsko, ne kulturno, ne zgodovinsko ne sodimo v Po­murje. 
Alojz Sok se je ~udil, da o tem, da je Ormo` uvr{~en v pomursko regijo, niso razprav­ljali na sejah ob~inskega sveta. Predsedniki vseh drugih ormo­{kih strank, ki so se sestali na to temo na nedavnem sestan­ku, pa so kljub koaliciji zatrje­vali, da o vsem tem ne vedo ni~. Nekdo pa se je moral stri­njati, saj Sok zatrjuje, da v pre­dlogu zakona jasno pi{e, da je predlog nastal v dogovoru s prizadetimi lokalnimi skupno­stmi. Ker OS o tem ni razprav­ljal in tudi predsedniki drugih strank s tem niso bili seznan­jeni, Sok pravi, da lahko pri­volitev v to re{itev pripi{e le `upanu Viliju Trofeniku. 
Sicer pa je predlog novega zakon prepis starega zakona iz leta 1999, s to razliko, da namesto dosedanjih 12 uvaja 14 regij. Spodnjepodravska in {ale{ko-savinjska regija sta po besedah Alojza Soka plod po­liti~ne mo~i vladajo~e koalicije 
-enkrat gre za LDS, v primeru Velenja pa ZLSD. Sok trdi, da so se razvojne razlike od leta 1999 do danes pove~ale. Ra­zmerje med Ljubljano in naj­bolj nerazvitimi deli Prekmurja je 1,95:1, kaj malo tola`be daje ob tem podatek, da Slovenija danes dosega 69% evropskga povpre~ja. 
V predlogu novega zakona se menda {e pove~uje birokracija, {tevilni organi le spremenijo ime, edina resna sprememba je uvajanje privatnega kapita­la. Financiranje funkcioniranja te birokracije zna{a letno mili­jardo tolarjev, kar je zaskrblju­jo~e ob podatku, da so v letu 2002 za neposredne spodbude namenili 8,7 milijard tolarjev, je sklenil Alojz Sok. 
vki 




Nove atrakcije 
Vseh 29 let, odkar obstajajo Terme Ptuj, so si prizadevali, da bi presegli {tevilo 200 tiso~ kopalcev v enem letu. Lani so ga prvi~ dosegli in presegli. 
V obdobju intenzivnega raz­vojnega cikla, pri~eli so ga lani, ciljajo {e vi{e - v dveh letih `elijo prese~i {tevilo 300 tiso~. 
Pripravljalna dela za drugo najve~jo nalo`bo v zadnjih letih so v teku. Zunanje termalno ko­pali{~e bodo raz{irili in obnovili, dodali bodo 3500 m2 vodnih in obvodnih povr{in. Glavna at­rakcija bo velik stolp z 12 to­bogani, ki bo po dokon~anju v letu 2005 najve~ja tovrstna pri­dobitev v slovenskih zdravili{~ih. Imela bo podobo polkro`nega velikega betonskega stebra, {iri­ne 30 in vi{ine 15 metrov, vse v silhueti oziroma abstraktni po­dobi kurenta. Tobogani bodo speljani s treh nivojev, s 7,5 m, 10 in 15 m. S to nalo`bo bodo zadovoljili tudi vse tiste, ki si `elijo dodatnega adrenalina. 
Druga novost v leto{nji nalo­`bi je po~asna reka, ki bo prav tako novost na slovenskem tr`i­{~u kopali{ke ponudbe. V dol`i­ni 160 m in {irini 3 m se bodo gostje v njej gibali v obro~ih, s katerimi bodo potovali skozi pet tematskih delov po~asne reke (rimski, srednjeve{ki, svet pra­vljic, ~arobni gozd ...). Idejne na~rte za novo nalo`bo so pri­pravili sami, je povedal direktor Andrej Klasinc, glavni arhitekt pa je ponovno Goran Domin­ko, ki se je `e doslej izkazal pri urejanju notranjega termal­nega parka. Dela, ki bodo velja­la okrog 300 milijonov tolarjev, bo izvajalo Gradbeno podjetje Ptuj. Rok za dokon~anje investi­cije je izredno napet, gradbeniki ga morajo izpolniti do 10. maja, sve~ano odprtje novega zunan­jega termalnega parka Term Ptuj pa bo okrog 25. maja. Dela ne bodo ovirala letne kopalne sezo­ne, ki jo bodo pri~eli 24. aprila. 
Raz{iritev zunanjega termal­nega parka pa ni edina investi­cija, ki jo bodo v Termah Ptuj izvajali v leto{njem letu. Kom­pletno bodo prenovili tudi av­tokamp, zgradili bodo centralno recepcijo s trgovino in sanitar­nim delom. Drugo vzporedno investicijo manj{ega obsega pa bodo izvedli v grajski kavarni, ki jo bodo obnovili in raz{irili v grajsko klet, kar bo zagotovo prispevalo k vpeljavi ene najbolj unikatnih ponudb v slovenskih gradovih, ki bo dobrodo{la tudi za vse pare, ki bodo v gradu sklenili zakonsko zvezo. Obe in­vesticiji bodo kon~ali do konca junija. 


Kljub intenzivnemu razvojne­mu ciklu priprave na gradnjo prvega zdravili{kega hotela na Ptuju potekajo nemoteno, po za~rtanem planu. S prihodom novega krovnega lastnika (Save, d.d.), zgodba ni ogro`ena, kve~­jemu je le {e bolj potrjena, pravi Andrej Klasinc. V leto{njem letu bodo pridobili gradbeno dovo­ljenje, najpozneje februarja leta 2005 pa se bo pri~ela gradnja, ki vklju~uje tudi izvedbo komple­tnega vodnega parka. Najlep{e pa bi bilo, ~e bi temeljni kamen za gradnjo novega hotela lahko polo`ili `e 10. avgusta, ob 29. dnevu Term Ptuj. 
MG 




Doma in po svetu ~etrtek . 26. februarja 2004 

Kriminalisti ponovno v {pediciji Goya 

Konec minulega tedna sta dva kriminalista z Urada kriminalne policije v Ljubljani ponovno obiskala 


poslovne prostore podjetja Goya {pedicija na Ptuju. 
Tokrat je bil obisk popolno-dokumentacija." vih delovnih mest." dnje -zaposlenih `e preko 100 ma nasprotne narave kot prvi~; Uradno je znano le, da je med V {pediciji Goya bo tako takoj ljudi, kljub pri~akovanemu kr­v modrem Citroenovem kombi-ovadenimi v aferi prevozni{kih po prevzemu novih tovornih vo-~enju {pediterske dejavnosti pa ju sta namre~ pripeljala lani av-dovolilnic tudi eden od sloven-zil -prva so `e na parkiri{~u, po zagotovilu Goj~i~a odpu{~a­gusta odvzeto dokumentacijo, ki skih {pediterjev, torej je, seveda del pa jih je {e v Gradcu, kjer za-nja ne bo. je bila predmet sedemmese~ne spet strogo uradno, nemogo~e nje izdelujejo posebne nadgra-SM preiskave. govoriti o ~isto dolo~enem, reci-
Dobrih 300 fasciklov, ali pa {e mo ptujskem {pediterju. In ura­kak{en ve~, v katerih je zajeto dno bo mogo~e o tem {pediterju celotno poslovanje podjetja od govoriti in pisati {ele takrat, ko leta 2002 do junija 2003, se je mu bo vro~ena ovadba. Do ta­tako ponovno zna{lo v mati~ni krat pa, po dosedanji praksi, zna pisarni podjetja. Oba kriminali-miniti {e precej ~asa. sta sta bila sicer izjemno mol~e-Sicer pa, kot je {e povedal ~a in nista hotela izjaviti ni~esar, Goj~i~, so v podjetju, ne glede motilo ju je celo fotogra.ranje, na vse lanske dogodke, poslova­direktor {pedicije Goya Franc li uspe{no. To dokazuje tudi in-Goj~i~ pa je povedal: "O kak{ni vesticija v nova tovorna vozila: ovadbi, ki naj bi sledila preiska-"Za nakup smo se odlo~ili zara­vi, nimam pojma, v roke nisem di pove~anja obsega dela. Gre za dobil ni~esar. Uradno me niso 21 tovornjakov EKO3, ki so na­obvestili niti o tem, kaj naj bi rejeni v skladu s trenutno najvi{­bil predmet preiskave! ^esa me jimi evropskimi standardi okolju dol`ijo oziroma kaj je napisano prijaznih tovornih vozil. Zanje v menda `e pripravljeni ovadbi, smo od{teli dobrih 560 milijo-

Foto: SM 

~e je res naslovljena name, ne nov tolarjev ter tako pove~ali ob-
Kriminalista v prostorih {pedicije Goya pred kupom vrnjenih 
vem! Zdaj bomo najprej pregle-stoje~i avtopark za 50 odstotkov. 
fasciklov (ob steni)

dali, ali je bila vrnjena celotna To pa hkrati pomeni tudi 21 no-


Naivnost ali neumnost dr`ave? 

V lanskem letu je za~ela veljati vladna odlo~ba, po kateri so lahko upravi~enci za otro{ke dodatke oddali izpolnjene obrazce brez ostalih uradnih dokazil. Za resni~nost navedenih podatkov so odgo­varjali s svojim podpisom. 
Ta korak, s katerim naj bi dr-primerjavi podatkov o vi{ini do-jih podatkov. Najhuje jo bodo, zila o vi{ini dohodkov, se tak{ne `ava izkazala zaupanje v svoje hodkov dru`inskih ~lanov, ki jih tudi tokrat, skupili tisti najmanj zme{njave niso dogajale. 800 dr`avljane, pa je - vsaj s peto ~ev-je CSD posredovala dav~na up-krivi, ki so napa~ne ali pomanj-prejemnikov bo moralo prejeti lja -pristal v lu`i, ki je najprej rava, se je izkazalo, da je bilo kar kljive cifre resni~no in nehote denar vrniti. Nekateri z lahkoto, dodobra namo~ila uslu`bence v 800 zahtevkov neupravi~enih. Ali navedli zaradi lastne funkcional-drugi komaj ali pa tega sploh ne ptujskem CSD (verjetno pa tudi so ljudje napa~ne podatke nava-ne nepismenosti. Med njimi je bodo zmogli. drugod ni bilo bistveno druga-jali oziroma jih zatajili nameno-tudi `enska s {estimi otroki, ki Najsi gre pri vladnem ukre­~e), o`eti pa se bo morala {e ma ali ne, je seveda nemogo~e `ivijo prakti~no le od otro{kega pu, ki mu vendarle - kot vedno - desetina tistih prejemnikov ot-dokazati. Zato je bila v prostorih dodatka, ker pa je v njenem zah-epilog pi{e dav~na slu`ba, za na­ro{kega dodatka, ki so ga dobili ptujskega centra prej{nje dni pra-tevku bilo najdenih nekaj napak, ivnost, neumnost ali prera~unlji­neupravi~eno. va nori{nica, saj so se morali vsi bo letos morala vrniti pribli`no vost dr`ave, je dejstvo, da bodo 
V CSD so lani, na osnovi pre-tisti, pri katerih je bila ugotovlje-230.000 tolarjev ... za eno, drugo ali tretje najbolj jetih zahtevkov ob~anov, izdali na razlika v navedenih podatkih, Do lani, ko je bilo potrebno pla~ali spet tisti najrevnej{i in skupno 9000 odlo~b za otro{ke oglasiti osebno in pojasniti ali do-zahtevku za otro{ki dodatek pri-najbolj neuki. dodatke. Letos, po prejemu in kazati morebitno pravilnost svo-lo`iti {e vsa ostala uradna doka-SM 

Evidentiranje nepremi~nin do 2005 

Slovenska vlada je na zadnji seji med drugim sprejela poro~ilo o delu programskega sveta za izvedbo projekta posodobitve evidentiranja nepremi~nin za lansko leto. 
Cilji projekta, ki so ga za~eli iz-zdarstvo in prehrano, okolje, nah, obdav~enje nepremi~nin, spremljanje rabe kmetijskih ze­vajati leta 2000, zaklju~ili pa naj prostor in energijo ter pravoso-nadzor trga z nepremi~ninami, mlji{~, Razvoj sistemov obdav~e­bi ga sredi prihodnjega leta, so dje in Vrhovno sodi{~e Republi-podporo aktivnostim v kmetijs-nja in vrednotenja nepremi~nin, poenostavitev postopkov zemlji-ke Slovenije. Vrednost projekta tvu, gozdarstvu in ravnanju z na-Financiranje stanovanjske grad­{koknji`nega in zemlji{kokatastr-zna{a 27 milijonov evrov, od tega ravnimi viri ter s premo`enjem, nje in reforma hipotekarnega skega evidentiranja nepremi~nin je sredstev iz programa Phare za podporo prostorskemu na~rto-ban~ni{tva, Priprava zakonodaje ter celovitost, usklajenost in hi-3 milijone evrov, dele` posojila vanju in stanovanjski politiki ter na podro~ju lastni{tva nepremi~­trost zajema podatkov. Slovenija Mednarodne banke za obnovo statisti~nim obdelavam, ekologi-nin in Podpora koordinaciji pro­bo s projektom izena~ila zako-in razvoj je 14 milijonov evrov, ji, geodeziji in drugim. Vsebin-jekta in strate{ke {tudije. Kot je nodajo na podro~ju upravljanja Slovenija pa je prispevala 10 mi-sko in organizacijsko gledano razvidno iz poro~ila, s katerim z nepremi~ninami z uveljavljeno lijonov evrov. je projekt posodobitve evidenti-se je seznanila tudi vlada, so bili zakonodajo dr`av ~lanic Evrop-Osnovni namen in cilj poso-ranja nepremi~nin razdeljen na na vseh podprojektih `e dose`e­ske unije. Sedanji podatki o ne-dobitve evidentiranja nepremi-osem podprojektov in je na pod-ni pri~akovani rezultati. premi~ninah v Sloveniji zaradi ~nin je zagotoviti vzpostavitev ro~ju evidentiranja nepremi~nin Celotni sistem podatkov o neaktualnosti, medsebojne ne-osnovnih podatkov o nepremi~-predvsem operativno usmerjen, nepremi~ninah bo popolnoma povezanosti in nepopolnosti na-ninah in njihovem lastni{tvu ter na podro~ju vrednotenja nep-za`ivel {ele ob vzpostavitvi in mre~ ne zadovoljujejo potreb z uvajanjem novih tehnologij in remi~nin ter .nanciranja sta-informatizaciji treh osnovnih uporabnikov in zavirajo uspe{en informatizacije evidenc omogo-novanjske gradnje pa razvojno evidenc o nepremi~ninah: zem­razvoj, so prepri~ani na Geodet-~ati enostavnej{o in hitrej{o nad-naravnan. Ti podprojekti so: Ze-lji{kega katastra, katastra stavb ski upravi Republike Slovenije. gradnjo teh podatkov za razli~ne mlji{ki kataster in kataster stavb, in zemlji{ke knjige, {e dodajajo Pri projektu sodelujejo ministr-namene, predvsem varovanje Zemlji{ka knjiga, Razvoj sistema na Geodetski upravi RS. stva za .nance, kmetijstvo, go-stvarnih pravic na nepremi~ni-registracije stanovanj, Zajem in Anemari Kekec 
~etrtek . 26. februarja 2004 Aktualno 




Pomagali bodo Slovaki 

V nedeljo je potekal v Pokrajinskem muzeju na Ptuju pogovor o mo`nosti, da bi Ptuj vpisali na Unescov seznam svetovne kulturne dedi{~ine. 
Razgovor je potekal v dveh sestavljali `upan, pod`upan in skupinah. V prvi sta se direktor mestni svetniki tega slova{kega pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ mesta, ki je `e deset let na sez-Arih in mestna svetnica Marija namu. Kot nam je dejala Marija Magdalenc pogovarjala z delega-Magdalenc, je prav primer Ban­cijo Banske [tiavnice, ki so jo ske [tiavnice navdihnil Ptuj~a-ne, da za~nejo postopek, da bi na Unescov seznam pri{el tudi Ptuj s svojo bogato kulturno de-di{~ino. To se je zgodilo lani v decembru ob obisku ptujske de­legacije v Banski [tiavnici. 

Magdalen~eva meni, da je Ptuj v primerjavi z Bansko [tiavnico pravi biser. Moral pa bo, ~e `eli priti na spisek, storiti {e marsikaj na podro~ju kulture. Potrebno bo dati vsebino ptujski voja{nici, ki bo po dogovorih med obram­bnim in kulturnim ministrstvom namenjena kulturi. Ptuj ima da­nes velike projekte, ki jih mora .nancirati - od Gajk, kanalizaci­je, {olstva, na vrsto pa mora priti tudi kultura. 
V drugi skupini sta se z Galit Ronen, namestnico izraelskega veleposlani{tva, odgovorno za 




Delavcem pla~e, ravnatelju nezaupnico 

Kot smo `e ve~krat poro~ali, lenar{ki `upan ne .nancira ve~ vrtca in trdi, da ta ve~ ne obstaja, saj naj bi veljali odloki o priklju~itvi enot vrtca k osnovnim {olam, sprejeti na ob~inskem svetu. Zaradi tega je 49 zaposlenih v lenar{kih vrtcih komaj minuli petek prejelo pla~e za januar. 
V re{evanje problematike se je zraven Ministrstva za {olstvo, znanost in {port (minister Gaber je namre~ izdal odlo~bo o izvr{­bi) vklju~il tudi Sindikat vzgoje, izobra`evanja, znanosti in kultu­re Slovenije (SVIZ). 
^lani sindikata so se ponov­no sestali v petek, 20. februarja, in se odlo~ili, ker so prejeli pla­~o, da bodo z ovadbo proti `upa­nu in v.d. ravnatelja po~akali. ^e 
10. marca ne bodo prejeli pla~, bodo 11. marca vlo`ili omenjeno kazensko ovadbo. Soglasno so se odlo~ili, da mora vrtec ostati samostojen zavod, saj SVIZ ne podpira priklju~evanja k {olam. Ponovili so sklep, da bi bilo naj­bolje za ureditev odnosov, ~e bi se vsi zainteresirani sestali na skupnem sestanku. Ob koncu so sprejeli tudi sklep, da ~lani sindi­kata SVIZ-a nimajo ve~ zaupanja 
v v.d. ravnatelja Darka Reberni­ka. 
Sestanka sta se udele`ila tudi predsednica SVIZ-a Nevenka Tu~i~ in glavni tajnik Branimir [trukelj, ki je dejanje lenar{ke­ga `upana mag. Ivana Vogrina takole ocenil: "Ravnanje `upana je protizakonito, dobesedno se dela norca iz veljavne zakonoda­je in iz dejstva, da se Slovenija pona{a s tem, da je pravna dr­`ava. V tem primeru `upan ne­posredno kr{i vse predpise in se postavlja na mesto zakona." 
Na o~itke sindikata `upan mag. Ivan Vogrin odgovarja: "Po Zakonu o vrtcih je dejavnost pred{olske vzgoje izvirna pris­tojnost ob~ine in na~in organi­zacije je stvar ob~ine. Mi smo v skladu z veljavno zakonodajo sprejeli odloke julija lani. Ti od­loki dolo~ajo postopke in na~in preoblikovanja vrtca v novo obli­ko, opredeljeno pa je tudi .nan­ciranje. Izvr{ba, ki jo je podpisal minister Gaber, je brez pravne podlage, pomeni nasilni vdor v ob~inski prora~un, s tem pa se na nek na~in popolnoma ukinja zakon o lokalni samoupravi. Mi se bomo na to odlo~bo prito`i­li." 
Na vpra{anje, ali bodo v vrtcu 
10. marca prejeli pla~e, pa `upan Vogrin odgovarja: "Ob~ina nima nobene zakonske podlage, da bi nakazala sredstva vrtcu. Sprejeti odloki narekujejo, da bo morali biti `e vsi postopki reorganizaci­je kon~ani. Finan~ne transakcije bodo v bodo~e izvedene samo na {ole." 
Vr{ilec dol`nosti ravnatelja vrt­ca Darko Rebernik pa o nezau­pnici meni: "Vsak ima legitimno pravico, da pove svoje mnenje. Prepri~an sem, da pritiski name prihajajo od zunaj in so pa~ ti­sti, ki so ubrali to pot, pritisnili na posamezne delavce v vrtcu. Pa tudi vsak vodja ni idealen." 
Branimir [trukelj o izhodu iz nastale situaciji v vrtcu meni: "Zadevo je treba re{iti v dobro otrok. Ob tem pozabljamo, da se neka lokalna politika tako reko~ igra z otroki in zaposlenimi - in to se mi zdi nedopustno. To tudi ni raven, na kateri bi morali gra­diti v tej dr`avi, zato bi morali tak{ne procese prekiniti pravo­~asno, da ne bi postali navada in nekaj obi~ajnega v tej dr`avi." 
Zmago [alamun 
Slovenijo, Hrva{ko in Slova{ko, pogovarjali Tanja Ostrman, ki na Mestni ob~ini Ptuj skrbi za odno­se z javnostjo in za mednarodne odnose, ter Anka Ostrman. Izra­el bo Sloveniji pomagal na treh podro~jih pri Unescu, in sicer na podro~ju predstavitve, ki je zelo tehni~ne narave, na podro~­ju kontaktov in na .nan~nem po­dro~ju, glede tega pa {e ni bilo podpisanih nobenih dogovorov. Najprej mora Slovenija kot dr`a­va vklju~iti Ptuj kot potencialne­ga kandidata za spisek. O tem je bil govor tudi, ko je bila na Ptuju ministrica za kulturo. Ministrstvo mora pripraviti tudi seznam ozi­roma prioriteto eventualnih kan­didatov in projektov za Unesco. Vemo, da je na na{em spisku `e bolnica Franja, a zaradi nekaterih pomanjkljivosti z na{e strani {e ni pri{la na Unescov spisek. Une­sco sicer za projekte ne daje de­narja, ~e pa projekti pridejo na njegov spisek, je to zelo pomem­bno za nadaljnji razvoj, saj to obvezuje tako dr`avo kot tudi lo­kalno skupnost, da posebej skrbi­ta za tak{no od Unesca za{~iteno dedi{~ino. 
Franc La~en 




Od torka, 2., do petka, 5. marca, bo na Pomurskem sejmi{~u v Gornji Rad­goni potekal 14. mednarodni sejem embala`e, tehnike pakiranja, gra.ke, 
logistike in transporta INPAK 2004. 

Sejem je pomembna predsta­vitev embala`e, materialov za embala`o, tehnike za pakiranje in recikliranje, gra.ke in logi­stike, na 3000 kvadratnih met­rih razstavnih povr{in pa se bo predstavilo 82 razstavljavcev iz ^e{ke, Hrva{ke, Italije, Nem~ije, Nizozemske, Poljske, Slovenije, [vice, Velike Britanije in Zdru`e­nih dr`av Amerike. 
Za sejem INPAK 2004 je zna­~ilna visoka specializiranost, po­sebno te`o pa mu daje bogat program strokovnih posvetov. 
Ta je osredoto~en na razvojno strategijo dejavnosti, razvoj kon­kuren~nosti, organiziranje in zdru`evanje podjetij, obravnava razbremenilno logistiko, ki jo je treba po vzoru razvitej{ih gospo­darstev uvesti tudi v slovensko gospodarstvo, posebno skrb pa posve~a odgovornosti za ravna­nje z odpadno embala`o. 
Sejem bo spremljalo ve~ raz­stav, in sicer bodo predstavljeni izdelki, ki so sodelovali na na­te~aju za slovenski oskar za em-bala`o, naravoslovno-tehni{ka fakulteta iz Ljubljane pa priprav­lja razstavo Obleka kot embala`a ~loveka. 
Na tokratnem sejmu INPAK bodo podelili tudi slovenske os­karje za embala`o. Nagrajenci so: embala`a za skodelico (av­torja Brane in Polona Bandelj), kolekcija Subrina (avtor Ilirija, d.d., Ljubljana - razvoj embala`e in Pristop Ljubljana), kartonska zlo`enka (avtor UNIVOX-GA Lju­bljana) in stekleni~ka "Blondy" (avtor Igor Arih). 
Miha [o{tari~ 


Ugotovijo naj lastni{ke dele`e 

20. februarja se je na prvi seji sestal iniciativni odbor KTV Ptuj, katerega {tirje ~lani so bili pobudniki uspelega ustavnega spora, sedaj pa nadalju­jejo aktivnosti za za{~ito interesov posameznih lastnikov, ki so vlagali v 
sistem. 
Za to so pridobili tudi pisno podporo skoraj 500 vlagateljev. Ti so jih z izjavami pooblastili, da jih zastopajo v nadaljnjih pos­topkih ustreznega organiziranja, v katerih jim bo priznana solas­tninska pravica v KTV Ptuj. 
Ingel je kot upravljalec siste­ma poslal naro~nikom za obve­stilo, s katerim jih je obvestil 
o sporu pred ustanovnim sodi­{~em, izidom in `eljo, da od njih dobi pisno privolitev z imeni in priimki, da nadaljuje aktivnosti za ureditev razmer v KTV Ptuj, saj mestni ob~ini to tudi po us­tavni odlo~bi ne priti~e. Kot je znano, ob~ina odlo~bo ignorira in nadaljuje postopke za ustano­vitev delni{ke dru`be, ~eprav de­le`i niso de.nirani. 
Kot je na konstitutivni seji po­vedal predsednik Boris Kranjc (za podpredsednike so bili iz­voljeni preostali trije pobudniki ustavnega spora Janez Ro`ma­rin, Rajko Brglez in Milan Os­trman), so na okro`no sodi{~e poslali dopis, s katerim najavlja­jo udele`bo v postopku za vpis v sodni register, v njem pa tudi predlagajo, da jih sproti obve{~a­jo s sklepi, odredbami in podob­nimi odlo~itvami, ki se nana{ajo na vpis delni{ke dru`be v sodni register. Pri tem izkazujejo prav­ni interes pri organiziranju delni­{ke dru`be, ki izhaja iz pogodbe 
o so.nanciranju pri izgradnji ka­belskega sistema Ptuj in odlo~be ustavnega sodi{~a. Preko odvet­nika bodo sodi{~u poslali tudi zahtevek za ugotavljanje lastni{­kega dele`a mestne ob~ine Ptuj. 
MG 


Gospodarstvo, obrt, podjetništvo ~etrtek . 26. februarja 2004 




Slabo zanimanje za izobra`evanja 

na podro~ju obrtni{tva in podjetni{tva.  
ot je pojasnil sektretar Obmo­ in strate{ke usmeritve obrtnoz­ po besedah Nika [o{tari~a o~i­ in imajo premalo ~asa za izobra­ 
~ne  obrtne zbornice Ljutomer  borni~nega sistema za naslednjih  tno ve~ina obrtnikov in podje­ `evanje. Vendar ne vem, ali bo  
Niko [o{tari~, so bili zelo akti­ nekaj let. Med pomemebnej{e  tnikov slabo pripravljena na ta  situacija ob vstopu ugodna, saj  
vni: "Zelo delavne so strokovne  aktivnosti {tejejo tudi sejemske  vstop, saj vklju~evanje v te ak­ dvomim, da bodo imeli dovolj  
sekcije, ki delujejo v okviru na{e  dejavnosti, saj se obmo~na obr­ tivnosti ni najbolj mno`i~no. "S  informacij o tem, kar jih ~aka."  
zbornice ali v okviru povezave  tna zbornica Ljutomer vklju~uje  tak{nim pristopom svojih ~la- Kljub relativno kratkemu ob­ 
celotne pomurske regije. Tu je  v sejemsko dogajanje v Gornji  nov  na  obrtni zbornici nismo  dobju, ki je {e na voljo, sku{ajo  
tudi svetovalna in informativna  Radgoni, Celju, pa tudi v neka­ zadovoljni. Udele`ba na stroko­ obrtnike seznaniti z novostmi ob  
dejavnost  ter  redno  izdajanje  terih hrva{kih mestih (Nedeli{~e,  vnih posvetih je dokaj klavrna,  vstopu v EU tudi v okviru pro­ 
mese~nega glasila."  Vara`din, Virovitica).  tudi sestanki strokovnih sekcij  jekta Znanje druga~ne vrste, ki  
Eden pomembnej{ih projek- Glede skoraj{njega vstopa Slo­ pri OOZ so slabo obiskani, zato  so ga pridobili s strani Ministrs­ 
tov je bila predstavitev de.citar­ venije v Evropsko unijo se na  razmi{ljamo o konkretnih pote­ tva za delo dru`ino in socialne  
nih poklicev, ki je v preteklosti  obmo~ni obrtni zbornici Ljuto­ zah, s katerimi bi bili na tem po­ zadeve in preko katerega lahko  
Foto: Natalija [krlec potekala v okviru celjskega sej­ mer zavedajo, da bodo obrtniki  dro~ju uspe{nej{i."  obrtniki in podjetniki brezpla~- 
Niko [o{tari~ meni, da se ma, novembra lani pa je bila tovr­ potrebovali ustrezne informaci- Kot pojasnjuje, se to ne do- no pridobivajo znanje s podro­ 
obrtniki ne zanimajo dovolj za stna manifestacija prvi~ v sklopu  je, zato organizirajo {tevilne se­ gaja samo v ljutomerski zborni­ ~ja Evropske unije, podjetni{tva  
to, kar jih ~aka po vstopu v Evropsko unijo. regije na STP[ v M. Soboti. Minu­ minarje in posvete, s katerimi bi  ci, ampak tudi drugje: "Obrtniki  in tujih jezikov.  
lo leto so bile sprejete tudi vizija  jih na to pripravili. Vendar bo  verjetno vse vidijo v svojem delu  Natalija [krlec  

V lanskem letu je obmo~na obrtna zbornica Ljutomer praznovala 35-letnico, v povezavi s tem pa so potekale {tevile aktivnosti 




sredstva iz evropskih skladov.  
Slovenska vlada je v programu  odvajanja  in  ~i{~enja odplak  Naj spomnimo, da  so  Cen­ je zato naprava odpovedala in  
odvajanja in ~i{~enja komunal­ v Komnunalnem podjetju Ptuj  tralno ~istilno napravo pri~eli  mirovala celih 7 let. Leta 1989 so  
nih odpadnih voda s programom  mag. Jernej [ömen,  bo pot­ graditi leta 1976 v sklopu hid­ jo v celoti rekonstruirali in us­ 
projektov oskrbe z vodo za ob­ rebno nadgraditi  v  letu 1989  roelektrarne Srednja Drava II v  posobili za mehansko-biolo{ko  
dobje 2004-2006 opredelila na­ rekonstruirano ~istilno napravo  Forminu z namenom, da bi za­ ~i{~enje vode z anaerobno sta­ 
lo`be, ki jim bo dr`ava namenila  s kapaciteto 105.000 populacij­ {~itili akumulacijsko jezero. Pr­ bilizacijo blata, ob uporabi gni­ 
sredstva iz dr`avnega prora~una  skih enot. V okviru javnega raz­ votno  je bila konceptirana  za  li{~nega plina  za  proizvodnjo  
in imajo mo`nost pridobiti de­ pisa  bodo  v  kratkem  izdelali  biolo{ko ~i{~enje vode z aerob­ lastne elektri~ne energije in to­ 
nar tudi iz drugih virov, kot so  projektno in investicijsko doku­ no stabilizacijo aktivnega blata,  plote. ^eprav je naprava zgrajena  
denimo nepovratna sredstva iz  mentacijo za to, tako da bi bila  poskusno je pri~ela delovati leta  za  ~i{~enje 105.000 populacij- 
Evropske unije. V povodju Drave  kapaciteta po nadgradnji  zma­ 1979 in je sprva delovala le do  skih enot, dejansko pa ~istijo le  
je bila v program nalo`b zajeta  nj{ana  na  okoli 70.000 popu­ konca leta 1980. Sistem aerob­ odplake okoli 15.000 prebival­ 
tudi {iritev kanalskega omre`ja  lacijskih enot, vendar z bolj{o  ne stabilizacije blata pri napra­ cev; njihov glavni uporabnik je  
Foto: M. Ozmec in dograditev ~istilne naprave  kvaliteto ~i{~enja. Gre za zahtevo  vah za ~i{~enje 100.000 enot ni  namre~ Perutnina Ptuj, ki s svoji- 
Koordinator projekta je vodja Ptuj.  nove zakonodaje, da se iz odpa­ primeren, saj je poraba energije  mi odplakami zajema 75 odstot­ 
~istilne naprave mag. jernej [ömen. Kot je povedal koordinator  dnih voda o~istijo tudi du{ikove  za to dale~ prevelika. Zaradi sla­ kov sedanjih zmogljivosti.  
tega projekta, vodja dejavnosti  in fosforne spojine.  bih re{itev v oksidacijskem jarku  M. Ozmec  


Pri~akujejo tudi evropski denar 

Za projekt raz{iritve kanalskega omre`ja in dograditev ~istilne naprave v Ptuju pri~akujejo poleg dr`avnih tudi nepovratna 


Ptujski krof po okusu Ljubljan~anov 

Lani so v podjetju Ptujske pekarne in sla{~i~arne, ki je letos vstopilo v 56. leto poslovanja, po koli~inah ohranili dose`eno iz leta 2002. Na trg so poslali ve~ kot štiri tiso~ ton izdelkov ali 15 milijonov kosov. 
Vsa proizvodnja pekovskega Na letnih ocenjevanjih kruhov, obmo~jih so ptujski okus dobro in sla{~i~arskega peciva poteka ki poteka v slovenskem merilu, sprejeli. Samo februarja bodo v dveh glavnih obratih na Ptuju svojo kvaliteto soo~ajo z drugimi nacvrli okrog 400 tiso~ krofov, in v Kidri~evem, v petih mini slovenskimi peki; lani so za vse saj se v pustnih dnevih proizvod­
nja krofov pove~a za ve~ kot de­

pekarnah na Ptuju in eni v Ma-tri izdelke (beli markovski, do­
setkrat. "Kvaliteta pri kro.h ne 

riboru. Trudijo se, da bi s kvalite-na~ki in furmanski kruh), preje­
prenese ve~jih transportnih poti. 

to in novimi izdelki, ki nastajajo li zlato odli~je za kakovost, znak 
Kupcem v mestu dostavljamo {e 

na podlagi potreb kupcev, ohra-varovalnega `ivila pa nosi pet 
tople, kar je na{a prednost," po­

nili tr`ni dele` na doma~em in njihovih izdelkov. 
udarja direktorica mag. Dragica 

o`jem regionalnem obmo~ju, ki S kro. in sla{~i~arskim peci-Murko. 
mu ponekod zagotavljajo oskr-vom vse bolj prodirajo proti Lju-
Ureditev proizvodnje po zah­bo `e dvakrat dnevno. bljani in {e dlje. Kupci na teh 
tevah HACCP jim je uspela brez pripomb, pospe{ujejo aktivnos­ti za pridobitev ISO standarda; ocenjujejo, da bo njihov `e do konca prvega polletja letos. Lani so v posodobitev proizvodnje vlo`ili okrog sto milijonov tolar­jev oziroma vi{ino letne amorti­zacije. 

Trenutno je v podjetju `e za-dnevne ure. Med pomembnej-meljijo na bogati tradiciji do­poslenih 110 delavcev. Pando {imi leto{njimi na~rti so do-ma~e peke kruha, prazni~nih so dali v podnajem, kar pred-polnitev asortimanta izdelkov v 
kruhov in potic. Tudi ptujski pu­stavlja optimalno zaposlenost. S mini pekarnah, delo na blagov­
stni krof postaja vse bolj prepoz­{tevilom zaposlenih se prilagaja-nih zmankah, novih izdelkih in navna blagovna znamka Ptujskih jo proizvodnji. Peka kruha {e ve-ob~utnej{i promociji, ki odpira pekarn in sla{~i~arn. Za{~itni 

dno v glavnem poteka pono~i, pot do novih kupcev oziroma tr­znak podjetja je `e 10 let presta.
s programom kva{enih izdelkov gov. Trudijo se, da bi kupcem pa se trudijo pomakniti bolj v ponudili ~im ve~ izdelkov, ki te-MG 


~etrtek • 26. februarja 2004 Politika 



ob~insko dvonadstropno zgrad­bo, ki se bo za~ela graditi letos poleti, niso pa sprejeli osnutka 



"Tibolcev ne bomo izpustili!" 

Na deseti redni seji gori{ni{kega ob~inskega sveta so svetniki z veliko nezadovoljstva, sicer komaj po tretji obravnavi, sprejeli predlagano povi{anje cene vode za 2,3 odstotke: "V prihodnje `elimo kvalitetneje in bolj nazorno pripravljen dokument, zakaj je povi{anje potrebno, da ne bo ponovno prihajalo do nesporazumov," je skupno mnenje vseh pojasnil Slavko Visenjak. 
^eprav povi{anje cene vode ni posebno visoko, povpre~no naj bi gospodinjstva odslej letno pla~evala za porabo 1500 tolar­jev ve~, ve~ina svetnikov povi­{anja ni hotela sprejeti zaradi dejstva, da Komunala Ptuj pos­luje z dobi~kom. [ele po pojas­nilu, da Komunala opravlja ve~ razli~nih dejavnosti, med kateri­mi pa vodooskrba posluje z iz-bilo razvidno, da Tibolci niso za­gubo, je bil sklep o povi{anju jeti v projekt, s ~imer se ob~inski cene sprejet. svet ni strinjal: "Idejno skico bo 

Posebno pozornost pa so sve-treba popraviti in v kanalizacij­tniki namenili tudi predstavitvi sko mre`o vklju~iti vsaj najgos­identi.kacijskega dokumenta re-teje poseljen del naselja Tibolci, gionalnega projekta za{~ite pod-prav tako zahtevamo delno pre­talnice Ptujskega in Dravskega usmeritev primarnega kanaliza­polja. Iz idejne skice kanalizacij-cijskega voda proti obrtni coni ske mre`e v ob~ini Gori{nica je v Mo{kanjcih in preselitev pred-


"To je na{e leto ..." 
V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je bila 9. februarja letna kon­
ferenca mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj. 
Ob ~lanih in simpatizerjih ra stranke Franc Bezjak. Govorili so se konference udele`ili tudi so o delu v preteklem obdobju, predsedniki ob~inskih odborov trenutno aktualnih politi~nih te-Nove Slovenije iz Kidri~evega, mah s poudarkom na referen-Podlehnika, Zavr~a, Maj{perka dumu o izbrisanih in o nalogah in Dornave, Alojz Sok, poslanec stranke v tem letu, ki je izjemno dr`avnega zbora in podpredse-tudi zaradi vstopa Slovenije v dnik stranke, predsednik regij-EU, evropskih in dr`avnozbor­skega odbora NSi Ptuj -Ormo` skih volitev. Viktor Dolenc, predsednica re-Predsednik mestnega odbora gijskega kluba `upanov in svet-Nove Slovenije Ptuj Janez Ro`­nikov NSi Ptuj -Ormo` Zalika marin je spomnil na opravljeno Obran, ~lan sveta stranke Ivan delo v letu 2003 ter na naloge Jurkovi~ in ~lan izvr{nega odbo-v letu 2004, v katerem si bo po-

Z gnojnico pod­krepljene zahteve 
V nedeljo, 22. februarja, so se krajani KS Sv. Jurij zbra­li na zboru, ki ga je na njihovo pobudo sklical predse­dnik sveta KS Sv. Jurij Jo`e [krlec. Na zbor so povabili tudi `upana ob~ine Lenart mag. Ivana Vogrina. 
Predsednik sveta KS Jo`e [krlec je zbranim povedal, da so krajani nezadovoljni s pla~evanjem takse za obremenjevanje voda, ki jo je predpisala dr`ava z uredbo, ob­~ina Lenart pa je zbiranje takse prepustila mariborskemu podjet­ju Nigrad. Krajani pravijo, da je slovenskogori{ka pokrajina razgi­bana in da ni mo`no zgraditi ~is­tilne naprave, na katero bi lahko priklopili vsa gospodinjstva v ob­~ini. Zato bo v njihovi krajevni skupnosti potrebno graditi male ~istilne naprave za nekaj gospo­dinjstev. Krajani tudi niso zadovo­ljni z obra~unom, saj brez {tevcev porabljene vode zara~unavajo pa­v{al 4,5 kubikov vode na osebo. Tak{en pav{al se zara~unava tudi za dojen~ke. Posamezniki so ogor­~eni, ker najprej pla~a{ vodo ga­silcem, ki ti jo pripeljejo, potem pa {e na to vodo takso za obreme­njevanje voda. V ob~inskem pro­gramu je gradnja ~istilne naprave v Jurovskem Dolu predvidena {ele leta 2008. 
Na zboru so sprejeli sklep, da zahtevajo, da se sredstva, zbrana s takso za obremenjevanje voda, ~e jo `e morajo pla~evati, zbira na posebnem izlo~enem ra~unu pri KS Sv. Jurij in se izklju~no name­nja za gradnjo ~istilnih naprav v KS Sv. Jurij. ^e s pobudo ne bodo uspeli, bodo zaprli glavno cesto Maribor-Murska Sobota in vse dru­ge ceste v Lenart, v Lenart pa bodo pripeljali kar nekaj cistern gnojni­ce, ki jo bodo, ~e ne bo njihovim zahtevam odobreno, tudi izlili. 
@upan se je z jeznimi krajani strinjal in jim obljubil, da bo pred vsako podra`itvijo komunalnih ja­vnih storitev sklical v vseh krajev­nih skupnostih zbore krajanov, in ~e krajani ne bodo sogla{ali s po­dra`itvijo, sploh predloga ne bo uvrstil na dnevni red seje ob~in­skega sveta. 
Na zboru so prisotni izrekli kar nekaj pikrih na ra~un ob~ine (dra­ga ob~inska uprava, premalo de­narja za investicije ...), ve~ina pa je tudi ob`alovala, da niso uspeli s pobudo za samostojno ob~ino. Predsednik sveta KS Jo`e [krlec, ki je tudi ob~inski svetnik, je menil, da se preve~ denarja porabi v sa­mem Lenartu za projekte, od ka­terih ob~ani nimajo ni~, ustrezajo pa nekaterim o`jim slojem v ob~i­ni Lenart. 
@upan se s povedanim ni strin­jal in je povedal, da bo v kratkem sklical zbor krajanov, na katerem bo odgovoril na vsa zastavljena vpra{anja. 
Zmago [alamun 
trebno prizadevati za dr`avo no­vega tipa, ki bo znala poslu{ati preproste ljudi in za{~ititi dru`i­no, ki bo imela so~utje do {ib­kej{ih in ne bo ovirala tistih, ki si s trdim delom `elijo zagotoviti vedro `ivljenje. Do novih ~lanov in simpatizarjev pa bodo pri{li, ~e bodo skozi svoje delo znali uveljavljati doslednost in na~el­nost, je prepri~an predsednik ob~inskega odbora Nove Slove­nije Maj{perk Franc Bezjak. V mestni ob~ini oziroma v mes­videne ~istilne naprave ki naj bi bila postavljena pred za{~iteno Dominkovo doma~ijo na drugo lokacijo!" 
Sicer pa so svetniki potrdili zaklju~ni ra~un ob~ine za leto 2003 in sprejeli nov to~kovni pravilnik za .nanciranje delova­nja kulturnih dru{tev. Strinjali so se tudi z idejno zasnovo za novo 
tnem svetu delo ni lahko, stran­ka ima samo dva svetnika, Petra Pribo`i~a in Janeza Ro`mari­na. Sicer pa mestni svet tudi resni~no deluje v smislu priza­devanj za druga~ni Ptuj, ki je tudi moto koalacije za druga~ni Ptuj, zunaj katere sta samo SDS in NSi. Razprodaja se premo`e­nje, pravih u~inkov pa ni. Koa­licija Slovenija na lokalni ravni ne deluje, ~eprav praksa ka`e, da se po naravni logiki in na~i­nu mi{ljenja v ve~ini primerov, kar zadeva politi~no delovanje, ujemajo. Podpredsednik stranke NSi Alojz Sok in poslanec dr­`avnega zbora je priporo~il, da bi se koalicija Slovenija vendarle sestajala pred sejami ob~inske­ga sveta in se sku{ala uskladiti povsod tam, kjer je le mogo~e. Mestni odbor stranke pa bi mo­ral biti tisti, ki bo usklajeval po­pogodbe o prenosu kmetijskih zemlji{~ in gozdov v last sklada kmetijskih zemlji{~ RS. Precej vro~e krvi je povzro~ila tudi svet­nica Zalika Obran, ki je ob~inske­mu svetu prenesla pobudo O[ Gori{nica o nujnem nakupu ma­njkajo~ega kuhinjskega inventar­ja in opreme. 
Po mnenju `upana in ve~ine svetnikov bi vodstvo {ole moralo svoje zahteve posredovati ob­~inskemu svetu pred sprejetjem prora~una, prav tako pa bo v pri­hodnje med vodstvom ob~ine in {ole, kot je bilo razbrati iz burne razprave, potrebnega ve~ sodelo­vanja in usklajenega nadzora nad dodeljenimi in porabljenimi sred­stvi za osnovno{olsko delovanje. 
SM 
membnej{a vpra{anja tudi glede nastanka bodo~e regije Spodnje Podravje, v kateri vidijo smisel tudi politi~ne stranke Ormo`a, ormo{ki `upan Vili Trofenik pa ne, je med drugim povedal Alojz Sok v ponedeljek na Ptuju. Za na­stanek regije ni potrebno spre­minjati ustave, do povezovanja lahko pride brez tega, ~e bodo ob~ine le imele interes za to, dr`ava pa je tista, ki mora po­skrbeti za pravilne regionalne spodbude, je {e povedal Alojz Sok. Evropske in dr`avnozbor­ske volitve so velika prilo`nost za Novo Slovenijo. "To je na{e leto, ~e bomo le malo bolj aktivni, bomo `eli uspeh," je prepri~an predsednik ob~inskega odbora Nove Slovenije Dornava Rajko Jan`ekovi~. 
MG 


Poudarek naj bo na mladih! 

V soboto, 31. januarja, je v hotelu Ormo` potekala 3. regijska konferenca regijskega odbora (RO) Mlade Slovenije Ptuj-Ormo`. 
Konference so se poleg pred­sednika in podpredsednika pod­mladka Jerneja Pavlina in Alena Salihovi~a udele`ili tudi poslanec DZ Alojz Sok ter predsedniki re­gijskih in ob~inskih odborov Nove in Mlade Slovenije. Alojz Sok je pozdravil navzo~e in dejal, da je RO Ptuj-Ormo` eden izmed naj­bolj delavnih regijskih podmlad­kov stranke. Kot je {e povedal, ga veseli, da je na listi NSi za poslan­ca v evropski parlament tudi pred­sednik podmladka Jernej Pavlin in da so izmed sedmih kandidatov na listi tudi tri `enske. Sicer pa je Sok v kasnej{i debati dejal, da je v RO Ptuj-Ormo` MSi ogromen inte­lektualni potencial stranke, ki lah­ko sestavlja bodo~o politi~no elito na{e dr`ave. "Stranka pri~akuje od vas anga`iranje na vseh podro~jih. Sicer pa morate svoja videnja izpo­stavljati jasno in glasno ter v prvi vrsti trdno stati za vrednotami slo­venstva." 
O delu RO Ptuj-Ormo` je go­voril dosedanji predsednik Milan [ilak. V prihodnje nameravajo po­leg dosedanjih aktivnosti pripraviti tudi romanje v Me|ugorje, pohod na Bo~, taborjenje z ribolovom, turnir v namiznem tenisu in biljar­du, pomembnej{e naloge, ki so si jih zadali, pa je pridobivanje novih ~lanov ter pomo~ stranki na volitvah v evropski parlament in dr`avni zbor. Kot je predlagal Rajko Jan`ekovi~, naj bi se ptujsko-ormo{ki regijski odbor v bodo~e s svojimi projekti osredo-to~il na doma~o regijo. 

Na nedavni konferenci MSi pa je bilo veliko govora tudi o neena­komernem razvijanju regij. Kot so ve~krat poudarili, vladajo~i stranki ni mar za Podravje in Pomurje, saj vodi dr`avo v smeri razvoja osred­nje slovenske regije. Med debato se je ve~krat izpostavil tudi pro­blem slovenskega {olstva in orga­niziranost [tudentske organizacije Slovenije, v katero neposredno vklju~ijo vsakega, ki ima status {tu­denta. V polemi~ni debati je pos­lanec Sok sklenil, da bi bila re{itev, kako obdr`ati ljudi na pode`elju, v uvajanju ~imve~jega {tevila do­polnilnih dejavnosti na kmetiji, za kar pa bo morala dr`ava sprostiti {tevilne pravilnike. 
RO Ptuj-Ormo` MSi je tako za­radi zaskrbljenosti nad slabimi raz­vojnimi mo`nostmi mladih v regiji sprejel resolucijo, v kateri ugota­vlja, da je za mlade na obmo~ju Podravja slabo poskrbljeno. "Mla­di se izseljujejo v ve~ja sredi{~a, kot sta Ljubljana in Maribor, kjer je tudi ve~ mo`nosti za uspeh po­sameznika. Vse to pa ima poleg kratkoro~nih tudi dolgoro~ne pos­ledice, saj se z begom mo`ganov iz na{ih krajev slabi tudi razvoj na{e­ga obmo~ja. Za normalno ustvarja­nje dru`ine je potrebno omogo~iti nova delovna mesta ter kulturno in dru`abno udejstvovanje," nava­jajo v resoluciji. "^e bi dr`ava ime­la voljo, bi lahko mladim, ki imajo voljo in mo`nost zasebne dejavno­sti, pomagala na za~etku kariere v obliki oprostitve davkov v za~et­nem obdobju in kreditih z ugod­no obrestno mero. V manj razvitih obmo~jih bi dr`ava nasploh zni­`ala dolo~ene dajatve, ob~ine pa bi lahko pomagale s subvencijami delodajalcem, ki zaposlijo brezpo­selno osebo iz doma~e ob~ine. Predlagamo tudi zni`anje komu­nalnih prispevkov dru`inam z ve~ otroki in organiziranje mladinskih centrov, kjer bi lahko mladi kori­stno pre`ivljali svoj prosti ~as," so {e zapisali 
Sicer pa so na regijski konferen­ci ~lani in ~lanice MSi izvolili novo vodstvo. Za predsednico so sogla­sno potrdili Barbaro Modlic, v up­ravni odbor RO Ptuj — Ormo` MSi pa izvolili Milana [ilaka, Klemna Bohla, Marka @ihra, Rajka Jan`e­kovi~a, Dejana Ro`marina, Marje­tko Antoli~, Andreja Ge~a, Lidijo Ambro` in Toma`a Jan`ekovi~a. 
Mojca Zemljari~ 


Po mestni ob~ini ~etrtek . 26. februarja 2004 


Mladi za mlade 
V soboto opoldne so na ^u~kovi ulici 3 slovesno odprli nove prostore za delo Mladinskega sveta (MS) Mestne ob~ine Ptuj, ki deluje `e dve leti in zdru`uje enajst ~lanic, politi~nih podmladkov in dru{tev, ki se ukvarjajo s 
problematiko mladih. 
"Nove prostore za Mladinski svet, gre za pisarno in sejno dvo­rano, nam je dala na razpolago mestna ~etrt Jezero, obnovili pa smo jih iz lastnih sredstev, ki smo jih pridobili preko razpisa Urada za mladino RS in iz ob­~inskega prora~una. Skupno je bilo v obnovo vlo`eno 1,2 mili­jona tolarjev, seveda pa tudi veli­ko prostovoljnega dela. Prostori bodo namenjeni delu MS in de­lovne komisije ter izvedbi raznih okroglih miz in seminarjev," je povedal vodja delovne skupine za izgradnjo mladinske hi{e De­jan Levani~. 
Pridobitev novih prostorov pa je le prvi korak k uresni~evanju projekta samostojne mladinske hi{e oziroma mladinskega cen­tra: "Projekt, ki ga podpira tudi Urad za mladino, nameravamo uresni~iti v naslednjih dveh le­tih. V ta namen bomo v kratkem ustanovili tudi poseben sklad za zbiranje potrebnih .nan~nih sredstev, ki bodo pritekala z dr­`avnega in lokalnega nivoja. Mla­dinska hi{a bo ve~namenska in bo predstavljala center zdru`e­vanja mladih, v njej pa bodo prostori za razli~ne delavnice, v katerih bodo mladi lahko ure­sni~evali svoje interese, kultur­na dvorana za razne prireditve in pisarne za delo vseh mla­dinskih dru{tev. S tak{no ve~­namensko stavbo, po zagotovilu `upana [tefana ^elana naj bi bila njena lokacija znana `e v krat­kem, bomo prav gotovo lahko zmanj{ali stopnjo vandalizma v mestu, ponujala pa bo tudi alter­nativo alkoholizmu in drogiran­ju, ki sta med mladimi vse bolj prisotna!« 


SM 


Ptuj na nekdanje pozicije 

V Mestni hi{i na Ptuju se je tudi na pustno nedeljo trlo gostov, ki jih je pozdravil ptujski `upan dr. [tefan ^elan, prijetno bivanje na Ptuju pa jim je 
za`elel tudi direktor LTO Tadej Bojnec. 


nedeljo povedal ptujski `upan. 
Ministrica za malo gospodars­tvo mag. Zdenka Kova~ je de­jala, da je zelo zadovoljna, da je pri{lo v okolje, ki razpolaga s sporo~ili, ki so ji {e posebej dra­gocena. ^estitala je Ptuj~anom, ki so znali ohraniti tradicijo in jo {e nadgrajujejo. Vedno je bila ve­sela, ko je videla kurente na ve­likih {portnih prireditvah doma in v tujini. Prispevali so k drago­ceni promociji Slovenije in njeni ve~ji mednarodni prepoznavno­sti. Vesela je, da se v kurentovi opravi vse bolj pojavljajo inte­lektualci in mened`erji, kar je edinstveno v Sloveniji. V tem tre­nutku se Slovenija nahaja pred pomembno prelomnico; prepri­~ana je, da bomo vstop v EU zna­li izkoristiti kot svojo najbolj{o prilo`nost. Oblikujejo se regije za razvoj, tudi te bodo Sloveniji pomagale pri udejanju njenih prilo`nosti v EU. Prina{ajo tudi ve~ skladnej{ega razvoja v slo­venski prostor. Ministrica sr~no upa, da bodo razvojne regije us-pele premagati tudi drugi del poti, razpravo skozi parlament. ^e bo pri{lo do sprememb, naj bodo te {e kvalitetnej{e od do­sedanjih. Na novo prebujajo~i se in nastajao~i regiji Ptuj je za­`elela na slovenski in evropski poti vse dobro in pozitivno, po­trebo po sodelovanju in inovi­ranju. Ptuj v Evropi naj postane osrednje festivalno mesto na po­dro~ju ohranjanju pustne in dru­ge tradicije. 
MG 

Mulj bo odstranjeval vodni bager 

V no~i na 10. februar je bil na ptujsko jezero pripeljan vodni bager za od­stranjevanje mulja, ki ga bodo v teh dneh usposobili za delo. 
Kot je znano, se bo v kratkem pri~el uresni~evati pilotski pro­jekt sanacije dela ptujskega jeze­ra, najve~jega akumulacijskega jezera v Sloveniji, vreden 80 milijonov tolarjev. Izvajalec del bo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj. Pred tem je to ptuj­sko podjetje uspe{no izvedlo sa­nacijo mariborskega jezera. 
V okviru pilotskega projekta bodo odstranili 18 tiso~ kubi~nih metrov mulja na {ir{em obmo­~ju Brodarskega dru{tva Ranca (pristani{~e Ranca), del se bo prenesel na obalo, kjer bodo z muljem napolnili t. i. muljne za­bojnike, po utrditvi in izceditvi pa jih utrdili in zasadili, da bodo dobili naravni videz, del pa se bo ~rpal v globlje tolmune aku­mulacije. Globine, do katerih se bo mulj odstranjeval, so razli~­ne. Na obmo~ju obale so meljni tepihi, ki so bili narejeni ob gra­dnji (gre za plast posebnih ze­mljin, op. avt.), v te pa se ne bo posegalo, je povedal direktor VGP Drava Drago Klobu~ar. 
Prva faza izvajanja je izrednega pomena tudi zaradi spremljanja stranskih u~inkov odstranjevan­ja mulja, kot so kaljenje vode, morebitni drugi vplivi na vodni `ivelj, kvaliteto vode v pro.lu Ptuja pred obmo~jem, kjer pote­ka sanacija oziroma pred vtokom v kanal, in podobno. V primeru, da se bodo le-ti pojavili, bodo projekt takoj prenehali. 
Sanacija ptujskega jezera za­jema tudi izvedbo nove vodilne zgradbe ali pilota`e. Gre za v vrsto zabite pilote, ki bodo us­merjali ve~je naplavine po mati-



Od Orniga do Remca 

Nadaljevanje iz prej{nje {tevilke 
Da bi zavarovali "nem{ki zna~aj mesta za bodo~e", ~e bi do jugoslovanske dr`ave pri{lo, je bilo potrebno ohra­niti nem{ki dija{ki (Studen­tenheim) in dekli{ki dom (Mädchenheim) kot "mo~na stebra" ohranitve nem{tva. Tako je ptujski `upan ob koncu vojne iskal pomo~ pri gra{ki "Südmark" in dunajski hranil­nici. 
Vrh Ornigovega prizadeva­nja po ohranitvi ptujske "nem­{ke trdnjave" pa predstavlja avdienca pri cesarju 25. maja 1918 v Badnu. Ptujski `upan, ki je tedaj vodil `upane "ogro­`ene" Spodnje [tajerske, je ob uredniku "[tajerca" Karlu Lin­hartu pozval avstrijskega vla­darja, naj "strogo" nastopi proti vsem, ki "spravljajo dr­`avo in krono v nevarnost". Bodo~nost narodov je le "v av­strijskem okvirju", je {e bilo sli{ati. 
Konec prve svetovne vojne pa je pomenil tudi zlom hab­sbur{e monarhije. "Prevratni dnevi" so pomenili za Mestno ob~ino Ptuj ~as dvovladja. 
Od 30. oktobra 1918 je na­mre~ na Ptuju deloval za~as­ni Okrajni narodni svet, toda stari ob~inski svet (izvoljen na ob~inskih volitvah leta 1911), ki ga je predstavljal dotedan­ji pod`upan mestne ob~ine Jo­hann Steudte (`upan Ornig se umaknil v Gradec), se je imel {e vedno za legitimnega ob~in­skega zastopnika. [e ve~. Ob-~inski svet je ostal v stikih z Nem{ko Avstrijo, da bi "re{il nem{ki Ptuj". Konec novembra 1918 se je ob~inska delegacija pod vodstvom Steudteja zato tudi mudila pri najvi{jih pred­stavnikih avstrijske republike. Iz Steudtejevih dopisov na ra­zli~ne avstrijske organe je raz­vidno, da je pisec izra`al `eljo ptujskega mesta in okolice pri­klju~iti se k Nem{ki Avstriji. Od slovenskega okoli{kega prebi­valstva torej ne grozi nevar­nost; nem{ko vzgojo otrok pa zagotavljajo mestne {ole, ve~i­na obrtnikov na Ptuju je nem­{ke narodnosti. 

Nem{ka trmoglavost je vzbu­dila v mestni ob~ini nestrp­nost. Izgredi Narodne odbrane proti nem{kim lokalom in uni­~evanje nem{kih napisov so 
27. novembra 1918 izzvali protest ob~inske uprave pri Narodnem svetu. Medtem je okrajni glavar dr. Otmar Pir­kmaier po sklepu Narodnega sveta 13. novembra Narodni vladi v Ljubljani predlagal razpust ptujskega ob~inskega sveta, kar se je tudi zgodilo 2. decembra. Kljub pisnemu Ste­udtejevemu protestu, sklicujo~ se na sklep avstrijskega dr`av­nega sveta o pripadnosti Ptu­ja nem{ki Avstriji, je pri{lo do zamenjave ob~inskega vods­tva. Gerent (na~elnik ali vla­dni komisar) za posle ptujske mestne ob~ine je postal odve­tnik iz Sv. Andra`a v Sloven­skih goricah (Vitomarci) dr. Fran Jurtela — simbol narod­nega `ivljenja na Ptuju in oko­lici. Prvi "slovenski `upan" na Ptuju je bil politik in narodni buditelj ter poslanec v {tajer­skem de`elnem zboru. Bil je ve~kratni predsednik in ~astni ~lan Narodne ~italnice, usta­novitelj Hranilnega in posojil­nega dru{tva na Ptuju. Nekaj ~asa je vodil ptujsko pod­ru`nico CMD in ob podpori minoritskega samostana ter domoljubov Ptuja, Ormo`a in Ljutomera v podporo sloven-skim u~encem na prelomu v 
20. stol. vodil dru{tveni odbor Dija{ke kuhinje — Kot gerent MO je dr. Jurtela tudi do~akal zaradi vojne zapoznelo naro­dno slovestnost, ob 50-letnici ~italnice v Narodnem domu 
— `ari{~u slovenstva na Ptu­ju. 
Nadaljevanje prihodnji~ 
dr. Ljubica [uligoj 
^astnega pokrovitelja 44. ku­rentovanja je zastopala mag. Zdenka Kova~, ministrica za re­gionalni razvoj, od diplomatov sta pri{la nem{ki veleposlanik Hans Jochen Peters in namestni­ca izraelske veleposlanice Galit Ronen, odgovorna za Slovenijo, Hrva{ko in Slova{ko, iz pobrate­nega mesta Banska Stiavnica je pri{el `upan Marian Lichner s sodelavci in etnografsko skupi­no Sitnan, gostji ptujskega `upa­na pa sta bili tudi mis Slovenije 2002 Nata{a Krajnc in mis Slove­nije 2003 Tina Zajc. 
@upan je gostom podelil pri­lo`nostna darila, njegova `ena Andreja dosedanjim princem kar­nevala rob~ke; prejeli so tudi medalje. Za sve~anim omizjem so sedeli tudi: poslanca DZ Li­dija Majnik in Anton Butolen, poslanec dr`avnega sveta Robert ^eh ter nekateri drugi. 
"Kdor ne zna ceniti tradicije, nima prihodnosti," je med dru­gim povedal ptujski `upan dr. [tefan ^elan. ^e bi jih Ptuju "vzeli", ta nima nekih razvojnih mo`nosti in prilo`nosti. Nekate­ri sicer ob navideznem burka{­tvu pustnih dni teh prilo`nosti ne vidijo. Kurenta je potrebno pravilno vrednotiti, spo{tovati in trezno razumsko razvijati, je {e v ci struge proti zapornicam, kar pomeni, da ve~je naplavine ne bodo ve~ motile dejavnosti na obmo~ju Brodarskega dru{tva Ranca Ptuj. 
Pred za~etkom sanacije jezera bo izvajalec, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, pripravil ja­vno predstavitev projekta. Ta je predvidena za 26. februar. 
MG 

~etrtek • 26. februarja 2004 V središ~u 




Kje imajo zato~i{~e trpin~eni otroci? 
Po podatkih nekaterih ustanov - {ol, vrtcev, centrov za socialno delo in di­spanzerjev - je v Sloveniji letno evidentiranih skoraj 3500 trpin~enih, zlorab­ljenih in zanemarjenih otrok. V ve~ini primerov (60 odstotkov) gre za telesno in spolno trpin~enje, za druge pa je zna~ilno zanemarjanje in slabo ravnanje. 
Zveza prijateljev mladine Slo­venije (ZPMS) si zato `e dve leti prizadeva za ustanovitev hi{ za­vetja, ki bi tem otrokom ponu­dile zato~i{~e z vso potrebno oskrbo. V mre`i predvidenih lo­kacij za hi{o zavetja je tudi Ptuj, vendar pa bodo zaradi neus­trezne slovenske zakonodaje to­vrstne ustanove lahko (morda) za`ivele {ele naslednje leto. 
"Prav v teh dneh je potekel razpis ministrstva za delo, dru`i­no in socialne zadeve za so. nan­ciranje kurativnih programov, ki se `e izvajajo. ZPMS se je kot nosilec projekta Hi{a zavetja na omenjeni razpis sicer prijavila, vendar le s programom dnevne oskrbe, kar pomeni, da bo po­mo~i potrebnim otrokom nude-no zgolj popoldansko varstvo, u~na pomo~ in razli~ni programi prosto~asnih aktivnosti v okviru dnevnih centrov. Cilj projekta Hi{a zavetja za otroke je sicer 24-urna oskrba, vendar pa je pri­stojno ministrstvo ugotovilo, da slovenska zakonodaja v sedanji obliki ne dopu{~a ustanovitve tak{nih institucij, zato bo pot­rebna dopolnitev oziroma spre­memba obstoje~ih zakonov na tem podro~ju. To naj bi se po dogovorih z ministrstvom uredi­lo do naslednjega leta," je poja­snila generalna sekretarka ZPMS Anita Albreht. Zaradi doma~e za­konodaje, ki ne predvideva in celo ne dopu{~a tak{ne celovite oskrbe zanemarjenih otrok in mladostnikov, bodo slednji vsaj {e leto dni prepu{~eni `ivljenju v zanje bolj ali manj nemogo~ih razmerah. ^ez dan bodo sicer lahko bivali v dnevnih centrih, letos naj bi se v mre`o vklju~ili trije: na Ptuju, v Ru{ah in na Kozjem, odprtje pravih zaveti{~ pa je odvisno od dr`ave oziro­ma tistih, ki morajo poskrbeti za zakonodajo. 
"Primerne nastanitvene zmo`­nosti, torej prostorske kapacite­te za hi{o zavetja, so na Ptuju `e zagotovljene, prav tako z nekaj dodatnimi deli tudi na ostalih dveh lokacijah, zato s tega vidika ustanovitev hi{e zavetja sploh ne bi bila sporna. Sicer pa imamo v na~rtu, takoj ko bo sprejeta us­trezna zakonodaja, v za~etku od­prtje treh, v naslednjih letih, do leta 2007, pa {e devetih hi{ zave­tja po Sloveniji." 

Gre predvsem za mladostnike 
"Popolna oskrba otrok, ki so imeli te`ave pri u~enju, slab u~ni uspeh ali pa so `iveli v nepri­mernem okolju, je bila na Ptuju urejena `e doslej z nastanitvijo v dija{kem domu. Na te`ave pa smo naleteli pri mladostnikih, ki so osnovno {olo `e kon~ali. Gre za mlade ljudi, zdrave osebnos­ti, ki pa~ iz razli~nih razlogov ne morejo `iveti doma, nikakor pa ne spadajo v kak{na prevzgajali­{~a ali vzgojne zavode. Tudi rej­ni{tvo ali skrbni{tvo pri dvanajst in ve~ let starih otrocih ne pride v po{tev. Potrebujejo le drugo okolje, druga~no vzpodbudo in morda nekaj pomo~i v prehod­nem obdobju za uspe{en razvoj. Prav to ni{o, speci.~no mlados­tni{ko populacijo, naj bi v prvi vrsti zapolnila hi{a zavetja, ~ep­rav je sicer namenjena oskrbi vseh otrok do polnoletnosti. Na Ptuju bi hi{a zavetja pravzaprav lahko za~ela delovati takoj, saj imamo ustrezno stavbo in kad­re, zadeva se je pa ustavila na dr­`avni ravni. Seveda v CSD tak{en projekt podpiramo in upamo, da bodo zakonske ovire ~imprej premagane," je pojasnil direktor CSD Miran Kerin. 
Projekt "Hi{a zavetja za otroke in mladostnike" predvideva mre­`o za~asnih namestitev (od 3 do 8 mesecev z mo`nostjo podalj­{anja) za otroke in mladostnike v starosti od 1. do 18. leta. S podro~ja ptujske upravne enote je po pribli`ni oceni CSD vsako leto 15 mladostnikov, ki bi jih lahko namestili v to hi{o. Po pi­lotnem projektu, ki ga je `e pri­pravila ZPMS, naj bi ptujska hi{a zavetja nudila namestitev, vars­tvo, za{~ito in strokovno pomo~ za dvanajst ogro`enih otrok in mladostnikov. 
Na potezi je dr`ava. ^eprav je upanje o ugodni spremembi za­konodaje v kratkem roku precej naivno, ne le zaradi bli`ajo~ih se (dvojnih) leto{njih volitev, am­pak tudi zaradi precej zavozla­nega socialnega mo{nji~ka, iz katerega bi v primeru ustanovi­tve hi{ zavetja moralo pasti ({e) nekaj dodatnih tolarjev, pa je potrebno spomniti, da je Slove­nija podpisnica Konvencije o ot­rokovih pravicah, v kateri med drugim pi{e: "Dr`ave podpisnice Konvencije o otrokovih pravicah bodo sprejele vse ustrezne za­konodajne, upravne, dru`bene in vzgojne ukrepe, da bi otroke zavarovali pred vsemi oblikami telesnega in du{evnega nasilja, po{kodb ali zlorab, zanemarja­nja ali malomarnega ravnanja, trpin~enja ali izkori{~anja, tudi spolnih zlorab_ (19. ~len) in za­gotovile, da bodo otroku, ki je za~asno ali stalno prikraj{an za svoje dru`insko okolje zagotovi­le nadomestno skrb -rejni{tvo, posvojitev ali, ~e je potrebno, nastanitev v primernih ustano­vah, namenjenih skrbi za otro­ke. (20. ~len)" 
SM 


"Mladi to zmoremo!" 

V organizaciji Pakta stabilnosti - delovne skupine za enakost spolov - je v so­boto, 14. februarja, na Ptuju potekal seminar z naslovom Mladi to zmoremo. 
Tema seminarja je bilo vpra{a­nje nasilja nad `enskami in vpra­{anje komunikacije, predvsem nenasilno komuniciranje med partnerjema in nasploh med lju­dmi. Udele`enci in udele`enke seminarja so tako razpravljali o nasilju nad `enskami in spol­nem nadlegovanju, o sporazu­mevanju in komunikaciji ter o nasilnem spopadu in re{evanju kon.iktov. "Na seminarju je bil v prvi vrsti poudarek na prak­ti~nih vajah in manj na teoret­skem razglabljanju. Udele`enci in udele`enke so iskali odgovo­re, zakaj ljudje tako te`ko razu­memo drug drugega, zakaj se ne znamo aktivno poslu{ati, kako lahko drug drugemu pomaga­mo, da uidemo tistim oblikam komuniciranja, ki nas brez pot­rebe vodijo v kon.iktne in celo nasilne situacije, ki jih potem ne znamo re{iti," je o vsebini semi­narja povedala Sonja Lokar, vo­dja delovne skupine za enakost spolov v Paktu stabilnosti. 
Sicer pa so seminar Mladi to zmoremo poleg Lokarjeve vodile tudi Tanja Prpi}, Danijela Levpu­{~ek, Jana Javornik in Elena Del Fabro. Lokalni organizatorki se­minarja - Simona Mur{ec in Petra Kurnik - pa sta k udele`bi povabile predstavnike ptujskih mladinskih organizacij in klubov, zastopanih v Mladinskem svetu MO Ptuj. 
Mojca Zemljari~ 

Poleg su{e neurja, 
to~a in hru{ev o`ig 

V sredo, 18. februarjam, so se na 28. seji sestali ~lani regijskega {taba civilne za{~ite za Podravje ter med drugim analizirali poro~ilo o strokovni pomo~i in pregledih po ob~inah ter o oceni {kode zaradi naravnih nesre~ v 
lanskem letu. 
Jo`e Korban, vodja izposta­
ve, je povedal, da je posebna de­
lovna skupina uprave v ~asu od 
17. oktobra do 6. novembra v posameznih lokalnih skupnostih pregledala dejavnost s podro~ja za{~ite in re{evanja. 
Pregled ocene {kode po lan­ski su{i je ~lanom {taba predsta­vil ~lan regijske komisije Drago Murko. Do 20. julija je regijska komisija iz 16 ob~in prejela 7.148 vlog ocene po su{i, po katerih je bilo v prvi oceni na ve~ kot 
39.000 hektarov polj{~in {kode za skoraj 4 milijarde tolarjev. Po kon~ni oceni v oktobru 2003 pa je {koda nekoliko vi{ja in zna{a 4,2 milijarde tolarjev. 
V okviru sistemati~nega nad­zora so 20. junija prejeli prijavo suma na oku`bo s hru{evim o`i­gom v nasadu 3 ha kutin v Kr~e­vini pri Vurberku. Ker je bil sum potrjen na prvem testu, je in{pe­ktor odredil se`iganje rastlin na tej lokaciji. 
Po to~i, 25. junija lani, je bilo v ob~ini Gori{nica po{kodova­nih dobrih 116 ha, v ob~ini Sveti Andra` dobre 3 ha ter v ob~ini Zavr~ 2,6 ha povr{in, skupna ocena {kode pa je bila 24,4 mili­jone tolarjev. 19. avgusta je med kratkim in mo~nim neurjem v @etalah razkrilo 19 ostre{ij in gos­podarskih poslopij, po{kodovani so bili 3 daljnovodi, 6 nizkona­petostnih drogov, transformator­ska postaja, 1,5 km energetskih vodov ter ve~ drugih telekomu­nikacijskih vodov. Skupna ocena {kode po tem neurju je bila 44,5 

KTV Ptuj - neenako­praven partner? 

Objave v zadnjih {tevilkah [ta­jerskega tednika, ki so jih objavili predstavniki Mestne ob~ine Ptuj, o de­lovanju CATV Ptuj zahtevajo nekaj po­jasnil in konkretnh odgovorov. 
Nezaupanje med Upravnim odbo­rom CATV ter Mestno ob~ino Ptuj traja `e dalj ~asa, predvsem zaradi druga~­nosti delovanja. Upravni odbor je de­loval kot strokovni team, ki mu je bil glavni cilj kvaliteta storitev distribuci­je radijskih in TV signalov, posodobit­ve sistema za mo`nosti drugih storitev ter optimalna cena naro~nine kakor tudi ekonomska upravi~enost vlaganj v {iritev sistema. Predstavniki MO Ptuj so z izjavami in objavami v medijih poizku{ali prikazovati ~lane UO CATV Ptuj kot neustrezne, ki s svojim delom zavirajo delovanje in razvoj sistema CATV Ptuj. Predstavniki UO pri razgo­vorih v MO Ptuj nikoli niso bili enako­pravni partnerji, skoraj vedno so jim bili vsiljeni razni pogoji. 
Nezaupanje predstavnikov MO Ptuj do ~lanov UO se je s ~asom stopnjeva­lo, kar je povzro~ilo nezaupanje in s tem negativno vplivalo na sitem. Kljub ugodnemu revizijskemu poro~ilu o po­slovanju CATV Ptuj, ki ga je po naro­~ilu MO Ptuj izvr{ila revizijska hi{a Abeceda Ptuj, je MO Ptuj od UO CATV zahtevala dodatne ukrepe, ki niso bili v pristojnosti UO, temve~ so bili posle­dica zahtevka MO Ptuj iz leta 1998, da se upravljanje prenese iz prora~unskih sredstev M^. 

milijona tolarjev. 
Povrhu vsega tega so od ko­misije v ob~ini Videm prejeli za­pisnik o {kodi zaradi ekstremno su{nih pogojev na zmanj{anju vzreje rib in ohranjanju minimal-

Mestna ob~ina je hotela s politi~ni­mi odlo~itvami obvladovati sistem, ki ga je lahko realizirala le s sprejemom odloka. Z Odlo~bo ustavnega sodi{~a je politi~ni vpliv Mestne ob~ine na sis­tem CATV Ptuj razveljavljen. V sistemu CATV Ptuj so enakovredni partnerji vsi, ki so v sistem vlagali in ta vlo`ek iz­kazujejo. Nih~e ne more imeti v sis­temu prevladujo~ega polo`aja, vsilje­vati svoja stali{~a ali si kako druga~e prisvajati pravico odlo~anja v imenu vseh. Ustanovitev ustrezne organizira­nosti sistema CATV Ptuj je lahko iz­vodljiva {ele po ugotovitvi dejanskih vlo`kov. Zaradi tega je registracija po­liti~no vsiljene delni{ke dru`be preu­ranjena. Aktivnosti MO Ptuj v ~asu veljavnosti Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju CATV sistema Ptuj, ki ga je Ustavno sodi{~e razve­ljavilo, so bile okrepiti pritisk na ob­stoje~ega operaterja s kon~nim ciljem uni~enja -ste~aja, razvrednotiti dela upravnega odbora in pri naro~nikih vzbuditi sum nezaupanja do upavlja­nja sistema. S tem je bila sistemu ne­upravi~eno povzro~ena velika {koda. Navajamo le nekaj konkretnih prime­rov, ki so prikazovali razli~nost pogle­dov na sistem CATV: 
Vrednost sistema CATV Ptuj: uradna cenitev sistema CATV Ptuj se je izvr{ila na osnovi sklepov Upravnega odbora CATV v letu 1995 ter 2002. Vrednost sis­tema v letu 1995 je zna{ala 519.578,90 EUR, v letu 2002 pa 545.822,40 EUR. Trditev predstavnika MO Ptuj, da se je sistem z leti razvrednostil, da se bo za­radi teh dejstev kazensko ovadilo po­sameznike, je tako brez osnove. 
MO Ptuj je kljub `e izvedeni urad­ni cenitvi ponovno naro~ila cenitev si­stema v letu 2003. Cenitvene vrednosti 
nega ribjega stale`a, od ob~in Zavr~ in Videm pa so po 20. ok­tobru prejeli {e zapisnike o 60- do 80-odstotni po{kodovanosti vinogradov zaradi trsne rumeni­ce. 
Leto{nji obse`ni na~rti 
Na seji regijskega {taba civilne za{~ite za Podravje so se dogo­vorili o programu leto{nih aktiv­nosti {taba, posebej o pripravah na mednarodno vajo "Nevarna snov 2004", ki bo predvidoma 
15. maja na obmo~ju Ormo`a, v njej pa bodo sodelovale enote iz Slovenije in Hrva{ke, ter o aktivnostih ob 1. marcu -med­narodnem dnevu civilne za{~ite, ob katerem bo osrednja regijska slovesnost v petek, 27. februar­ja, v prostorih gasilskega doma v @etalah. Slavnostni govornik bo tokrat `upan ob~ine @etale in poslanec v dr`avnem zboru An­ton Butolen. Najzaslu`nej{im posameznikom in skupinam, ki se vklju~ujejo v dejavnosti civil-ne za{~ite, bodo ob tej prilo`­nosti izro~ili posebna priznanja civilne za{~ite. Zlati znak CZ le­tos prejme Obmo~no zdru`en­je Rde~ega kri`a Ptuj, srebrni znak CZ bodo izro~ili {tabu CZ ob~ine @etale, ki se je izdatno izkazal s prevozi pitne vode ob lanski su{i, bronasti znak CZ pa bosta prejela {e ob~inski {tab CZ Ptujska Gora in Daniel Po­laj`er iz Cirkulan. 
M. Ozmec 
se bistveno ne razlikujejo. Zakaj pono­vne cenitve v obdobju, kraj{em od 1 leta? Odgovora in pojasnila ni prejel nih~e. 
Izpla~evanje nagrad: Predstavnika MO Ptuj moti, da so posamezniki pre­jeli v ve~ letih povpre~no 2,4 mio SIT nagrade za delo v UO CATV. Ne omen­ja pa, da bo direktor delni{ke dru`be, ki jo MO Ptuj `eli ustanoviti z denar­nim vlo`kom sistema, prejemal mese~­no pla~ilo, stro{ke in nadomestila, ki bodo presegli ve~mese~ni honorar vseh predhodnih ~lanov UO in ostalih stro­kovnih delavcev. 
Varovanje podatkov: Predstavnik MO Ptuj najavlja, da bo uvedel ukrepe zoper operaterja, ker je kr{il pravila o varovanju podatkov, ko je na zahtevo inicativnega odbora poslal vsem na­ro~nikom obrazlo`itev Ustavnega spo­ra s prilo`eno Izjavo za soglasje IO. Nasprotno pa je predstavnik MO Ptuj objavil podatke, ki so po uradni dol`­nosti ozna~eni kot zaupani, v ~asu ob­jave pa {e niso bili pravnomo~ni? 
Jasno nam je, da se bo nadaljevala polemika okrog tolma~enja Ustavnega spora ter bodo vse vzporedne aktivno­sti, ki se bodo v prihodnjem obdobju objavljale v medijih, neizogibne. 
Zaradi vseh navedneih dejstev, ne­korektnega dela predstavnikov MO Ptuj, se je iniciativni odbor 20. 2. 2004 konstituiral, pripravil plan aktivnosti, da se uredi pravni interes posameznih vlagateljev v sistemu CATV Ptuj. 
Predsednik IO CATV Ptuj 
Boris Krajnc 

Po naših ob~inah ~etrtek . 26. februarja 2004 
Od tod in tam 

Videm. Kurenti privabili sneg 
Foto: Langerholc 

V Vidmu se na pustni ponedeljek niso ustra{ili de`ja in snega ter pripravili 9. fa{ensko povorko. Potem ko je odpadla povorka v Dornavi, je bila gne~a v Vidmu toliko ve~ja, skupno pa je bilo 39 skupin in okrog 1600 nasto­pajo~ih, med temi okrog 600 ma{kar iz O[ Videm (letos so bili maskirani v eko duhu) in Leskovca. 
Obiskovalcem so se predstavile mnoge etnografske sku-pine, posebej izvirne pa so bile ostale pustne skupine. Mnoge so lahko `e videli obiskovalci nedeljske karneval­ske povorke na Ptuju. Komisija je med nastopajo~imi skupinskimi maskami prvo nagrado podelila Ribicam iz Stojncev, drugo KTD Sovi~e —Dravci, ki so prikazali Rim­ske igre, tretji pa so bili Faraoni iz Stojncev. 
TM 

Cirkovce. Tone Brglez - pustni car 
Ob~ina Kidri~evo in prosvetno dru{tvo Cirkovce sta ob leto{njem pustu pripravila vrsto prireditev, ki so pod ob­~inskim {otorom v Cirkovcah potekale pod naslovom 12. cirkov{ki fa{enk. 
V petek, 20. februarja, so pripravili `ur s skupino Be-pop, naslednji dan je bil karnevalski ples z Vagabundi, na pustni torek pa so kljub hladnemu vremenu in sne`e­nju izvedli tradicionalno fa{ensko povorko s kronanjem pustnega carja. Poleg etnografskih skupin je v povorki od Kidri~evega ~ez Lovrenc do Cirkovc sodelovalo 9 karne­valskih skupin, v katerih so se krajani ponor~evali iz ak­tualnih dru`benih in politi~nih odgodkov v Sloveniji, pri odganjanju zime pa jim je izdatno pomagala skupina korantov s Hajdine. Vseh maskiranih je bilo po besedah organizatorjev okoli 800, gledalcev pa prek 2000. 
Po povorki se je veseli fa{enk v Cirkovcah nadaljeval pod varnim zavetjem {otora, kjer so vse nastopajo~e lepo pogo­stili, zatem pa okronali pustnega carja. To je postal Anton Brglez, pobudnik fa{enkov v Cirkovcah. Nato pa so pusta pokopali s carjevim plesom ter ansamblom Ptujskih 5. 
-OM 
Ormo`. Sne`ni pust 

Tradicionalni ormo{ki fa{enk je potekal na mrzel sne­`eni pustni torek in pred gledalci se je zvrstilo 28, po ve­~ini otro{kih, pustnih skupin. Indijanci, ki so predstavili celo indijansko vas, so prijahali iz Sredi{~a ob Dravi. 
vki 

Markovci. Na 13. fa{enku ve~ kot 5000 obiskovalcev 
Faraoni so bili najlep{i 
Etnografsko dru{tvo Korant iz Markovcev je v sodelovanju z ob~ino Markovci in klubom Vila Monde izvedlo tradicionalno petdnevno pustno prireditev, `e 13. fa{enk po markovsko, ki po {tevilu udele­`encev in obiskovalcev upravi~eno sodi na drugo mesto, takoj za ptujskim kurentovanjem. 
Foto: M. Ozmec 

Osrednji del fa{enka po markovsko se je dogajal v centru Markovcev in pred ob~insko zgradbo. 
V centru Markovcev so tudi letos postavili velik {otor, pod katerim so se vrstile ve~erne pustne zabave od petka do vklju~no pustnega torka. 
Osrednja fa{enska povorka pa je bila tokrat `e drugo leto zapored na pustno soboto, 21. februarja. Tudi tokrat so se vse maskirane skupine, po bese­dah predsednika dru{tva Mar­jana Bezjaka je sodelovalo okoli 1800 udele`encev, zbrale ob 13. uri pri gosti{~u Ambi­ente v Zabovcih, od koder so krenili skozi vasi do Markov­cev, kjer je bila pred ob~inskim poslopjem osrednja fa{enska prireditev. Organizatorji so bili presene~eni nad obiskom, saj se je kljub hladnemu vremenu prireditve udele`ilo ve~ kot 5000 obiskovalcev od blizu in dale~. 
Posebna fa{enska strokovna komisija, v kateri sta bila dva zakonska para iz sosednje Ita­lije, je prvo mesto in 45.000 tolarjev prisodila najlep{i in naj{tevil~nej{i skupini Faraoni iz Stojncev, drugo mesto in 
40.000 tolarjev so prejeli Ciga­ni iz Dornave, tretje mesto in 
35.000 tolarjev pa skupina Rio de Stojnci iz Stojncev. 
-OM 

Ptuj, Koper. Vlak zvestobe dru`be Radio-Tednik 
Dobrodo{li na vlak zvestobe 

Dru`ba Radio-Tednik Ptuj se je v sodelovanju s Slovenskimi `eleznicami odlo~ila za organizacijo "Vla­ka zvestobe". Ta bo 300 na{ih poslu{alcev in bralcev popeljal na enodnevni izlet v Koper. Na vlaku in na slovenski obali bo za udele`ence zagotovljena hrana in pija~a, s seboj naj torej vzamejo samo dobro voljo. Kak{en "pribolj{ek" iz nahrbtnika seveda ni prepovedan. 
Komentiramo 
So druga~ni tudi najbolj{i? 
To, da je bila Mestna hi{a v nedeljo zjutraj pobru­hana, vhod pa je mo~no zaudarjal po urinu (zgodba ni nova), ka`e, nikogar ve~ ne razburja. Mestna hi{a ni ve~ predmet spo{tovanja, vsak se lahko obregne ob njo, ~e pri tem uporablja razli~ne organe, pa je tako in tako vseeno. Slabo sliko v javnosti ji pomagajo us­tvarjati tudi oblastniki sami, ki se trudijo in javno pljuvajo v lastno skledo, ko tako ali druga~e javno govorijo o slabem delu ustanov, katerih ustanovitelji so. To prakso so nazadnje uporabili tudi pri ocenje­vanju leto{njega kurentovanja. 
Saj ni ni~ narobe, ~e se posuje{ s pepelom, vendar je najprej potrebno pomesti na lastnem dvori{~u, {ele potem pa presko~iti plot. Ptuj~ani so tako {eme brez mask, morda tudi zato za pusta ne prihajajo v ve~­jem {tevilu na ulice in se raje odlo~ajo za zaprte pro-store, kjer je tudi vidnosti manj. 
Ptujska pustna zgodba {e ni kon~ana. V zakulisju se dogaja `e nova. Najnovej{i scenarij predvideva od­stranitev predsednika zdru`enja karnevalskih mest Slovenije, ker je potrebno v FECC "vrniti" stare preka­ljene kadre. Morda so ga `e zato, ker je za odstrel, pozabili povabiti v Mestno hi{o, ko so se dogajale po­membnej{e pustne {torije. Ni~ ni narobe, ~e se kad­rovski vrtiljak zasu~e, napa~ne so poti, ki jih v tem okolju nekateri ubirajo. Ker se no~ejo sami izpostavi­ti oziroma uporabiti veljavne formalne poti, `elijo to delati preko hrbta drugih, v tem primeru turisti~ne organizacije, ki ji tudi na ta na~in `elijo jemati kre­dibilnost, ker je nebodigatreba v tem okolju. 
Res je, da smo volili druga~nega `upana, da smo bili na zadnjih volitvah za druga~ni Ptuj, to pa {e ne pomeni, da v imenu druga~nosti lahko ru{imo vse po vrsti, tudi dobre prakse. V kolesje druga~nosti zdaj sili tudi ptujski zdravstveni dom, ki ga `e ena sama napa~na poteza, bolje nepoznavanje, lahko zru{i. Zdravje pa je ob~utljiva stvar, zato je vsaka neuteme­ljena druga~nost lahko poguba. 
Res je, da se svet nenehno vrti, ni pa se za~el s pri­hodom druga~nih, ker morajo v prvi vrsti govoriti argumenti in ne evforija. Zato tudi tisto bruhanje z za~etka niti ni tako ~udno. 
Majda Goznik 
Dru`ba Radio-Tednik se vsak dan preko radijskih valov sre~u­je s 40 tiso~ poslu{alci in vsak teden s prav toliko bralci [ta­jerskega tednika. Da bo na{e sodelovanje pristnej{e in bolj doma~e, smo se odlo~ili za or­ganizacijo izleta, ki bo, tako upamo, postal tradicionalen. Pri Slovenskih `eleznicah so za na{o pobudo pokazali veliko mero ra­zumevanja in pripravljenosti na sodelovanje. Tako je padla odlo­~itev: 22. maja se peljemo v Ko­per! Zakaj ravno tja? Zato, ker je v pomladnem maju na obali naj­lep{e in je mo`nost, da si na{i gostje ogledajo tamkaj{nje zani­mivosti ter se na prostem, mor­da skupaj s tamkaj{njimi turisti, poveselimo na pravi {tajerski za­bavi. 
Vlak bo odpeljal iz Ptuja na­tanko ob 5. uri v soboto, 22. maja. Izjemoma bo tisti dan tekla tudi priljubljena oddaja [tajer­ska budilka. Rado jo bo s sode­lavko pripravil posebej za goste vlaka. In ker vlak vozi do Kopra pribli`no {tiri ure, bo [tajerska budilka izzvenela v vsej svoji tra­dicionalni podobi, le {tevilo nje­nih gostov bo verjetno nekoliko ve~je. Med vrnitvijo bosta s pot­niki Luka in Pepi s priljubljeno oddajo Orfej~ek. Na vlak bomo povabili 300 zvestih poslu{alcev Radia Ptuj in bralcev [tajerskega tednika, med njimi bo tudi nekaj tistih, ki se bodo veliki dru`ini naro~nikov [tajerskega tednika pridru`ili v naslednjih tednih. Danes `e objavljamo prva imena iz`rebanih naro~nikov in imena potnikov, ki so vozovnice prejeli v [tajerski budilki. V naslednjih tednih bomo vozovnice delili tudi v drugih oddajah Radia Ptuj, zato bodite pozorni na poziv vo­diteljev. Na izlet bomo povabili tudi `upane s {ir{ega obmo~ja Ptuja in upamo, da se bodo vabi­lu odzvali stoodstotno. 
Ob slovenski obali pripravlja­mo pester celodnevni program. Veliko zanimanje za Vlak zvesto­be in predvsem njegove potni­ke so `e pokazali v mestni ob~ini Koper ter v ob~inah Izola in Pi-ran. Dopoldanski del programa {e ni dokon~en, za popoldanski del pa je zagotovo, da se bomo skupaj z doma~ini in njihovimi turisti veselili na pravi {tajerski veselici. Igral nam bo ansambel Ekart, videmski tambura{i, pa harmonikarji, ki nas bodo s svo­jo glasbo razveseljevali tudi na vlaku. Skratka, obeta se nadvse zanimiva in pestra sobota. 
V teh dneh prejemamo {tevil­ne klice z vpra{anji, kako do vo­zovnice za vlak zvestobe, zato podelili {tevilne vozovnice. Le­ponovimo: vozovnice ni mogo~e tos jih bo 300, prihodnje leto kupiti! Dobijo jo lahko le iz`re­

morda `e dvakrat toliko. 
bani zvesti naro~niki [tajerskega 
Dobrodo{li na 1. vlak zve­
tednika in iz`rebani novi naro~­
stobe Radia-Tednika Ptuj in 
niki ter seveda zvesti poslu{alci 
Slovenskih `eleznic!

Radia Ptuj, ki zagotovo ne bodo 
zamudili oddaje, v kateri bomo Jo`e Bra~i~ 

~etrtek . 26. februarja 2004 Po naših ob~inah 




Kaj bi Ptuj brez svoje okolice ... 
Nedeljska ptujska pustna povorka je imela tri dele: etnografskega, v katerem so manjkale {tiri skupine in okrog 300 kurentov (ustra{ili so se de`ja), otro{kega v minimalnem obsegu z udele`bo le dveh {ol (Olge Megli~ in Ljudskega vrta) ter kar­nevalskega dela, v katerem je od prijavljenih 25 skupin manjkala samo duple{ka 
mornarica. 
Ptuj~ani se v karnevalskem delu ponovno niso izkazali. ^e ne bi bilo `e tradicionalno od­li~nih skupin iz Stojcev in Bu­kovcev, kjer pustne kostume izdelujejo prakti~no od enega do drugega karnevala (iz teh naselij je tudi pri{lo najve~ sku-pin), bi se za karnevalski del lahko obrisali pod nosom, vr­nitev podjetij v karneval pa je bila zgolj reklamnega zna~aja. To {e ne pomeni, da Ptuj~ani ne nosijo pustnih obla~il, le nedeljska utrujenost po napor­ni no~i v karnevalskem {otoru je tista, ki jim to prepre~uje. ^e bi se v nedeljsko karneval­sko povorko vklju~ili vsi Ptuj­~ani v maskah, bi lahko videli neponovljiv pustni nastop in vso nor~avost, ki bi temu me­stu lahko utrdila sloves sloven­ske in srednjeevropske pustne prestolnice. Do takrat pa bo sko `ivelo in se dokazovalo. 
Nagrade organizatorja, LTO Ptuj, so {le v Stojnce: skupini Faraon Stojankamon prva, Ri­bji dru`ini druga in skupini Rio de Janeiro tretja, ~etrti so bili prven{ki meksikanarji, peti pa rimski kolosej KTD Sovi~e 
-Dravci (omenjene skupine so sodelovale in zmagovale tudi na drugih bli`njih fa{enkih). 
^eprav je bilo iskrivosti in {egavosti na aktualna dogaja­nja v slovenskem vsakdanjiku precej, celo obujanja jugono­stalgije, je nekateri niso znali dore~i, zmagovalne skupine pa so se odlo~ile za dodelan gledali{ki nastop, manj pa za nor~avost. Skupaj je na ne­deljskem karnevalu nastopilo okrog 2000 mask iz Slovenije, ki so se jim letos pridru`ile skupine iz Banske Stiavnice na Slova{kem, Avstrije in Hrva{­ke. 
MG 








Od tod in tam ~etrtek . 26. februarja 2004 

lodajalci, pri kateri so zaposleni pogodbeni pripadniki rezervne sestave, v pripravi pa so tudi 
spremembe in dol`nosti seda­nje uredbe, nana{ale pa naj bi se na ureditev posameznih vpra­{anj, ki so se do sedaj pojavila v 

Zanimanje za voja{ki poklic vse ve~je 
praksi. Kot pomembno novost pa je 

Obmo~no zdru`enje slovenskih ~astnikov Ptuj je v petek, 6. februarja, v dvorani gasilskega doma Ptuj pripravilo strokovno 
Stanko Megli~ predstavil tudi

predavanje o novostih pri opravljanju voja{kih dol`nosti in profesionalizaciji slovenske vojske. 
prostovoljno slu`enje voja{kega 
Predavanja se je udele`ilo bli­zu 40 ~astnikov in pod~astnikov s ptujskega obmo~ja. V uvod­nem delu je aktivnosti obmo~ne­ga zdru`enja v minulem obdobju zbranim predstavil predsednik zdru`enja Darko Skok, ki je posebej pohvalil tekmovalne in {portne aktivnosti ~lanov. Novo­sti in spremembe zakona o vo­ja{kih dol`nostih pa podrobneje predstavil Stanko Megli~, vod­ja Uprave za obrambo Maribor, s sodelavci iz Slovenske vojske (SV). 
Spremembe zakona o obram­bi in zakona o voja{ki dol`nosti so pri~ele veljati `e leta 1992. Gre za nekatere nove elemente, predvsem kar se ti~e popolnjeva­nja stalne sestave slovenske voj­ske oziroma profesionalizacijo ter uvajanje pogodbenega opra­vljanja voja{ke slu`be v rezervni sestavi in prostovoljnega slu`en­ja voja{kega roka. 
Postopek pridobivanja kandi­datov za stalno sestavo sloven­ske vojske sta predstavila stotnik Vladimir Vindi{, vodja skupine za pridobivanje kadra Maribor, ter vi{ji vodnik Rudolf Pulko. Povedala sta, da je od 15. junija 2003 do konca lanskega leta z obmo~ja Uprave za obrambo Ma­ribor podalo vlogo za zaposlitev okoli 300 kandidatov in kandi­datk; presenetljivo je, da je med njimi kar 15 odstotkov `ensk. Za­nimivo pa je tudi, da med prija­vljenimi niso samo iskalci prvih zaposlitev, saj je dobra tretjina takih, ki so `e zaposleni ali me­njujejo zaposlitev. 
Proces zaposlovanja v sloven-ski vojski se nadaljuje tudi v letu 2004, ko pri~akujejo {e okoli 600 novih zaposlitev. Zaposluje­jo le kandidate za dol`nost voja­ka z zahtevano 4. ali 5. stopnjo {olske izobrazbe. Razen {tipen­distov Ministrstva za Obrambo ~astnikov in pod~astnikov v tem ~asu ne zaposlujejo. 
Med novostmi je Stanko Me­gli~ opozoril na izvajanje ured-be o pogodbenem opravljanju voja{ke slu`be v rezervni sestavi slovenske vojske, za kar se kan­didati odlo~ajo prostovoljno in 

o tem z MORS (Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije) sklenejo pogodbo za obdobje 5 let. V primerjavi z dosedanjo ob­vezno rezervo, ki sicer {e traja do leta 2010, gre v tem primeru za povsem nov na~in popolnje-vanja SV z rezervno sestavo. Tudi za pogodbeno rezervo je potreb­no izpolnjevati ustrezne pogoje, kot so starost, ustrezna izobraz­ba, dr`avljanstvo Slovenije, kan­didati pa morajo opraviti tudi preizkus gibalnih sposobnosti in varnostno preverjanje. Za ne­katere dol`nosti zahtevajo tudi predhodno voja{ko usposoblje­nost oziroma odslu`en voja{ki rok. 


Pogodbeni obvezniki se obve­`ejo, da se bodo usposabljali v skladu z zahtevanim programom ter da bodo opravljali voja{ko slu`bo v miru, izrednem ali voj­nem stanju. Za izvajanje svojih obveznosti prejmejo pla~ilo za pripravljenost ter pla~ilo med sa­mim usposabljanjem ali oprav­ljanjem voja{ke slu`be. V miru, izrednem ali vojnem stanju ima­jo zagotovljeno zavarovanje, ~e podalj{ajo pogodbo, prejemajo dodatek za stalnost, v primeru spora z delodajalcem pa jim je zagotovljena pravna pomo~. 

Prenova policijske postaje 
Minuli teden sta minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc ter pred kratkim imenovani direktor slovenske policije dr. Darko An`elj obiskala vzhodni del dr`ave ter na policijskih upravah v Mariboru in Murski Soboti preverila redno dejavnost policije na tem obmo~ju. 
Minister Rado Bohinc je bil z delom policistov v tem delu dr­`ave v lanskem letu zadovoljen, prav tako pa so policisti, ki bodo varovali bodo~o ju`no evropsko mejo, dobro pripravljeni na na­loge. "Priprave na vzpostavitev schengenskega re`ima na ju`ni evropski meji dobro potekajo, v prihodnje pa bomo zaposlili {e dodatne ljudi, ki bodo sodelo­vali pri tem pomembnem delu, ki nam ga je nalo`ila Evropska unija," je po pogovorih z direk­torjem Policijske uprave Murska Sobota Aleksandrom Jev{kom, ki je bil tudi eden izmed kandida­tov za novega direktorja sloven­ske policije, dejal Bohinc. Del ju`ne meje bodo ob vstopu v Evropsko unijo nadzorovali tudi policisti mejne policije Ljutomer, ki so se v preteklih letih izkazali z nadzorom meje. Skupaj s ko­legi iz drugih pomurskih poli­cijskih postaj so namre~ 8000 nedovoljenih prehodov meje v letu 2000 zmanj{ali na le 263 v lanskem letu. 
"Pri uresni~evanju schengen­skega akcijskega na~rta je do-se`en pomemben napredek na obeh klju~nih podro~jih, kadrih in objektih. Pri kadrih bo na~rt do leta 2006 lahko uresni~en, po njem bo ta del meje varovalo 330 policistov. Do zdaj se je sicer njihovo {tevilo pove~alo za 217. Pri objektih pa so predvidene tri ve~je obnove objektov v skupni vrednosti skoraj milijardo tolar­jev - v Lendavi, Ljutomeru in Pet­anjcih," je {e povedal Bohinc. 
Policistom v Ljutomeru bodo prenovili sedanjo zgradbo in ji dodali {e prostore v sosednji va ljutomerske policijske postaje delno .nancirana iz schengen­skega sklada Evropske unije za usposabljanje meje. 

Vzpostavitev schengenskega re`ima pa skrbi predvsem pre­bivalce ob~ine Razkri`je v uprav­ni enoti Ljutomer, saj se bojijo, da jim bo omenjeni re`im ote`il `ivljenje ob ju`ni meji ter s tem povzro~il propad kmetij. "Schen­genski re`im ne bo za~el veljati s prvim majem leto{njega leta, ko bomo vstopili v Evropsko unijo, ampak {ele konec leta 2006 ali v za~etku leta 2007, gotovo pa ne bo vplival na re`im, ki ga dolo~a 

zgradbi, ki jih je ministrstvo za meddr`avni sporazum o obmej­
obrambo preneslo na notranje nem prometu in sodelovanju," 
ministrstvo. Vrednost nalo`be je svoje sre~anje z novinarji za­
zna{a 241 milijonov tolarjev, po klju~il minister Bohinc. 
Bohin~evih besedah pa bo obno-Miha [o{tari~ 
Letna usposabljanja trajajo do 30 dni, od tega polovica v dela prostih dneh. Kandidati prejme­jo `e konec novembra letni pro­gram usposabljanja za prihodnje leto, praviloma z dvema termi­noma za posamezno obliko, ki ga je treba uskladiti s svojim delodajalcem. 
In kak{no je pla~ilo? Za pri­pravljenost pripada pogodbene­mu obvezniku 1 odstotek od minimalne bruto pla~e v RS, kar trenutno zna{a okoli 26.000 to­larjev. Za ~as usposabljanja pa mu pripada nadomestilo glede na dol`nost, na katero je razpo­rejen, oziroma ali je vojak, pod­~asnik ali ~asnik. 
[tevilo mest pogodbenih pri­padnikov rezervne sestave, ki jo v Slovenski vojski popolnjujejo `e od leta 2002, se dolo~a za vsa­ko leto posebej, glede na nado­mestilo pa je pogodbena rezerva zanimiva tudi za nezaposlene in {tudente. MORS izvaja tudi po­sebno obliko sodelovanja z de­roka, ki traja 3 mesece, prijavijo pa se lahko kandidati, stari od 18 do 27 let, ki so zdravstveno sposobni za voja{ko slu`bo. V ~asu slu`enja so zdravstveno in nezgodno zavarovani, slu`enje se jim {teje v pokojninsko dobo, zagotovljeno imajo preno~i{~e, prehrano, obleko, povra~ilo pot­nih stro{kov in denarne prejem­ke, ki so vezani na minimalno pla~o. Za ~as slu`enja dobijo de­narne prejemke v vi{ini 140 od­stotkov minimalne pla~e za vse tri mesece. Ob uspe{no odlu­`enem prostovoljnem voja{kem roku imajo zagotovljeno pred­nost pri zaposlitvi v slovenski vojski ter prednost pri pogodbe­nem opravljanju voja{ke slu`be. Prva generacija je bila na prosto­voljno slu`enje napotena `e 12. januarja 2004, sicer pa slu`enje izvajajo v Bohinjski Beli, Murski Soboti, Novem mestu in Postoj­ni, vsak kandidat pa si lahko kraj slu`enja izbere sam. 
M. Ozmec 


Denarja ne bo potrebno vrniti 

Zaradi nujnosti sprejema Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoro~nega plana ob~ine Ljutomer za obdobje 1986-2000 in dru`benega plana ob~ine Ljutomer za obdobje 1986-1990 je `upan ob~ine Ljutomer Jo`ef [pindler sklical prvo leto{njo iz­redno sejo ljutomerskega ob~inskega sveta. 
Sprejem omenjenih planov je bil namre~ nujno potreben zaradi pri­dobitve gradbenega dovoljenja za Zbirni center komunalnih odpad­kov Ljutomer in gradbenih dovol­jenj za posameznike, med katerimi velja omeniti podjetje Segrap Lju­tomer, ki je s tem odlokom dobilo mo`nost {irjenja gramoznice v Ba­bincih s sedanjih devet na 20,3 he­ktarjev. Odlok je bil potreben tudi zaradi tega, ker mora ob~ina Ljuto­mer denar od lanske vpla~ane takse za vodo porabiti do marca leto{nje­ga leta, sicer mora denar vrniti v dr­`avni prora~un. Omenjeni denar bo ob~ina porabila za gradnjo zbirnega centra in kompostarne komunalnih odpadkov Ljutomer. 
^lani ljutomerskega ob~inskega sveta so imeli omenjeni odlok na svojih mizah `e v decembru lanske­ga leta, vendar so gradivo pred dru­gim branjem umaknili z dnevnega reda, saj so bili mnenja, da ni prime­ren za ob~ino Ljutomer. Zahtevali so namre~, da se umakneta dvotir­na `elezni{ka proga in elektri.kacija oz. daljnovod Cirkovci - Pince, ki naj bi {la skozi Ljutomer. Ker v tokrat­nem gradivu ni bilo ve~ spornih za­dev, so odlok soglasno sprejeli. 
V okviru tega odloka naj bi ob­mo~je Babjega Lo`i~a pri Ljutome­ru postalo za{~iteni naravni rezervat, obmo~je Ljutomerskih ribnikov ter Jeruzalemskih goric bo krajinski park, pri{lo pa bo tudi do na~rto­vane preusmeritve Sobo{ke ceste v Ljutomeru, kar je ob~ina Ljutomer zahtevala `e pred tremi leti. Preu­smeritev omenjene ceste na Babin­sko -prav tako v Ljutomeru -je potrebna zaradi predvidene gradnje podvoza pod `eleznico na Kolodvor­ski cesti, ob tem pa bi se ukinila ce­sta, ki vodi preko `eleznice v bli`nji Cven. 
Odlok je bil s strani ~lanov ob~in­skega sveta soglasno potrjen, saj so na te spremembe `e dalj ~asa ~aka­li, ostalo pa je {e nekaj nejasnosti v zvezi s termalnim kopali{~em Bio­terme Mala Nedelja, ki potrebujejo dodatna zemlji{~a. 
Miha [o{tari~ 


posamezne poteze in odlo~itve. Zara-tega posla pa zgolj nekateri. Gre pre-tem poslu ni imel kak{ne posebne vlo­di tega zdaj nekateri na veliko "odkri-prosto za to, da se nih~e od tistih, ki ge. Pojasnilo predvsem ni prepri~ljivo, vajo", kdo je bolj odgovoren za vse vlada, ne more kar tako obra~ati po hkrati pa se zdi -~e so ministrove zaplete in o~iten politi~ni .asko v zve-vetru in poljubno tolma~iti ukrepov, pri navedbe to~ne -nerazumljiva tak{na 
(Ne)pristojni in (ne)odgovorni? 
zi z "izbrisanimi" -ali LDS ali ZLSD, katerih nastajanju in sprejemanju je brezbri`nost in nezainteresiranost, gle­medtem ko se SLS (Slovenska ljudska objektivno sam sodeloval. [ir{e javno-de na to, da je dr`ava Telekomov ve-Zadnji~ je premier Anton Rop na te-Rop ima vsekakor prav, ko izjavlja, to, da bi se Rop moral me{ati v opera­stranka) glede tega `e dolgo ~asa nas-sti v bistvu ne zanima, kak{ni so od-~inski lastnik in da gre za eno izmed leviziji zatrjeval in dokazoval, da on in da je d`amija predvsem zadeva Ljub-tivne pristojnosti ljubljanskih mestnih ploh predstavlja kot nekak{na opozicija nosi znotraj vlade, kako vlada deluje, najpomembnej{ih podjetij v Sloveniji. 
vlada nimata ve~ z gradnjo (sporne) lju-ljane in tamkaj{njih politi~nih sil in op-oblasti, vsekakor pa je njegova pravica in ne sestavni del vladajo~e koalicije. kak{na je koordinacija in soodvisnost O~itno se bo spet na{el kdo, ki bo tudi bljanske d`amije. Nekaj podobnega je redelitev. Seveda pa to {e ne pomeni, in dol`nost, da kot predsednik vlade 
Eden izmed novinarjev, ki je blizu LDS, med posameznimi resornimi ministrs-"teoreti~no" ugotovil, da je bilo vse v nekaj dni pozneje na zagreb{ki televiziji da se lahko predsednik vlade sprene-pove, kaj o nedvomnem problemu mi­
je zadnji~ celo resingnirano ugotavljal, tvi in posameznimi politi~nimi barva-skladu s "pristojnostmi", ~eprav bi bilo po~el nekdanji predsednik dr`ave Mi-veda, da se to njega in njegove vlade sli in kak{no je njegovo stali{~e. Tega da LDS po krivici ~uti in nosi vse nega-mi, ki sodelujejo v koaliciji. ^e gre pri veliko bolj normalno, ~e bi od vlade lan Ku~an. Tudi on je (ne)pou~enemu ne ti~e. Vlada je odgovorna, ~e vse pa v omenjenem televizijskem nasto-tivne posledice iger v zvezi z izbrisani-tem za zanemarjanje ali celo kr{enje sli{ali, da je bila ves ~as v toku do­zagreb{kemu novinarju govoril o svojih skupaj nekoliko poenostavimo, za sta-pu ni storil, {e ve~ - zdelo se je, da se mi, namesto da bi breme tega padlo temeljnih pravil skupnega delovanja, gajanj, da je nanje posku{ala vplivati omejenih pristojnostih, ko je bil delu-nje duhov v dr`avi, za njeno stabilnost izmika odgovoru, kar pa za nobenega na ramena edino resni~no krive ZLSD ima v skrajni posledici vsak izmed par-tako, da bi bile zares izbrane najbolj jo~i predsednik, ki {e zdale~ niso bile ali nestabilnost, konec koncev tudi za politika ni dobro. Prav tako kot ni v{e~-... tnerjev tudi mo`nost skrajnega ukre-optimalne re{itve. V tak{nem primeru primerljive s pristojnostmi prvega hrva-to, ali se bo pred Evropo in svetom po-no, da vlada kot celota oziroma njeni Vsekakor je ~udna logika, ki dopo-panja - izstopa iz koalicije. vladi ne bi mogel nih~e o~itati, da je {kega predsednika dr. Franja Tudjma-stavljala kot demokrati~na, odprta in posamezniki pristajajo na ustvarjanje veduje, da je lahko ve~inska in naj-Zagotovo je ~udno, da se ob naj-"presegla" svoje pristojnosti, vlada pa na ... Tako Rop kot Ku~an sta vsak vsem njenim dr`avljanom (enako) pri-vtisa, da gre znotraj nje za ve~ politik mo~nej{a stranka v vladajo~i koaliciji novej{i zamenjavi v vodstvu slovenske-bi tako vsem jasno sporo~ala, da de­po svoje `elela povedati, da nista pra-jazna in na~elna dr`ava. in za samosvoje ukrepanje posame-kar tako "`rtev" nekega dragega koa-ga Telekoma pristojni resorni minister luje in da ji ni vseeno, kaj se dogaja vi naslov za aktualne kritike in zamere Upo{tevaje vse to, ni nobene teh-znih ministrov. Posledica tega je, da licijskega partnerja, predvsem pa ne (LDS) hvali, da o spremembah ni ob-v posameznih (pomembnih) delih slo­v zvezi z nekaterimi (neprijetnimi) dru-tne podlage za kakr{nokoli izmikanje vlada kot celota preprosto ne nosi ko-gre, da bi si uspehe vladanja pripiso-vestil niti predsednika vlade niti vlade, venskega gospodarstva. `benimi dogajanji. Pa je res tako? z (ne)pristojnostmi. Seveda ne gre za lektivne (koalicijske) odgovornosti za vali vsi, spodrsljaje in negativne plati in hkrati zatrjuje, da tudi sam pri Jak Koprivc 
~etrtek . 26. februarja 2004 Kmetijstvo, podeželje 



tako v Gori{nici in Zavr~u, v po-kr{itev javnega reda in miru se skem letu je bilo tudi ve~ ile­vezavi s prehitro vo`njo ali na-dogaja v zasebnih stanovanjih, galnih prebe`nikov. Skupno smo pa~no smerjo vo`nje, {e vedno najpogosteje ob sobotah in ne-obravnavali 120 oseb, najve~ dr-
Drogirani za volanom 

^eprav med ugotovljenimi kr{itelji cestnoprometnih predpisov {e vedno prevladujejo tisti vozniki, ki so pregloboko "pogledali v kozarec", pa so poli­cisti na obmo~ju ob~ine Gori{nica in Zavr~ lani evidentirali tudi nekaj takih, ki so po cesti vijugali pod vplivom droge. 
Od 12 voznikov, ki so jih po­licisti ustavili in zanje odredili strokovni pregled za ugotavlja­nje morebitne vo`nje pod vpli­vom droge, je bil rezultat analize negativen le v treh primerih, {tir­je vozniki so dokazano vozili drogirani, za pet voznikov, ki so tak{en strokovni pregled odklo­nili, pa rezultati {e niso znani. Hladnokrvna statistika bi torej, gledano pav{alno, povedala, da je kar ~etrtina ljudi za volanom drogirana. Tudi diagram alkoho­liziranih voznikov v prej{njem letu ni bil ni~ kaj obetavnej{i. Za­radi alkohola je bilo ob vozni{­ko dovoljenje, vsaj za nekaj ~asa, kar 160 ustavljenih voznikov. Od skupno 1175 pihajo~ih v slovito in nepriljubljeno napravico jih je namre~ to~no 183 dokazalo, da so v sebi ponudili zato~i{~e ve~ maliganom, kot je to dovoljeno oziroma kot prenesejo, med nji­mi pa je bilo tudi 20 povzro~itel­jev prometnih nesre~. Alkohol je 


Kmalu sve~ni~no vino 

Ve~krat nagrajen vinogradnik Bojan Lubaj iz Kidri~evega je tudi letos po­skrbel za vinogradni{ko posebnost, saj bodo ljubitelji predikatnih vin kmalu 
lahko pokusili sve~ni~no vino. 
Kidri~an Bojan Lubaj je za nekaj najvi{jih priznanj. Letos pa svoja predikatna vina prejel `e je poskrbel za svojevrstno pre-sene~enje, ki obeta nevsakdanje in dobre rezultate. Na obmo~ju Ljutomersko-Ormo{kih goric je v ponedeljek, 2. februarja, na sve~nico, s pomo~jo 18 trga~ev opravil trgatev na pol posu{ene­ga grozdja s 500 trsov la{kega rizlinga. Lubaj je prepri~an, da se obeta vrhunsko vino, saj so stisnili okoli 43 litrov gostega sladkega mo{ta z vsebnostjo 220 oexlerjevih stopinj ali okoli 450 g sladkorja. Ko bo gosti mo{t od­vrel, bodo predikatno vino na­polnili v 0,25 l steklenice in ga ponudili ljubiteljem dobre kap­ljice kot sve~ni~no vino - suhi ja­godni izbor. 

-OM 


Prora~una pod streho 

Hajdinski svetniki so 16. februarja na 11. seji sprejeli dopolnjena prora~u­
na za leti 2004 in 2005. 
Dopolnjeni predlog ima 384 milijonov tolarjev prihodkov, od­hodkov je 479 milijonov, pre­dvideno zadol`evanje pa 95 milijonov tolarjev. Prora~un za leto 2005 je za zdaj dolo~en v vi­{ini 373 milijonov tolarjev na pri­hodkovni in odhodkovni strani. 
Pred sprejemom prora~unov za leti 2004 in 2005 so svetniki opravili razpravo o kar 31 aman­dmajih, ki sta jih vlo`ila svetnika Anton Cestnik in Viktor Mar­kovi~. Med drugim sta predla­gala pove~anje postavke za delo va{kih odborov, ki se od lanskih 2,1 milijona zni`ujejo na 1,4 mi­lijona. V letu 1999 so na primer zna{ale 2,8 milijona tolarjev. "Va­{kim odborom smo vzeli prakti­~no vse, zakaj delamo proti sebi, jim bomo vzeli {e to mo`nost, da podprejo dejavnost katerega od dru{tev, ko gre za zavode, omeji­tev praviloma ni," je v svoji obra­zlo`itvi amandmaja med drugim povedal svetnik Viktor Markovi~, a odgovora ni dobil, prav tako ne podpore preostalih 12 svet­nikov, kolikor jih je sodelovalo na ponedeljkovi seji sveta. Enak predlog je imel tudi svetnik An­ton Cestnik, ki je {e posebej poudaril, da so vsi njegovi aman­dmaji dobronamerni, predvsem je njegova `elja, da se ob~ina ne bi zadol`evala. 
Tudi amandmaja za ve~ sred­stev za razvoj gospodarstva svet­niki niso podprli, ~eprav se na deklarativni ravni zanj vsi zav­zemajo. Predlagalca amandma­jev tudi nista dobila podpore, da bi ~rtali ureditev obkanalske ces­te Skorba-Hajdo{e-Slovenja vas, ker gre v tem trenutku za ne­dopustno in neodgovorno za­dol`evanje v vi{ini 50 milijonov tolarjev ter nakup `upnijskega zemlji{~a v vi{ini 1,3 milijona to­larjev. 
Alojza [ijanca so kot novega ~lana imenovali v upravni odbor [portne zveze Hajdina namesto dosedanjega Karla Sven{ka, ki svojega odstopa ni `elel komen­tirati in kjer za zdaj kot predsta­vnik ob~inskega sveta deluje {e Slavko Burjan, ki pa je odstop­no izjavo podal na sami seji, zato komisija volitve in imenovanja o njej ni mogla razpravljati. Slav­ko Burjan odstopa, ker njegov predlog o preklicu sklepa 14. to­~ke 10. redne seje in spremem­ba sklepa o imenovanju ~lana v upravni odbor [portne zveze Hajdina nista bila sprejeta. 
Na 11. seji so hajdinski svetni­ki potrdili tudi dokument identi­.kacije projekta za{~ite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujske­ga polja, ki je potrebna, da se lahko s projektom nadaljuje. ^ez dober mesec se bodo sre~ali s predinvesticijsko zasnovo, v ok­viru katere bodo prejeli tudi po­datke o tem, v kolik{ni meri so bili `e doslej pri pripravi proje­ktov upo{tevani dosedanji vlo`­ki ob~ine Hajdina, ki je od vseh sedmih ob~in, ki se vklju~ujejo v projekt, imela izdelanih najve~ dokumentov vi{jih faz na podro­~ju kanalizacije. 
Hajdinski svetniki so se v po­nedeljek tudi seznanili z in­formacijo o programu priprave dr`avnega lokacijskega na~rta za avtocesto na odseku Fram-Ptuj, ki je bil objavljen v {esti {tevilki Uradnega lista Repulike Sloveni­je. Ivan Brodnjak pa je predla­gal, da bi v ob~inski upravi ~im prej pripravili predlog za zemlji­{~a, pri katerih bi uveljavili pred­kupno pravico, da bi se ognili morebitnim problemom, ki bi lahko nastopili ob oblikovanju obrtnih con, potem ko bo trasa ceste `e natan~no dolo~ena. 
MG 
najpogostej{i vzrok za cestne tra­gedije. Prometnih nesre~ pa je bilo v lanskem letu preve~: ~e bi spet uporabili statistiko, se je na obmo~ju obeh ob~in zgodila ena skoraj vsak drugi dan, saj se jih zgodilo kar 151, najve~ v sep­tembru in decembru, najbolj va­ren mesec pa je bil november. Zanimiv je tudi podatek, da je bil najbolj "~rn" dan v tednu so­bota, najmanjkrat pa je po~ilo ob ~etrtkih. 
Tudi takih, ki radi kr{ijo javni red in mir, je bilo v obeh ob~inah lani kar precej, saj so policisti morali posredovati kar 290-krat, opazen pa je porast mladoletnih kr{iteljev in ve~je {tevilo prete­pov ter `aljivega vedenja. Najve~ deljah zve~er, od 18. do 22. ure. 
Med ilegalnimi prebe`niki najve~ Turkov in Srbov 
"Na mejnem prehodu Zavr~ smo lani zabele`ili porast {tevila potnikov, teh je bilo nekaj manj kot 2,4 milijona, pa tudi pove­~anje {tevila tovornih in osebnih vozil, avtobusnih prevozov pa je bilo nekaj manj," pravi koman­dirka postaje mejne policije Oti­lija Medved. Precej ve~ kot v letu 2002 pa so policisti lani odkrili tudi tistih, ki so mejo posku{ali prestopiti s ponarejenimi pot­nimi listi, registrskimi tablicami ali vozni{kimi dovoljenji. "V lan­`avljanov Tur~ije, Srbije in ^rne gore. Pri obravnavanju ilegalcev pa se sre~ujemo s prostorskimi in higienskimi te`avami, saj niti v Gori{nici niti v Zavr~u nimamo lo~enih prostorov za obravnavo ali pridr`anje tujcev!" 
Sicer pa to ni edina te`ava, s katero se sre~ujejo policisti v omenjenih ob~inah. Kot pravi Medvedova, v Zavr~u {e vedno ni delovnega mesta de`urnega po­licista, zato mora njegove naloge opravljati vodja izmene na mej­nem prehodu: "Upam, da bomo do prvega maja dobili dodatne kadre, saj s sedanjim {tevilom policistov zelo te`ko opravljamo vse zahtevane naloge." 
SM 


Znova izmenjala prstana 

V soboto, 14. februarja, na dan zaljubljenih, sta si po petdesetih letih skupne­ga `ivljenja ponovno izrekla da zakonca Otilija in Franc [tebih iz Lasigovcev. 
Obred zlate poroke je v slav­nostni dvorani dornavskega gra­du najprej opravil `upan Franc [egula, cerkveni obred pa je bil v cerkvi na Polen{aku. 
Zlata nevesta Otilija je rojena 
1. 12. 1929. Ves ~as je bila gospo­dinja in je skrbela za otroke. Dela ji ni nikoli zmanjkalo, saj je po­leg gospodinjskih del morala op­raviti {e marsikaj na polju. Zlati `enin Franc je bil rojen 20. 10. 1929. Vse do upokojitve je bil pi­smono{a. V zakonu se jima je ro­dilo pet otrok. Na jesen `ivljenja ju razveseljuje {est vnukov. Za­konca sta si uredila dom v prijet­nem naravnem okolju. 
Ob jubileju najlep{e ~estitke tudi iz na{ega uredni{tva. 
MS 



Zmanjkuje prostora za umrle 

@e pred ~asom se je izkazalo, da postajata pokopali{~i v Vidmu in Leskovcu 
premajhni za {tevilne, sicer lepo urejene grobove. 
V okviru obeh pokopali{~, ki {iritev obeh pokopali{~ pa so po­sta `e prenatrpani -na videm-trdili tudi vsi ob~inski svetniki. skem pokopali{~u je nekaj ~ez Letos naj bi se tako izdelala pro­1000, na leskov{kem pa 800 gro-jektna dokumentacija in dolo~i­bov -prakti~no ni ve~ prostora la grobna polja; ta bodo v ve~ini za nova grobna polja, zato so se namenjena za dru`inske grobo­v ob~ini odlo~ili za raz{iritev. ve, pribli`no petina pridobljene-
Izdelavo idejnega zasnutka in ga zemlji{~a pa bo namenjena potrebne dokumentacije za raz-enojnim grobovom. Z vklju~itvi-jo in ureditvijo dodatnega zemlji­{~a bodo v Vidmu tako zagotovili prostor za pribli`no 200 novih grobov, v Leskovcu pa {e za ne­koliko ve~. 

Videmsko pokopali{~e se bo namre~ raz{irilo za 13 arov zem­lji{~a, ki ga je ob~ini vrnil Sklad javnih kmetijskih zemlji{~, les­kov{ko pa se bo pove~alo za 20 arov, ki jih je ob~ina `e odkupila od zasebnega lastnika. 
Nujno potrebna raz{iritev po­kopali{kih povr{in pa ne bo edi­na investicija. Kot je povedal `upan Bra~i~, bodo na obeh po­kopali{~ih uredili tudi `arne ste­ne, ki jih doslej v ob~ini {e niso imeli, prav tako pa se bo uredila {e posebna dovozna pot in pot za odvoz odpadkov. 
Po zagotovilih naj bi bil idejni na~rt raz{iritve obeh pokopa­li{~, pripravlja ga podjetje TMD d.o.o., pripravljen `e v marcu. Takrat bo znana tudi cena inve­sticije, ne glede na njeno vi{ino pa se stro{ki pogrebnine za ob­~ane Vidma ne bodo zvi{ali. Prva dela naj bi se za~ela ob koncu leto{njega ali na za~etku nasled­njega leta. 
SM 


Kultura, izobraževanje ~etrtek . 26. februarja 2004 

Nepravilnosti pri vodenju knji`nice Ivana Potr~a 
Uporabniki knji`nice in davkopla~evalci se spra{ujemo, kako je mogo~e, da je direktorica Tja{a Mrgole Juki~ razpisala in zaposlila novo delavko na delovno mesto vodje potujo~e knji`­nice in mati~ne slu`be, ki ga zaseda `e delavec, ki je lani prejel ^opovo priznanje za zasluge v knji`ni~arstvu in ki je za ves sistem, kar se ti~e bibliobusa in dela na terenu ter mre`e, zaslu­`en, da sta bibliobus in z njim povezana celotna mre`a za`ivela v taki polni meri. Tako sedaj za­sedata to delovno mesto dva delavca, sistema­tizirano pa je samo eno. V lanskem letu se je direktorica tudi "re{ila" sposobne ra~unovodki­nje in ra~unovodske posle predala ra~unovod­skemu servisu. Ukinila je vse podpisnike in zdaj podpisuje in odlo~a o vseh zadevah sama. Mo­go~e zadeva ni tako pravno sporna, je pa spora iz moralnega vidika. Zanimivo bi bilo tudi ve­deti, kako se je speljal nakup osebnega avtomo­bila, ki ni bil planiran in zanj direktorica ni imela soglasja sveta zavoda (prodala pa je kom­bi brez soglasja ostalih ob~in, ki so bile lastnice le-tega). 
3. 11. 2003 je direktorica (z vednostjo in odo­britvijo ustanovitelja, vendar brez predhodnega soglasja sveta zavoda in obvestila sindikata, {e manj pa delavca, ki to delovno mesto zaseda) objavila na oglasni deski (v zvezi z razpisom je kr{ila zakon, saj bi v primeru, ko jemlje novega delavca od zunaj, morala razpis objaviti tudi na oglasni deski v mati~ni ustanovi) na Zavodu za zaposlovanje potrebo po bibliotekarju-vodji mati~ne slu`be-mre`e. Tako so delavci za razpis izvedeli po naklju~ju. Na razpis se ni prijavil delavec, ki to delovno mesto `e zaseda in dela vestno opravlja, je pa direktorici v zvezi s tem napisal prijazno pismo in jo tudi opomnil, da ta dela opravlja `e skoraj desetletje sam. Na razpis (ki ni bil v skladu s sistemizacijo) so se prijavili trije kandidati. Razpisnim pogojem sta ustreza­la dva kandidata, medtem ko je bila sprejeta delavka brez ustrezne izobrazbe in brez prakse v zvezi z delom na terenu in ustrezne prakse v knji`nicah tak{nega tipa, kot je ptujska. Kandi­datki, ki nista bili izbrani, sta od direktorice zahtevali, da kr{itev odpravi. Tega ni storila, ampak je delavko zaposlila, neizbranima kan­didatkama pa v obrazlo`itvi napisala, da je izbrala najbolj{o. O kr{itvi je bil obve{~en in{pe­ktor za delo v Mariboru in in{pektorica za knji`­nice na Ministrstvu za kulturo. 
Ker je bil do sedaj o vsej zadevi obve{~en tudi sindikat knji`nice, je ta sklical sestanek s pred­sednikom sindikata Glosa Dorom Hvalico in s predsednikom obmo~nega sindikata Borisom Frajnkovi~em. Nekaj dni kasneje je direktorica prejela od g. Hvalice spremni dopis in mnenja odvetnika, da kr{i dolo~ila kolektivne pogodbe, saj gre za grobo kr{itev temeljnih ~lovekovih pravic. 
Vse ra~unovodske posle je direktorica preda­la ra~unovodskemu servisu z obrazlo`itvijo us­tanovitelju, da je to cenej{a varianta. Ni pa 

Koliko {ol bomo gradili 

V Slovenskih goricah se `e nekaj let v posameznih ob~inah govori o gradnji {ol, vrtcev in telovadnic. Nekateri `upani `e nekaj let govorijo o gradnji, pa gradnje ne pri~nejo in tako so tudi {ole velikokrat predmet politi~nih igric. 
Zanimalo nas je, katere {ole so v programu Ministrstva za {ol­stvo, znanost in {port. Odgovor na na{e vpra{anje sta pripravili Sabina ^amernik in Janja Bar{i z Ministrstva. 
V programu ministrstva v letih 2004-05 ni vklju~enih investicij v ob~inah Destrnik (so.nanci­ranje v letih 1997-2002), Cer­kvenjak (so.nanciranje v letih 1999-2000) in Sv. Ana, ki se leta 1999 ni prijavila na razpis minis­trstva. 
Ob~ina Lenart je po Zakonu o .nanciranju ob~in (ZFO) upravi­~ena do 40-odstotnega so. nan­ciranja za normativne povr{ine. V gradnji je glasbena {ola, pred­ra~unska vrednost zna{a 74 mili­jonov tolarjev, dele` dr`ave 28,3 milijone. Lani je bilo odobrenih 15 milijonov tolarjev, letos naj bi ob~ina dobila razliko. V le­to{njem programu sta {e dve investiciji, in sicer v O[ s prila­gojenim programom, ki deluje pri O[ Lenart. Predvidena pro­ra~unska vrednost zna{a 124,7 milijona tolarjev, dele` dr`ave je 50 milijonov. Predvideno je trile­tno so.nanciranje. Naslednja in­vesticija je prva faza adaptacije mansarde v O[ Voli~ina, za ka­tero predra~unska vrednost zna­{a 70 milijonov tolarjev, dele` RS zna{a 28 milijonov tolarjev. Ob­~ina na~rtuje v letih 2005-07 {e {tiri investicije (II. faza O[ Voli~i­na, vrtec Jurovski Dol, O[ Jurov­ski Dol in O[ Sv. Trojica). 
V ob~ini Sv. Andra` v Sloven­skih goricah je predvidena novo­gradnja {ole (od 1. do 6. razreda), vrtca (2 oddelka) in telovadnice. Obseg po projektu gradbenih del je 2.164 kvadratnih metrov. Pre­dra~unska vrednost zna{a 498 milijonov tolarjev. Dr`ava bo so.nancirala 1.962 kvadratnih metrov (ve~ja knji`nica, multi­medija, zbornica in telovadnica). Ob~ina je po ZFO upravi~ena do 70-odstotnega so.nanciranja RS za normativne povr{ine, kar zna­{a 307 milijonov tolarjev sredstev RS, predvidena je triletna dina­mika so.nanciranja. 
V ob~ini Trnovska vas je v le­to{njem programu predvidena novogradnja O[ (od 1. do 6. razreda), vrtca (dva oddelka) in telovadnice. Obseg po pro-


Ravnatelj Tu~i~ odhaja v pokoj 

Konec lanskega leta se je upo­kojil ravnatelj Gimnazije Franca Miklo{i~a Ljutomer Ozvald Tu~i~, ki je v {olstvu pri~el delovati leta 1966, med drugim pa je pou­~eval in ravnateljeval v Ver`eju, Razkri`ju, Murski Soboti in Lju­tomeru, kjer je bil od leta 1991 ravnatelj priznane gimnazije. 
V ~asu, ko je bil ravnatelj v Ljutomeru, so dijaki gimnazije dosegli izvrstne rezultate, ki jih uvr{~ajo v sam vrh slovenskega srednje{olstva, prav tako pa je v Tu~i~evem mandatu stavba lju­tomerske gimnazije dobila novo, moderno podobo. 
Tu~i~u se je za njegov prispe­vek k razvoju {olstva v prle{ki prestolnici zahvalil tudi `upan ob~ine Ljutomer Jo`ef [pindler, ki je v prostorih `upanata Me­stne hi{e v Ljutomeru pripravil manj{o slovesnost, na kateri je Tu~i~u predal spominsko sliko. 
M[ 


dodala, da se celotni sistem COBISS3 prilagaja ra~unovodstvu in cela Slovenija dela na tem, da bo COBISS3 z ra~unovodskim sistemom pove­zan. Ptujska knji`nica je ena izmed prvih, ki je usposobila 5 (kar ni bilo poceni in nabavili so se dragi programi v ra~unovodstvu in v obdelavi in nabavi knjig) ljudi in ti isti delajo `e leto dni na tem sistemu. Tako se ra~un za knjige vnese na enem mestu v nabavi, ra~unovodstvu pa na podlagi istih {ifer to prenese v svoj program. Se­daj je direktorica ves sistem uspela uni~iti in po­ve~ati stro{ke. 
Za knji`nico se je kupil tudi avtomobil, ki v letu 2003 ni bil planiran. Za del sredstev za nov avto je direktorica dala kupnino od proda­je kombija, ki je bil nakup vseh ostalih ob~in, brez soglasja `upanov teh ob~in. Direktorico po opravkih vozijo delavke z visoko izobrazbo, ki bi morale strokovno delati v ustanovi, kjer tako ali tako primanjkuje kadra. Vpra{ati bi se mo­rali tudi o uslugah in delu v Domoznanskem oddelku, kjer se z odhodom priznanega bibli­otekarja ni vnesla ena bibliografska enota, a knji`nica po novi zakonodaji med drugim daje poudarek na domoznanskem gradivu. 
V SDM se spra{ujemo, kako dolgo se {e bodo ustanovitelji sprenevedali in {~itili direktorico. Od politi~ne volje koalicije Za druga~en Ptuj je odvisno, ali se bodo stvari v tem zavodu norma­lizirale ali pa bomo {e naprej pri~a gro`njam zaposlenih in kr{itvam delovno pravne zakono­
daje. 
Bo{tjan Kolari~, 
podpredsednik MO SDM Ptuj 
jektu gradbenih del je 1.705 kvadratnih metrov. Predra~un­ska vrednost zna{a 435,7 mili­jonov tolarjev, so.nanciranih pa bo 1.194 kvadratnih metrov (ve­~ja {ola in telovadnica). Ob~ina je po ZFO upravi~ena do 70% so. ­nanciranja RS za normativne po­vr{ine, kar zna{a 205 milijonov tolarjev sredstev RS. Predvidena je triletna dinamika so.nancira­nja. 
Ob~ina Jur{inci - novogradnja vrtca z 2 oddelkoma poleg {ole in {portne dvorane je v gradnji, predra~unska vrednost je zna{a­la 84 milijonov tolarjev, dele` RS je po ZFO 70 odstotkov in zna­{a 53,6 milijonov tolarjev (lani odobrenih 33,2 milijonov tolar­jev, letos {e 20,4 milijona to­larjev). Ob~ina je prijavila tudi nujno sanacijo kuhinje v osnov­ni {oli, kar bo predvidoma mo­go~e vklju~iti v so.nanciranje v letu 2005. 
Odobravanje izpla~il za vse in­vesticije v programu poteka iz­klju~no na podlagi predlo`enih situacij in ra~unov za posamez­no investicijo. 
Zmago [alamun 



Ob ilustracijah {e pravljica in glasba 

Prej{nji ~etrtek je bilo v slavnostni dvorani Knji`nice Ivana Potr~a na Ptuju odprtje razstave priznane ilustratorke Ur{ke Stropnik. 
Prireditev je odprla direktori­ ksofonist Sa{o [onc, pozavnist  Za presene~enje so poskrbeli  
ca knji`nice Tja{a Mrgole Juki~,  Matija Varl in harmonikar Bran­ tudi ptujski kurenti.  
o slikarki - ilustratorki pa je go­ ko Ro`man.  Franc La~en  
vorila Liljana Klemen~i~. Kot je  
dejala, sodi Ur{ka Stropnik med  
mlaj{o, zelo uspe{no in aktivno  
generacijo ilustratorjev. S svojim  
iz~i{~enim ploskovnim in barv­ 
no ~istim dinami~nim ilustrator­ 
skim pristopom prina{a sve`ino  
knjigam in odli~no dopolnjuje  
besedila. Ur{ka Stropnikova je  
bila nagrajena za oblikovanje  
ekslibrisa za mladinski oddelek  
ptujske knji`nice, sicer pa je di­ 
plomantka likovne umetnosti na  
Pedago{ki fakulteti v Mariboru.  
Ker je bilo odprtje razstave na  
mastni ~etrtek, nam je Liljana  
Klemen~i~ povedala pravljico o  
Pustu, za glasbo pa je poskrbel  
Zra~ni kvintet Kanta, ki ga sesta­ Ur{ka Stropnik s Tja{o Mrgole  Foto: Fl Juki~ in Liljano Klemen~i~  
vljajo: trobentar Janez Vouk, sa­ 

~etrtek . 26. februarja 2004 Kultura, izobraževanje 



Razstava in predavanje 

V okviru meseca kulture so v Mati~ni knji`nici v Le­nartu organizirali otvoritev razstave s predstavitvenim predavanjem z naslovom "Aljaska, gorski teki, sloven­ska atletika vse do Lenarta". 
O zna~ilnostih Aljaske in o sve-~lan Mati~ne knji`nice v Lenartu. tovnem prvenstvu v gorskih tekih Obiskovalci knji`nice pa si bodo je spregovoril Andrej Mesner. At-lahko vse predstavljeno ogledali letsko zvezo Slovenije, sekcijo gor-na razstavi, ki bo v prostorih Mati­ski teki je predstavil Toma` Jarc. ~ne knji`nice v Lenartu odprta do O atletskem klubu Lenart je spre-konca marca. govoril atlet Jo`e ^eh, doma~in in Zmago [alamun 


Najslab{e urejeno za srednje{olce 

Pred ~asom smo v [tajerskem tedniku `e pisali o problemih prehranjevanja otrok in ugotavljali, da je s strani dr`ave urejena prehrana otrok v vrtcih in osnovnih {olah pa tudi {tudentov. Za srednje{olce pa razen socialne pomo~i, ki jo k malici daje Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port za dijake iz socialno {ibkej{ih okolij, in razdelilnih kuhinj po {olah ni predvidene kak{ne skrbi oziroma pomo~i dr`ave. 
Direktor [olskega centra Ptuj Branko Kumer je dejal, da je potrebno problematiko pre­hranjevanja dijakov v ~asu po­uka pogledati z dveh plati. Na eni strani so prehranjevalne navade dijakov z bogatim ali ni~nim zajtrkom, potem dolgo ni~, vmes kak{na kava, v poz­nih popoldanskih ali ve~ernih urah pa obilen obrok hrane, kar je z zdravstvenega vidika verjetno zelo slabo. Po drugi strani pa sku{ajo srednje{olce vzpodbujati, da bi se zdravo prehranjevali, pri ~emer je te`ko govoriti o organizirani obliki. Bolj gre za nudenje pri­lo`nosti za prehranjevanje v Petici, ki je obrat Gostinstva Perutnine Ptuj, kjer pripravlja­jo `al v glavnem hitro priprav­ljeno hrano. V [olskem centru na Ptuju obstaja tudi prostor­ski problem, saj v preteklosti niso razmi{ljali o prostoru za prehranjevanje - za nudenje to­plega obroka. V ta namen se­daj usposabljajo prostor, ki je bil prej namenjen za prehrano u~iteljev. Tu se bodo lahko pre­hranjevali tisti dijaki, ki bodo `eleli imeti topli obrok malice. Direktor je dejal, da Ministrs­tvo za {olstvo iz leta v leto po­ve~uje sredstva za regresiranje ali so.nanciranje prehrane za dijake iz socialno {ibkej{ih dru­`in. Na [olskem centru Ptuj je preko trideset odstotkov di­jakov dele`no so.nanciranja -dnevna subvencija je 130 tolar­jev. K temu problemu bi morali pritegniti ve~ akterjev, ne zgolj Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, temve~ {e Ministrstvo za delo, In{titut za zdravo pre­hrano. "Ni dovolj, da povemo, kak{na hrana je zdrava, pot­rebno je re~i, kaj bomo nare­dili, da bodo mladi po tak{ni hrani tudi posegali. Sendvi~ je lahko enkrat do dvakrat na te­den, vsak dan pa sigurno ne." 
Na [olskem centru sta dva glavna odmora dolga zgolj dvaj­set minut. Zaradi prostorske stiske to ni dovolj za mirno ma­licanje z oddihom na sve`em zraku. Sedaj se pouk kon~a ob 
19. uri. Utopija pa je razmi{lja­ti danes o enoizmenskem pou­ku na [olskem centru, saj bi bil za to potreben {e vsaj tak ob­jekt, kot je srednje{olski cen­ter danes. 
Dekleta se prehranjujejo druga~e 
Na Gimnaziji Ptuj so ob gra­dnji nove {ole zgradili tudi prostore kuhinje, kar ravno ni navada v slovenskem prosto­ru. Kot je dejala ravnateljica gimnazije Melanija Centrih, kuhinja sicer ni najbolj funkci­onalna, saj je dijakov po treh letih dosti ve~, kot jih je bilo na~rtovanih, na {oli pa imajo organizirano prehrano preko Perutnine Ptuj. Skupaj se tru­dijo, da bi dijaki malicali to, kar imajo radi. Pri prehrani pa je problem, razmerje med fanti in dekleti je 40 : 60. Prehranje­valne navade deklet so druga~­ne od fantov, sicer pa opa`ajo, da tudi fantje pazijo na dieto, veliko je `e vegeterijancev, ka­lori~no so kar osve{~eni. Ob hitro pripravljenih hamburger­jih in sendvi~ih so na jedilniku tudi jogurti, sadje, je pa razko­rak med ponudbo in tem, kar si dijaki `elijo, prevelik. Cene so nekoliko vi{je kot v trgovi­ni, saj hrano pripravlja gostin­ski obrat. Dijaki zato izkoristijo odmor tudi za odhod v trgo­vino. Na {oli imajo dva glavna odmora, prvi je dolg dvajset minut, drugi pa petindvajset minut. Popoldanskega dalj{ega odmora ni, pouk se v glavnem kon~a ob 15. uri, nekatere akti­vnosti pa potekajo tudi do 17. ure. V ~asu odmora je v kuhi­nji velika gne~a, zato si veliko dijakov prina{a malico tudi od doma. Po mnenju ravnateljice si dijaki ne `elijo uniformirane malice. Pribli`no ~etrtina dija­kov na gimnaziji prejema sub­vencijo za malico. 
Kaj menijo dijaki? 
Marko s Pragerskega si v glavnem kupi hamburger ali hot dog, a mu je to premalo, pa {e predrago je. Pravi, da je za malico premalo ~asa, obi­~ajno je gne~a. ^e bi bila na {oli topla malica, bi se odlo~il za tak na~in malice. V prostih urah, ko je ve~ ~asa, gredo po malico raje v trgovino, saj je dobro iti tudi na sve`i zrak. 
Ale{ iz Zamu{anov obi~aj­no malica v Petici, kljub temu da se mu zdijo cene visoke. Po­jesti mora v petih minutah, ~e no~e zamuditi pouka, v glav­nem se odlo~a za hamburgerje in hot doge, pice so premaj­hne, v trgovini si v prostih urah kupuje sendvi~e in jogurte. 


Franci iz Prvencev pogre{a toplo malico in bi se odlo~il za uniformirano toplo malico. Doma redno zajtrkuje. Tudi po njegovem mnenju je premalo ~asa za malico. Meni, da je ma­lica predraga, saj pica in dva decilitra soka velja 500 tolar­jev, po tem pa si ~ez eno uro `e zopet la~en. 
Katja iz Pongrc obi~ajno malica burger s sirom ali pico, po njenem mnenju je ponud­ba hrane v {oli dovolj pestra, tudi cene se ji ne zdijo previ­soke, kljub temu gre v~asih po malico (sendvi~) tudi v trgovi­no, za uniformirano toplo ma­lico pa se ne bi odlo~ila, saj je za to premalo ~asa. 
Brigita iz Spodnjih Jablan malica obi~ajno burger s sirom ali navadni burger, cene so po njenem zmerne, v trgovini pa si kupi kak{no ~okolado. 
Katja iz Jir{ovcev malica obi~ajno sendvi~ ali jabolko, pravi, da je v Petici gne~a, tudi cene niso nizke, ~e bi imeli to­plo malico, bi se za to odlo~i­la. 
Daniel iz Ptuja pravi, da ni denarja za vsakodnevno mali­co, tako da ne malica redno, ~e pa `e, potem si kupi sendvi~ ali hamburger, bi pa se odlo~il za toplo malico. Pravi, da so cene zmerne, v trgovino gre tu in tam na sendvi~, da se obe­nem nadiha sve`ega zraka. 
Kmalu tople malice 
Marija Levani~, vodja Petice in gimnazijske menze, nam je povedala, da vsakodnevno pri­pravljajo tople obroke od hre­novk do PP burgerjev, tudi s sirom, tople sendvi~e, ocvrte pi{~an~je zrezke, razli~ne send­vi~e, tudi vegeterijanske, pice, {pagete in {tevilne mle~ne iz­delke in sladice. Na gimnaziji pa pripravljajo tudi lazanje. Dijaki najbolj segajo po PP burgerjih, ocvrtih zrezkih, sen­dvi~ih. Sendvi~ se dobi `e za 130 tolarjev, burgerji so od 250 do 300 tolarjev, ocvrt pi{~an~ji zrezek pa je 360 tolarjev. Vsak teden pa ima Petica tudi po en izdelek v akciji s tridesetodsto­tnim popustom. 
Direktor Gostinstva Perutni­ne Ptuj Marjan Selin{ek nam je dejal, da skrbijo za prehrano dijakov v Petici `e sedem let, v Gimnaziji Ptuj pa leto in pol. Ponudba je sestavljena predv­sem iz izdelkov, ki jih proizvaja dru`ba Perutnina. Glede ponu­dbe se trudijo, da je le-ta pes­tra in cenovno dosegljiva. Pri dija{ki prehrani ni interes dru­`be, da bi dosegala dobi~ek, cene so zgolj ekonomske, saj se zavedajo, da so ti mladi lju­dje njihovi bodo~i potencialni kupci. Kot pripravljavci hrane morajo upo{tevati `elje mladih, zato ponudbo jedi tudi spre­minjajo, dopolnjujejo. Dejstvo pa je, da je najve~ izdelkov hi­tre hrane, ki se tudi v kratkem ~asu lahko hitreje postre`e. 
Gostinstvo Perutnine skupaj z vodstvom [olskega centra ra­zmi{lja tudi o toplih kosilih za dijake, ki imajo popoldanski pouk, za to pa morajo usposo­biti dodatni prostor. Marjan Se­lin{ek je mnenja, da so se med prvimi v Sloveniji lotili tak{ne oblike dija{ke prehrane, kate­re moto je vedno bil lahek in zdrav obrok. 
V Petici in v gimnazijski men­zi je zaposlenih petnajst oseb, ki skrbijo za pripravo obrokov, dnevno jih pripravijo v Petici okrog 1500, v gimnaziji pa okrog 400. Pri gostinstvu raz­mi{ljajo tudi o uvedbi negoto­vinskega pla~ila malic, oziroma 
o uvedbi neke vrste kreditnih kartic za prehranjevanje dija­kov. 
Franc La~en 


Kultura, izobraževanje ~etrtek . 26. februarja 2004 


Koncert in `upanov sprejem 

Slovenskogori{ki pihalni orkester MOL vsako leto v februarju Lenar~ane razveseli s koncertom. Letos so ga organizirali v petek, 20. februarja, v domu kulture v Lenartu. Posebnost leto{njega koncerta je bila, da je bil koncert zdru`en z `upanovim sprejemom za predstavnike gospodarskega in javnega `ivljenja v ob~ini. 
@upan ob~ine Lenart mag. Ivan Vogrin se je zbranim, ki so lenar{ki kulturni dom napol­nili do zadnjega koti~ka, zahva­lil za narejeno v preteklem letu in jih tudi povabil, da letos s tak­{nim sodelovanjem nadaljujejo. Ob tej prilo`nosti pa je `upan podelil tudi dve priznanji `upa­na. Za uspe{no delo na podro~ju socialnih in humanitarnih deja­vnosti je priznanje prejela Jelka Firbas, Edi Golob pa je prejel priznanje za prispevek k razvo­ju ob~ine Lenart. @upan pa se je zahvalil tudi ~lanom Slovensko­gori{ke godbe na pihala, {e po­
sebej pa dirigentu Igorju Alati~u. Ob koncu koncerta pa so {e po­delili priznanja ~lanom orkestra za petletno delo v orkestru, ki so jih prejeli Anja Firbas, Dorica Koro{ec, Mitja Firbas in Ton~ek Diemat, za desetletno delo pa so priznanja prejeli Franc Fir-bas, Dejan Puhner, Sandi Firbas, Stanko Firbas in Edi Firbas. Po kon~ani sve~anosti in koncertu pa je `upan zbrane sprejel {e v ob~inski avli Jo`eta Hudalesa, kjer je ob zakuski potekalo pri­jetno dru`enje. 
Zmago [alamun 



Zima in Ptuj 
Po pustnih nor~ijah vljudno vabljeni na otvoritev razstave fotogra.j. Utrujenim o~em ve~ kot pri­meren po~itek ob pogledu na ubrane motive sta­
rodvnega mesta. 
Avtorja Primo` Trop in Boris Voglar sta se fotografski srenji na Ptuju predstavila `e ve~krat. Oba sta razstavljala v Kolnki{ti, galeriji Magistrat, CID-u ter v ga­leriji Tenzor (Primo`). 
Mlada fotografa ob slovesu od zime predstavljata dela, nastala v letih 2002 in 2003. Razstava je organizirana v sodelovanju s Klubom ptujskih {tudentov, Me­stno ob~ino Ptuj ter podjetjem Foto Tone. Vljudno vabljeni na otvoritev v Kolnki{to na Ul. Vik­torina Ptujskega 4 v ~etrtek, 26. februarja, ob 20h. Razstava bo na ogled do 7. marca. 
Ur 




Nagrajenec Uro{ Weinberger 

V soboto je bilo v galeriji Tenzor odprtje likovne razstave iz leto{njega, `e dru­gega ekstempora, ki ga prireja galerija Tenzor skupaj s sponzorji te prireditve. 
Letos je sodelovalo okrog sto {est slikarjev iz {estih dr`av: Slovenije, Hrva{ke, Italije, Avstri­je, Makedonije in Poljske, kate­rih dela je ocenjevala strokovna komisija, ki ji je predsedovala Simona Vidmar, kustosinja raz­stavnega salona Rotov` v Maribo­ru, v komisiji pa so {e bili: Jo`e [ubic, akademski slikar in gra.k iz Maribora, Darko Slavec, aka­demski slikar in profesor iz Ljub­ljane, Viki Rebernak, akademski slikar iz Ptuja, Catarina Agno­letto, akademska slikarka iz Be­netk, ter galerist galerije Tenzor Vlado Forbici. Dela so razstavlje­na v galeriji Tenzor in v biv{i tr­govini Metro, ki je v neposredni bli`ini galerije. Tema leto{njega ekstempora je pust in Ptuj. 
Prireditelji so podelili devet­najst nagrad, grand prix v vre­dnosti 350.000 tolarjev pa je podelila Mestna ob~ina Ptuj. 
Ob odprtju razstave, ki jo je vodila ptujska pravlji~arka Lilija­na Klemen~i~, je prisotne poz­dravil direktor Tenzorja Miran Sen~ar, ki se je ob tem zahvalil sponzorjem za prispevane na­grade, ~lan strokovne komisije Darko Slavec pa je podelil na­grade leto{njega ekstempora. 


Nagrade so prejeli: Maru{a [u{tar, Igor Dacinger, Benjamin Kumprej, Francesca Morato, Bar­bara Jurkov{ek, Igor Molin, Gre­gor Samastu, Marta Agnoletto, Ja{a Mrevlje, Borut Popenko, Uzia Ograbek, Marika Vikari in Samuel Greifoner. Posebno na­grado za najbolj izvirnega kuren­ta je prejel Niko Ribi~, nagrado za najstarej{ega umetnika je pre­jel Klavdij Zornik, akademski slikar in nekdanji profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, rojen leta 1910. Na­grado za mladega umetnika je prejel Mitja Ficko, velika odku­pna nagrada galerije Tenzor pa je pripadla Giuseppeju Goneli. Grand prix Mestne ob~ine Ptuj v vi{ini 350.000 tolarjev je pre­jel Uro{ Weinberger; nagrado je podelila dr`avna poslanka Lidija Majnik. 
Ob leto{njem ekstemporu je potekal tudi otro{ki likovni na­te~aj, ki ga je pripravila galerija Tenzor skupaj z Dru{tvom likov­nih pedagogov Ptuj, ki mu pred­seduje Janko Marini~, na nate~aj se je odzvalo preko {estdeset {ol iz vse Slovenije. Priznanja za najbolj{a dela sta podelila pred­sednik dru{tva in likovna pe­dagoginja Olga Zorko. Dela so razstavljena v prostorih Dru{tva likovnih pedagogov v Cankarjevi ulici na Ptuju. 
Franc La~en 

Letos "Gugalnik" 
Ljubiteljska gledali{ka skupina kulturnega dru{tva Benedikt se v sezoni 2003/04 predstavlja z novim, `e petim odrskim delom zapored. Letos s ko­medijo Novaka Novaka Gugalnik. 
Postavitev je priredila in re`i-govorjenih `e enajst gostovanj. cira. rala Bo`ena Volf. Sve~ana premi-Gugalnik je veseloigra, ki na Sobotna in nedeljska predsta­era je bila v soboto, 14. februarja, zanimiv na~in ri{e zakon v pravo va sta do zadnjega koti~ka napol­in ponovitev naslednji dan. Po `ivljenje zamaknjenih junakov, nili obnovljen benedi{ki kulturni besedah predsednika KD Bene-ki se jim `ivljenje v nekaj mese-dom. dikt Janeza [ijanca pa imajo do-cih obrne na glavo in zakompli-Zmago [alamun 

~etrtek . 26. februarja 2004 Mladi mladim 

Intro 

Minil je mesec dni, kar smo se vam "novope~eni" mladi novinarji prvi~ v tem letu pridru`ili. V upanju, da vas je na{e pisanje prej{nji~ zanimalo, vam bomo v tej {tevilki ponovno razkrili nekaj mnenj in vam posku{ali razlo`iti, kako mi gledamo na svet in do gajanje okrog nas. 
Kon~no se februarja po pustem januarju za~ne nekaj dogajati. 14. februarja nas bo obiskal praznik zaljubljenih — valentinovo. Lep praznik, ni kaj, am­pak kaj, ko se vedno bolj poudarja le to, kaj bo kdo komu kupil, ne pa ljubezen sama, kakr{en naj bi bil prvoten pomen tega praznika in ljubezni. Ja, tako pa~ je. Praznik, katerega tema je ljubezen, se spreminja v raj za trgovce in cvetli~arje, saj ta dan zopet "mastno" zaslu`ijo. Mislim, da bi ljubljeni osebi in vsem okoli nas morali izkazovati ljubezen vsak dan, v vseh Slovenskih domovih, ne pa, da zmeraj pogosteje prebiramo v ~asopisih o novih dru`inskih tragedijah. 
Te dni pa je v na{e kraje pri{el tudi nadebudni in {aljivi pust, ki v vsakega od nas vnese vsaj kan~ek porednosti in {aljivosti. Dogodkov in zabave, pred­vsem pa glasbenih nastopov raznih skupin v tem ~asu zagotovo ne bo manjkalo, ne na ptujskih ulicah ne v {otorih in ne v okoli{kih krajih, zato le domi{­ljijo na plano in bodimo vsaj enkrat na leto zopet majhni otroci, ki komaj ~akajo, da nase nanesejo drugo preobleko. Seveda ne smemo pozabiti omeniti pustnih povork, ki se bodo odvijale v tem ~asu, in ~e vam ni do tega, da bi si sami spremenili identiteto, si oglejte vsaj te. Ni kaj, zvonci zopet zvonijo in sku{ajo odgnati leto{njo bolj zeleno zimo. Pust je {e zadnja prilo`nost za odklopljeno zabavo, {e posebej za vse tiste, ki se bomo letos lotili mature, saj bo iz tedna v teden ~asa in prilo`nosti za oddih vse manj, prav zato `e nestrpno ~akam, da se zamaskiram in upam, da me ne boste `e takoj prepoznali. 
@elim vam obilo ljubezni ter veliko slastnih, ma­stnih krofov! Sabina Hren 
Ko se ptički ženijo 
Valentinovo, ki je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, se je za~elo pri nas uveljavljati predvsem od leta 1991, ko smo po na{ih cvetli~arnah opazili valentinova srca (uvo`ena iz Holandije). Seveda gre za tuje, zahodne vplive. Izvira namre~ iz Anglije, od koder se je raz{irilo predvsem v Ameriko, kjer se je skomercializiralo in se vrnilo na stari kontinent. 
V druga~nem pomenu pa poznamo Valentina `e dolgo na Slo­venskem. Po starem kme~kem koledarju je namre~ Valentin prinesel "klju~e od korenin" in so mu zato tudi pravili spomladin. 
Predvsem pa je marsikomu znano, da je za ta dan, {e bolj pa za gregorjevo (12. marec) zna~ilno, da se pti~ki `enijo. In kdor `eli videti to pti~je "gostüvaje", mora bos do grmovja. Pravijo, da lahko tisti dan najde{ v mejah povitice, gibanice in vsakovrstna druga jedila. 
Pa veliko sre~e pri iskanju! 
Jana 


Kam po končani srednji šoli 
Večno vprašanje zadnjih letnikov srednjih šol! 
Tema, kam se bo kdo vpisal na študij, je postala v krogu zaključnih letnikov 
vedno bolj obravnavana. 

K temu je pripomogla tudi razdelitev dr`avnih razpisov za vpis v {tudijskem letu 2004/2005 na univerze v Ljub­ljani, Mariboru in Univerzo na Primorskem. V razpisu so opisa­ni pogoji, ki jih mora opraviti vsak dijak, ki se `eli vpisati na dolo~eno fakulteto. In tukaj na­stopi prvi problem dijakov! Pro­blem je v tem, da so dijaki srednjih {ol s poklicno maturo zelo omejeni, saj se lahko vpi­{ejo le na visoko{olski {tudij ne pa tudi na univerzitetni. 
^e se `eli dijak vpisati na univerzitetni {tudij, mora dodat­no obiskovati enoletni maturi­tetni te~aj ali za nekatere {ole predpisani peti predmet (to je v ve~ini maturitetni). S takimi pro­blemi se ne sre~ujejo dijaki, ki opravljajo maturo. Z maturo se 


lahko vpi{e{ kamorkoli `eli{, le nem izpitu, ki predstavlja 60% da izpolnjuje{ njihove pogoje. to~k, in glede na splo{ni uspeh Dijaki so izbrani glede na splo-v 3. in 4. letniku, ki prinese {ni uspeh pri maturi oz. zaklju~-40%. 
S tem ~lankom bi `elel opo­zoriti osnovno{olce, ki se mo­rajo letos odlo~iti, v katero srednjo {olo naj se vpi{ejo, da po{teno razmislijo, kaj name­ravajo po~eti v svojem `ivlje­nju. Te`ko je, ~e si v ~etrtem letniku in ima{ `eljo po uni­verzitetnem {tudiju, a se tja ne more{ vpisati, ker si opravil poklicno maturo, pa ~etudi z odliko. Problem nastane, ko ugotovi{, da se s svojo izobraz­bo ne more{ vpisati nikamor, kamor bi `elel. 
Za to vam svetujem: osno­vno{olci, ne i{~ite le kratkoro­~ne re{itve z vpisom na la`jo {olo, temve~ preverite, kak{ne so mo`nosti s tak{no izobrazbo za vas kasneje! 
Jure ^u~ek 

Ljubezen na preizkušnji 
Je že prav, da ljubezen, človeštvu dana najlepša vrlina, ki življenju samemu daje smisel in dela vsak dan čudeže, zasluži svoj spomenik tudi na koledarju, kot valentinovo, gregorjevo ali še mogoče kakšno. Vendar kot vse stvari v tem kapitalističnem svetu, začne izgubljati pomen, ko se začne vmešavati denar, kot je 
zgodovina že večkrat "lepo" prikazala. 

@alostno je spoznanje, da je bilo to najdragocenej{e in naj­~istej{e ~ustvo tako kruto zatrto, zavrto, spa~eno in izkori{~ano znotraj cerkvenih zidov, saj je ta na{ pojem, ljubezen, druga~e znan kot bog, postal predmet tedanjega "kapitalizma", ki ga je vsega v rokah dr`alo cerkve­no "podjetni{tvo". Seveda ni bilo podobno sedanjemu kapitaliz­mu in podjetni{tvu, ampak cer­kev je vseeno imela denar in sredstva, s katerimi je upravljala z ljudstvom. Z njim se je seveda poigravala in naredila tolik{no zmedo, da {e danes ~utijo po­sledice. Dve tiso~letji vladanja cerkvenih zakonov sta bili ve~ kot dovolj, da so ~loveka zme­dli in okradli zdravega razuma, saj je bila sprevr`ena primarna potreba po pre`ivetju. Seveda je imela sama religija dobre na­mene, ampak pri tolik{ni ko­li~ini denarja, s katerim je upravljala cerkev, se ~love{ka narava ni mogla vzdr`ati pohle­pa in vsega slabega, k ~emur je le-ta pripomogel. 
^eprav je ljubezen `e toliko­krat dokazala, da je najmo~nej­{a sila na svetu, kateri ni kos prav ni~ in nih~e, je utrpela in trpi {e vedno velike posledice. V ~asu boja za sprejetje ljubezni kot ~love{ke radosti in veselja so pretekli potoki krvi, da bi pre`ivela, danes pa se skoraj zavra~a v zmedenih srcih in razumih, kot da je sama ljube­zen poguba ~love{tvu. Spozna­nje, da je sama tako silovita, je zmedlo mnoge in vsakdo, ki ji prekri`a pot, utrpi "bole~e kr­vavitve srca", zato se ji `elimo upirati, izogibati in je spet ne sprejeti medse. Torej je na vrsti kapitalisti~na poguba ljubezni, ker se vedno bolj posku{amo zatekati k materialisti~nim ob­likam zadovoljitve, ki zasen~u­jejo, prekrivajo in posku{ajo "zabetonirati" to potrebo po lju­bezni, ki ji nikakor ne moremo ube`ati. 
Premnogi se zavajajo, da jih ta nepotrebna tegoba (ljube­zen), ki je mogo~e niso nikoli niti okusili, je ne `elijo ali ji no~ejo ve~ blizu, le utaplja v trpe~o pogubo. Tisti redki, ka­terih materializem in zanikanje ne moreta zadovoljiti, se zato raje prepu{~ajo in raje spreje­majo tisto malo radosti, ki jo mogo~e zna ponuditi, raje spre­jemajo mo`nost po sre~i in iz­polnjenem smislu `ivljenja kot pa po praznemu zapravljanju ~asa in denarja. Seveda nobe­den od teh dejavnikov ni ve~en in dovolj zadovoljiv, da jim lah­ko ponudi pomirjujo~o misel, da je zapravljanje le-teh dajalo 

Ob kulturnem prazniku 

Februar je razgiban mesec predvsem zaradi pusta in va­lentinovega, vsekakor pa ne moremo mimo 8. februarja in Franceta Pre{erna, kot so nam vcepljali v glavo - "na{ega naj­ve~jega slovenskega pesnika". O primernosti te izjave bi sicer lahko razpredali na dogo in {iroko, ampak to ni na{ namen. 
Opozorili bi radi na Flor­jana Lipu{a, leto{njega do­bitnika Pre{ernove nagrade za `ivljenjsko delo, ki smo ga spoznali v {oli predvsem ob branju knjige Zmote dijaka Tja­`a (1972). Knjiga je do`ivela 6 ponatisov, bila pa je prevede­na v nem{ki in francoski jezik. Zraven te knjige je izdal {e ^rtice mimogrede (1964), Zgo­dbe o ~u{ih (1973), Odstranitev moje vasi (1983), Jalov pelin (1985), Pro{nji dan (1986), Sr~ne pege (1991), Stesnitev (1995) in Sr{eni (1996) in Bo{tjanov let (2003). 
Florjan Lipu{ je dobitnik {te­vilnih nagrad in {tipendij, ven­dar ko smo ga povpra{ali, kaj mu pomeni Pre{ernova nagra­da, je dejal: "Nagrade mi ne pomenijo veliko, {e posebej, ker ne maram pozornosti, ki jo prinesejo s sabo, ampak Pre{er­nova nagrada pa mi pomeni ogromno." 
^estitamo! 
Jana 
`ivljenju smisel. Zato stavek, da denar ne prina{a sre~e. 
Sam Don Juan de Marco, ~eprav le .lmski junak, je ob ve~ vpra{anjih: "Iz ~esa je nare­jena du{a, kaj je vera, zakaj je vredno `iveti in zakaj umreti?" na{el le en odgovor: "SAMO LJUBEZEN". In {e kako je zadel. Marsikdo se zares spra{uje o smislu `ivljenja in le malokdo ugotovi, da je resni~na bit skrita v ljubezni. 
Ali ta neprecenljivi dar, ki nam je ponujen `e tiso~letja in zares le tu in tam zasije kot roj­stvo otroka, potrebuje material-no podobo ali le "~ast in slavo", kot bi rekli na{i cerkveniki? Vse­kakor pa bi jo bilo najlep{e in prav iz dneva v dan negovati, saj sijaj zlahka zbledi, ~e se na­njo pozabi. 
Martina Petrena 

Florjan Lipuš 


Zanimivosti ~etrtek . 26. februarja 2004 

Naslednja postojanka je Hrva-
Moral bi se nau­

{ka. Rad bi si ogledal Zagreb, ~iti nekaj o vinu Dubrovnik, Split, nato pa se bom 
Bi tukaj lahko `iveli? napotil proti Gr~iji, preden po-Brez ve~jih te`av. Bi pa bilo stane presneto draga zaradi bli­
"Vlak je ena izmed romanti~nih stvari ..." 
potrebnega dosti truda, saj bi se `ajo~ih se olimpijskih iger. moral nau~iti kar nekaj stvari o Kaj boste rekli svojim soro­41-letni Mark Mocicka iz Melbourna v Avstraliji je po mami `etalski Slovenec, po vinu, kmetovanju in podobnih dnikom, ko boste odhajali? 
stvareh. Rekel bom, da mi je `al, da mo­
o~etu ^eh. Potem ko je zaklju~il poklicno kariero vojaka, se je podal na pot po svetu. 
Videli ste na{e tradicional-ram oditi. Bilo je prelepo, zatoSicer pa je strokovnjak za logistiko in svetovalec za mala in srednja podjetja, s tega ne pustne maske -kurente. bi se jim rad zahvalil in jih pova­bil k sebi v Avstralijo, saj je precej 
podro~ja pripravlja tudi magisterij. Ste se jih bali? 
Bolj je v meni vzbudil zanima-razli~na od Slovenije. Upam, da Sredi januarja je pripotoval v ti avto nudi .eksibilnost, ampak 
nje, kot da bi me prestra{il, saj bom Slovenijo {e lahko kdaj obi-Slovenijo, domovino svoje ma-si vseeno ujet v njem, ima{ zelo 
tega v Avstraliji ne poznamo. Ko-skal, ~eprav je pot zelo dolga. tere, ki jo je `e dolgo `elel spo-malo prostora. Mora{ se ukvarja­
`uh in zvonce sem si nadel, kape Va{e najlep{e `elje? Bi radi znati v `ivo; zapustil jo bo prve ti z nev{e~nostmi, ki ti jih prina­
pa ne, ker bi se v njej po~util kaj sporo~ili na{im bralcem? dni marca. Slovenija je 34. dr`a-{a vo`nja z avtomobilom, poleg 
utesnjeno. Moja `elja Sloveniji je, da naj va, ki jo je `e obiskal, na poti tega vidi{ na poti le notranjost 
Kaj bi se dalo v zvezi s turi-gleda v prihodnost, saj jo ~aka je `e od 14. novembra 2002, do svojega avta, mogo~e glavne zna­
zmom v Sloveniji {e izbolj{a-trdo delo. Trud se bo na koncu konca poti pa jih ~aka {e nekaj, menitosti in pa svojo hotelsko 
ti? Ali kaj pogre{ate? popla~al. Treba je posku{ati in najprej Hrva{ka. sobo. Vlak pa ti omogo~a, da 
Te`avo vidim v nedeljskem stremeti k bolj{emu in nikoli Mark Mocicka, bi se lahko udobno sedi{, se pogovarja{ z 
(ne)obratovanju nekaterih insti-sprejeti poraza kot rezultata ozi­na za~etku predstavili, pove-doma~ini, spozna{, kako se le-ti 
tucij, ki bi morale biti odprte. roma kon~nega izida. 
dali nekaj o svoji domovini, 

Druga~e pa je turisti~na ponud-Mark zapu{~a Slovenijo z ne­po~utijo. Vlak te v bistvu prisili,
dru`ini in seveda o sebi? 

ba na nivoju, primerljivem z Av-ponovljivimi vtisi. V skoraj dvehda komunicira{ z ljudmi. Mora{Avstralija je oto{ki kontinent, strijo, saj je tudi tam nedelja dela mesecih je videl veliko, domo­se nau~iti jezika. ^e pa sedi{ vneizmerno ve~ja kot Slovenija, 
prost dan, tudi v supermarketih. vino svoje mame - Slovenijo, je ima nekaj gora, ve~ino dr`ave pa podo`ivel v najrazli~nej{ih, zanjoavtu, poslu{a{ radio in se obre­
menjuje{ s prometom. Na vlaku Tega pa nisem vajen, med do­predstavljajo pu{~ave. Ima tudi lahko u`iva{ in se sprosti{, pogo-sedanjim potovanjem sem ugo-sre~nih trenutkih. Sre~al se je z nekaj ~udovitih pla`. Dosti mo-na{imi srebrnimi rokometa{i, si
varja{ se lahko z ljudmi, seveda tovil, da imata le Slovenija injih sorodnikov `ivi v Melbournu sem obiskal tudi polotok Gali-mojo prtljago, da bi lahko preve-ogledal tekmo s Francijo, da se je 
le, ~e so se tudi oni pripravljeni Avstrija ob nedeljah trgovine za­
zelo blizu obale. Imamo "obalno pogovarjati s tabo. Vlak ti omo-poli, ki si ga ho~e ogledati skoraj ril, kje drugje se bi {e lahko nas-prte. ^e so se ljudje pri vas tako tudi sam prepri~al, da "kdor ne mentaliteto", torej zelo dosti de-vsak Avstralec. Tam so se namre~ tanil. Tako sem na za~etku dobil ska~e, ni Slovenc". Zabolelo pa ga
go~a, da potuje{ na lep na~in. navadili, se bomo morali na to
skanja na vodi in sonca. Imam v prvi svetovni vojni Avstralci bo-napa~en vtis, vendar je od takrat je, da oblast tako neob~utljivo je­
privaditi tudi ljudje od drugod.

starej{ega brata, ki ima tri otro-Nekaj Avstralije rili s Turki in bili hudo pora`e-naprej vse lepo, saj sem imel pri-Bi pa bilo treba to preko medijev mlje zemljo kmetom zaradi raz­ke. @ivi na obrobju Melbourna. ni. lo`nost videti dobre strani Ptuja povedati javnosti in nato zapisati voja, ki ga sicer razume, vendar je
vedno potuje z

Sam {e nimam otrok. [e vedno in njegovih prebivalcev. Obiskal v turisti~nih priro~nikih, da bodo prepri~an, da bi se dalo marsika­i{~em "tapravo", sem odprt za menoj Doslej obiskal sem ptujski grad, videl sem cer-turisti s tem seznanjeni. tero tak{no stvar re{iti na prijaz­prilo`nosti. `e 34 dr`av kev sv. Petra in Pavla, O`boltovo Ste kupili kaj spominkov? nej{i na~in. Ve, da bo mama zelo 
Kaj vzamete s sabo na svoja 

To je va{ prvi obisk v Slo-cerkev, vodni stolp, sprehajal O, seveda, veliko. Ponavadi trpela, ko ji bo povedal, da njen
potovanja? Ali imate tudi kak Kak{na mora biti dr`ava, da 
veniji. Tukaj se je pravzaprav sem se po ulicah in tako ob~util zbiram tri stvari: bro{ke, ki pred-nekdanji dom izginja, prav tako
predmet, ki vam prina{a sre-si jo `elite obiskati? 
rodila va{a mama. Kaj ste ob­

to staro mesto. Na `alost je bil stavljajo dr`avo oziroma regijo, zemlja, ki je neko~ dajala kruh de­~o? Zanima me, kako izgledajo dr­
~utili, ko ste prestopili mejo? 

arheolo{ki muzej zaprt, kar pa kape, saj sem mahnjen na kape, vetim otrokom in njihovim star-Ko sem odhajal, sem od vseh `avni simboli, da vidim, kako se
Kak{na so bila va{a pri~ako­

vam ne gre zameriti, saj imate zadnja stvar pa so razglednice, ki {em. Povedal pa ji bo tudi, da vanja? So se izpolnila? dobil medaljo svetega Kri{tofa in ljudje razlikujejo od svojih so­kar nekaj neprecenljivih spome-jih po{iljam tudi sorodnikom in stra{ljive zgodbe o vzhodnem blo-Seveda sem bil navdu{en. Bilo malenkosti, ki naj bi mi prina{a-sedov. V Avstraliji lahko namre~ nikov, ki jih je treba za{~ititi. prijateljem, da dobijo potrditev, ku ve~ ne dr`ijo, da tudi v teje kot pravi rek: "Lahko vzame{ le sre~o. Sam pa sem vzel na po-potuje{ tri ure in si {e vedno v O~itno sem pri{el v napa~nem da sem {e vedno `iv in da me ne de`ele vstopajo nepreklicne spre-Slovenca z zemlje, ne more{ pa tovanje nekaj tipi~ne avstralske isti zvezni dr`avi, medtem ko si letnem ~asu. Vino je zelo dobro pozabijo. membe, spremembe, ki prina{ajovzeti zemlje iz Slovenije." Bilo je hrane, ki se ji re~e Vegimine, da v Evropi lahko `e v treh razli­in tudi klet je izvrstno opremlje-Kam ste namenjeni, ko bo-bolj{i jutri tudi tem ljudem.
lepo priti sem. Moja mama se je imam s sabo vedno nekaj okusa ~nih dr`avah. Zato me zanima, 
na. ste zapustili Slovenijo? Majda Goznik
pravzaprav vrnila leta 1983. Prav po domu, kar me spominja na kako se ljudje razlikujejo med podrobno mi je opisala, da so Avstralijo. seboj. Rad si ogledam muzeje se stvari v Sloveniji spremenile, Kako ste se pripravili na po-in muzejske zbirke, da vidim, standard se je izbolj{al. Mama tovanje po svetu? Po kak{nem kaj je pomembno tamkaj{njim nama je z bratom vedno pono-klju~u ste izbirali dr`ave, ki ljudem. Zanima me tudi arhite­sno razlagala o dru`inski kmetiji ste jih `e ali pa jih {e boste ktura, pa najsi bo to cerkev, kate­
drala, spomenik ali pa tudi kaka velika konstrukcija, kot je jez, to­rej nekaj, kar je v tisti dr`avi uni­katnega in v kar so ljudje vlo`ili trud, da so vse to zgradili. Seve­da ne morem mimo naravnih le­pot. 
Kje ponavadi prespite, kako si oblikujete jedilnik na poti? Se prehranjujete s tradicional­no hrano ali poskusite tudi narodne jedi? 
To je lahko v~asih te`ava. Zara­di omejenih .nan~nih sredstev ponavadi spim v mladinskih ho­telih, v {tudentskih naseljih, saj sem {e vedno {tudent, ali pa pri zasebnikih. To mi pomaga tudi pri izmenjavi izku{enj, ki so jihv "Simpi", saj so bile njene sanje, obiskali? So vam katere ostale imeli drugi popotniki. Prav tako da nama poka`e okolje, kjer je {e v posebej prijetnem spomi­imam prilo`nost, da na tak na~inodra{~ala. Imel sem prilo`nost nu? 

spoznam doma~ine. Tako lahko videti in fotogra. rati kmetijo, {e Najte`je je bilo skupaj zbrati 
spoznam, kaj je ljudem v{e~, kajpredno jo podrejo, ker namre~ sredstva, da sem si lahko sploh radi po~nejo, da tako ob~utimle`i na trasi, kjer bo potekala privo{~il tako avanturo. V istem "okus" ljudi, tega pa ponavadinova avtocesta. Spoznal sem svo-podjetju sem delal 21 let. Vmes ne najde{ v turisti~nih vodnikih,je tete in bratrance. Za ve~ino sem var~eval, prav tako pa sem zato je to primeren na~in, da sploh nisem vedel, da jih imam. `e med {tudijem dajal nekaj na spozna{, kako ljudje v neki dr`a­Ve~ina popotnikov izbere stran, da bi lahko kasneje poto-vi `ivijo. Kar pa se jedi ti~e, rad kot prevozno sredstvo avto val. Pribli`no sem si izra~unal, poskusim narodne jedi, ~eprav oziroma letalo, vi pa potujete koliko bi stalo zavarovanje med v~asih to ni mogo~e, vendar so z vlakom. Kako to? celotnim potovanjem, koliko bi restavracije s hitro prehrano za-V Avstraliji so razdalje med zna{ali stro{ki telefonskih pogo-dnji izhod v sili, kamor bi se za­kraji ogromne, zato si primoran vorov, koliko bi porabil za po-tekel, ~e bi me zagrabila lakota. potovati s svojim avtom ali pa {iljanje po{te. Na podlagi tega Kako do`ivljate Slovenijo, z letalom. Vlak pa je ena izmed sem izra~unal povpre~je, koliko {e posebej Ptuj? romanti~nih stvari. Vedno sem bi porabil na dan. Na seznamu Ptuj je zelo lepo mesto, ~eprav imel `eljo potovati z vlakom po dr`av oziroma stvari, ki sem jih moram priznati, da prvi vtisi niso eni izmed najdalj{ih poti, po vsekakor hotel obiskati, je bila bili kaj prijetni. Pri{el sem nam-Transmongolijski poti. Tako sem seveda Slovenija, potem ^e{ka, re~ v nedeljo in vse je bilo zapr­vse svoje potovalne na~rte prila-kjer je rojen moj o~e, in Tran-to. Tako turisti~no-informativni godil svoji `elji. Vlak mi nudi ne-smongolijska `eleznica. Ko sem center, v mladinskem hotelu se kaj ve~ miru in udobja, kot ~e potoval skozi Bolgarijo, je bila niso javili na telefon, v hotelu bi potoval kako druga~e. Sicer pot do Tur~ije zelo kratka, zato Poetovio mi niso hoteli paziti na 



~etrtek . 26. februarja 2004 Tednikove akcije, sporo~ila 



za obraz. V kozmeti~nem salonu ce je poudarila z mo~nej{im rde-sezoni vstopa v osprednje. Mariji Neda so ji uredili tudi obrvi. ~ilom. priporo~ajo svetlej{e in tudi `ive V Frizerskem salonu Stanka je Sodelavci iz modnega studia barve, ki se skladajo z njenim tem­
za Marijino novo pri~esko pos-Barbare Plavec so z izbranimi krbela frizerka Danica Zor~i~. obla~ili nem{ke blagovne znamke Lase ji je skraj{ala in celotno li-Gerry Weber v svetlej{ih barvah iz 
Marijin temperament 
nijo omeh~ala. Pobarvala jih je z ptujske prodajalne Mura Fashion Wellino barvo ~okolade, konice Design dodali sve`ino njenim le­pa popestrila z nekoliko svetlej{o tom. Z bluzico z navpi~nimi ~rtami, barvo, posu{ila in na koncu stilizi-ki so ji dodali svetlo dolgo {portno 
ohranjajo svetle barve 
rala. krilo iz bomba`a, so jo dodatno zo­
Viza`istka Nina [kerlak je `ali. Ogrnila si je svinger v barvi sta-Marija Zamuda iz Gregor~i~evega drevoreda 5 na Ptuju je upokojenka. Pred make up za~ela s teko~im pud-rega zlata, ki v pomladno-poletni upokojitvijo je delala v . nan~nem oddelku ptujskega Mercatorja, pred tem rom, ki ga je utrdila s pudrom v 
v gradbenem podjetju Gradnje. 

Je mama sina in h~erke ter babica dvema vnukoma. Za ak­cijo I{~ete svoj stil se je navdu{i­la potem, ko je v njej sodelovala Kristina Antoli~, ko je videla, da lahko tudi malo starej{e mla­denke zgledajo druga~e. Pri {ti­rin{estdesetih letih je {e zelo aktivna. Poje pri me{anem pev-

Popust Frizerstva Stanka v marcu 

skem zboru DU Ptuj in pri Ljudskih pevkah DPD Svoboda Ptuj. V leto{njem letu praznuje 50-letnico bogatega udejstvova­nja na kulturnem podro~ju. Ob Pre{ernovem prazniku je za svo­jo polstoletno ljubiteljsko kul­turno dejavnost prejela plaketo Zveze kulturnih dru{tev. 
Gospa Marija je po dolgem ~asu ponovno obiskala kozmeti~ni sa­lon tudi zato, ker je ~utila, da mora nekaj ve~ storiti za svojo ko`o. Ko`o, ki je suha in ob~ut­ljiva, so ji povr{insko o~istili, od­stranili odmrle celice in zmasirali. Z nanosom ustrezne kreme pa {e dodatno nahranili. Po navodi­lih kozmeti~arke jo bo Marija po­sku{ala kar najbolje negovati tudi peramentom. Tudi sicer ji pristoji bolj eleganten stil. 
V [portnem studiu Olimpic bo Marija v izbranem programu brez­pla~no vadila mesec dni. Kot je povedal strokovni vodja prof. Vla­do ^u{, je poudarek na vajah iz kondicije in oblikovanju `elene postave. 
MG 
prahu. O~i je o~rtala, na veki na­

nesla svetla sen~ila, da so o~i vide­doma. Pila bo veliko teko~ine, ki je ti svetlej{e. Z nanosom maskare pomembna za celo telo, ne samo je videz samo {e dopolnila. Ustni-

Za bolne in ostarele 
Sodelavci `upnijskih Karitas dekanije Ptuj in Zavr~ so imeli 10. februarja redno mese~no sre-

~anje na Hajdini. 
Iz poro~il posameznih `upnij­skih Karitas je bilo razvidno, da vse Karitas najve~ pozornosti na­menjajo bolnim in ostarelim, spo­dbujajo pa tudi mlade, da tak{ne ljudi obiskujejo in jim ponudijo pomo~ ali se z njimi pogovarjajo. 
@upnijska Karitas sv. Trojica v Halozah potrebuje krompir. Krompir potrebujejo tudi v @up­nijski Karitas sv. Jurij na Ptuju, kjer potrebujejo tudi pralni stroj. 
@upnijska Karitas sv. Urban po svojih mo~eh pomaga dru`ini, ki za invalidnega otroka potrebuje dvigalo, vlogo za pomo~ so pos­lali tudi [ko.jski Karitas Maribor. 
Komisija Dekanijske Karitas Ptuj in Zavr~ za razdelitev sred­stev zbranih z lanskim dobrodel­nim koncertom na Ptuju se je sestala na Vidmu in sprejela nas­lednji sklep o razdeljevanju sred­stev: `upnijski Karitas v Vidmu so se dodelila sredstva za izgrad­njo betonske plo{~e na manj{em objektu; Karitas sv. Andra` v Ha­lozah se nameni sredstva, s kate­rimi bodo delno pripomogli pri nakupu starej{e kmetije, ki se ku­puje za dru`ino s sedmimi ot­roki; Karitas sv. Lovrenc Jur{inci je prejela sredstva za .nanciranje elektri~nega priklopa dru`ini iz svojega obmo~ja ter Karitas sv. Ju­rij, ki je sredstva porabila za pla­~ilo elektri~ne energije dru`ini, ki ji je grozil izklop zaradi zapa­dlih nepla~anih obveznosti. 
Sre~anja se je udele`il tudi di­rektor [ko.jske Karitas Maribor Branko Ma~ek in pohvalil pri­zadevno delo dekanijske Karitas Ptuj in Zavr~ ter se zavezal, da bo [ko.jska Karitas Maribor poma­gala pri delu dekanijske Karitas, kolikor bo v njeni mo~i. 
Po dolgotrajni bolezni se je med sodelavce Karitas ponovno vrnil Mihael Valthuber, `upnik iz `upnijske Karitas sv. Urban; nje­gove vrnitve so se sodelavci zelo razveselili. 
Za DK: Angela Trafela 


Zanimivosti ~etrtek . 26. februarja 2004 
Šale Miklav`. Akcija eko {ole Zanimivosti 

Filmska igralka je bila do­slej `e {estkrat poro~ena in to vedno s . lmskimi igral­
ci. Tokrat je rekla svoj »da« 
kiparju. Ko je bila poro~na 
slovesnost kon~ana, jo je 
vpra{al: 
"Si sre~na, draga?" 
"Ja, sem! Od zdaj naprej se 
bom vedno poro~ila samo 
{e s kiparji!" 

*** Miha je pred sodi{~em ~akal Du{ana, ki se je v tem po­slopju lo~eval. Ko se Du{an prika`e, ga Miha vpra{a: "No, kako je bilo? Je bila burna, te`ka lo~itev?" "Sploh ne! Sodnik je bil njen prvi mo`!" 
*** [tudenta se pogovarjata o stanovanjskih razmerah. "Kaj ima{ res tako majhno sobico kot pravijo?" "Ja, kadar vanjo posveti son~ni `arek, jo moram zapustiti." 
*** Gospodinjska pomo~nica je bila odpu{~ena. [e preden je zapustila stanovanje, je doma~emu psu vrgla ban­kovec za tiso~aka. "Kaj pa to pomeni?" se je za­~udila gospodarica. "Zaslu`il si je! V tej dru`ini je edini, ki po jedi poli`e kro`nik!" 
*** Pred maturo se je zelo lepa maturantka zna{la v hudi zadregi. Matematika ji ni in ni {la, zato se odlo~i za tvegani korak. [la je k pro­fesorju matematike in mu rekla: "Gospod profesor, ~e mi po­magate, da bom napravila izpit iz matematike, sem pripravljena pre`iveti ve~er z vami. Lahko boste delali z menoj, kar boste hoteli." Maturantka je bila res pra­va lepotica in profesor se ni mogel upreti sku{njavi. Ob­ljubil ji je ustrezno pomo~ in se takoj lotil lepotice. Med za~etnim ljubkovan­jem je profesor ugotovil: "No, no, draga deklica, ne­dol`na pa nisi ve~!" "Gospod profesor," se izgo­varja lepoti~ka, "pred vpi­som v gimnazijo je bilo tudi potrebno zbrati dovolj to~k!" 

Izdelovali pti~je krmilnice 

Osnovna {ola Miklav` pri Or­mo`u se je letos pridru`ila dru­`ini slovenskih eko {ol, v okviru eko {ole pa sodeluje v {tevilnih vseslovenskih projektih. 
Med lastnimi {olskimi dejav­nostmi {e posebej pridno skrbijo za ~isto okolje, te dni so pri~eli tudi nate~aj za eko himno {ole in dodelavo svojega znaka - klopot­ca. Mentorica Irma Murad pa si je za dolgo~asne zimske dni zami­slila tudi zanimivo {olsko tekmo­vanje. 
"To je na{ prvi samoiniciativ­ni projekt. Zanimiv je predvsem zato, ker so krmilnice izdelo-
Foto VKI 

vali otroci doma skupaj s star-Prvi trije nagrajeni izdelovalci pti~jih krmilnic z mentorico 
{i. Nastalo je ~ez 30 krmilnic, Irmo Murad: (z desne) Luka Lah (3.), Barbara Trstenjak (2.) in ki jih je ocenil programski svet Sre~ko [trucl (1.). 
in podelil nagrade," je povedala Irma Murad. Nastale krmilnice stor`i okra{ena streha. Drugo-saj sta nastali kar dve zelo zani­so razstavil na {olskem hodni-nagrajeni je bil peto{olec Luka mivi krmilnici. ku, nekaj pa so jih `e obesili na Lah, ki je povedal, da je zami-Pti~ki letos zaradi mile zime si­
okoli{ka drevesa. Komisiji, se-sel za njegovo krmilnico na{la cer niso preve~ sestradani, zato stavljeni iz predstavnikov vseh mama v neki reviji. Izdelava je bodo krmilnice pri{le prav priho­razredov te enooddel~ne {ole z trajala kar nekaj ur, delala pa sta dnje leto, otroci pa so s svojimi 183 u~enci, je bila najbolj v{e~ skupaj z o~etom. Lepila in bar-star{i pre`iveli nekaj kreativnih krmilnica Sre~ka [trucla iz 4. vala je lahko tudi tretjenagra-uric. Sicer pa kot ka`e vreme teh razreda, ki jo je izdelal skupaj z jena Barbara Trstenjak, u~enka dni, bodo krmilnice morda {e o~etom. Idejo zanjo je dala ses-prvega razreda. Skupaj s sestro potrebne. tra Mira, {e posebej pa je lepa s in o~etom so bili zelo delavni, vki 
re{itvami bomo iz`rebali enega us­tvarjal~ka, ki bo prejel knji`no na­grado zalo`be Karantanija. 

Ustvarjal~ki 
Otroci, ta rubrika je namenjena naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA­vam. Re{ite zastavljeno nalogo, I^EVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom Veselo na delo - re{itve nam po{ljite izre`ite re{itev ter jo po{ljite na USTVARJAL^KI. Med prispelimi do torka, 2. marca, in ne pozabite pripi­
sati svojega imena in naslova! 
Iz`rebanec ustvarjal~kov v 7.
{tevilki Štajerskega tednika je: Sašo Sagadin, Kicar 29/b, 2250 PTUJ. 
Uredni{tvo [tajerskega tednika ~es­tita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po po{ti. 

Po kateri poti se pride v sredino kroga? 
Spletna stran agencije NASA o Marsu pravi hit 
Washington (STA/dpa) - Na internetni strani o Marsu, na kateri ameri{ka vesoljska agencija NASA prikazuje fotogra.­je in druge informacije o dose`kih ameri{kih vesoljskih robo­tov Spirit in Opportunity, so po navedbah agencije zabele`ili `e ve~ kot en "klik" na prebivalca Zemlje. Robota, ki sta na Marsu pristala konec januarja, sta o~itno najve~ja atrakci­ja, odkar so se za~eli poleti v vesolje, saj je {tevilo obiskov omenjene strani konec minulega tedna preseglo 6,5 milijar­de. Spirit in Opportunity bosta raziskovanje rde~ega planeta nadaljevala vsaj {e nekaj tednov, tako da obstaja mo`nost, da bo njuna spletna stran postala "najve~ji internetni dogo­dek" v zgodovini. 
Kadilci {kodijo svojim otrokom tudi, ~e ne kadijo v istih prostorih 
Stockholm (STA/dpa) - [tudija {vedskih znanstvenikov je pokazala, da kadilci svojim otrokom {kodijo tudi, ~e ne ka­dijo v istih prostorih, kjer so otroci. Ti imajo tako povpre~no {e vedno dvakrat ve~ nikotina v telesu kot njihovi vrstniki, katerih star{i sploh ne kadijo. Otroci star{ev, ki kadijo v nji­hovi prisotnosti, pa imajo kar 15-krat vi{jo vsebnost nikotina v telesu nad normalno stopnjo, je {e pokazala {tudija. Center je z dodatno {tudijo sicer dokazal {e, da kajenje star{ev lah­ko mo~no vpliva na kasnej{i razvoj respiratornih bolezni pri njihovih otrocih. 
Mesi~ brez slu`bene kreditne kartice 
Zagreb (STA) - V uradu hrva{kega predsednika bodo mora­li biti v leto{njem letu var~nej{i kot v minulem letu. Premier Ivo Sanader je namre~ predsedniku Stipetu Mesi~u v prora~u­nu za leto 2004 odobril 39 milijonov kun, kar je 300.000 kun manj, kot mu jih je na za~etku leta 2003 namenil nekdanji premier Ivica Ra~an. Mesi~ tudi nima slu`bene kreditne kar­tice, te pa nimajo niti njegovi svetovalci. V uradu hrva{kega predsednika imajo na voljo le eno kreditno kartico za nujne primere, ki jo je mogo~e uporabiti v primeru izrednih stro­{kov in dogodkov, ki pa je ne uporabljajo. Mesi~ tudi nima osebnega slu`abnika. S seboj na potovanja predsednik vzame kov~ek s srajcami, ki mu jih pripravi njegova soproga Milka. Mesi~, ko pride na cilj potovanja, tako tudi srajce in druga obla~ila sam zlo`i v omaro, med drugim razkriva omenjeni hrva{ki ~asnik. 
Piranha v Temzi 

London (STA/dpa) - Londonski galeb je v reki Temzi ujel piranho, roparsko ribo iz Amazonke. Piranho so odkrili na neki ladji, na njej pa so bili sledovi ugriza galeba, so sporo~i­le londonske okoljske oblasti. "Brez dvoma gre za piranho, ki pa v hladni vodi Temze ne bi mogla dolgo pre`iveti," je poja­snil Paul Hale iz londonskega akvarija. Po njegovem mnenju galebu riba ni ustrezala in jo je izpustil. 
Poimenovanje otroka z 12 imeni je pretirano 
Karlsruhe (STA/AFP) - Ustavno sodi{~e v nem{kem Karlsru­heju je zavrnilo prito`bo mame, ki je `elela svojemu otroku dati dvanajst izvirnih imen. Mama je `elela novega dr`av­ljana sveta poimenovati "Chenekwahow Tecumseh Migiskau Kioma Ernesto Inti Prithibi Prathar Chajara Majim Henriko Alessandro". Sodi{~e je omenjeno razsodbo sprejelo s pojasni­lom, da mora dr`ava {~ititi temeljne pravice otrok in jih za­{~ititi pred neodgovornimi izbirami imen s strani njihovih star{ev. Proti mami je razsodilo `e sodi{~e v Duesseldorfu leta 1998 in odobrilo le pet imen. 
~etrtek . 26. februarja 2004 Turisti~ni tednik 
Nori, odbiti London (III.) 
Moravci v S. goricah 
4000 kopalcev na uro 
Do`ivetje hostla in Meg Ryan 
Daljnega leta 1958 so v Prlekiji opravili {tevilne raziskave za pridobitev nafte in ena takih vrtin je bila narejena v Moravcih v Slovenskih gori­cah. Nafte niso na{li, pa~ pa termalno vodo, za katero takrat ni bilo zanimanja. Vrtino, globoko 2273 metrov, so zaprli in jo prepustili usodi dru­gih tak{nih vrtin. 
Foto: Miha [o{tari~ 

V Moravcih v Slovenskih goricah gradijo nov bazenski kompleks. 
Leta 1973 so se doma~ini le odlo~ili, V Prlekiji tako poleg Radencev in da bodo termalno vodo izkoristili ter Banovcev nastaja {e eno pomembno si zgradili kopali{~e. Geolo{ki zavod iz termalno kopali{~e, po pri~evanju Bla-Ljubljane je vrtino povrtal do globine govi~a pa se bodo potegovali tudi za 1124,37 metra, iz nje pa je pritekla zdra-status zdravili{~a. Termalna voda je na­vilna voda temperature do 43 stopinj mre~ hidrokarbonatna (podobno naj-Celzija. Tistega leta je stekla delovna ak-demo v ~ate{kih in ptujskih termah), cija krajanov, ki so zgradili dva bazena v kopanje v njej pa spro{~a `iv~no na­velikosti 23 x 16 ter 10 x 5,5 metra, po-petost ~love{kega organizma in pripo­stavili manj{i objekt, ki je slu`il za po-more k bolj{emu po~utju, po ustnem 
trebe kopali{~a, urejena pa je bila tudi izro~ilu kopalcev, ki vodo pijejo, pa naj 
okolica. Tako je krajevna skupnost Mala bi blagodejno vplivala na prebavo. Prav Nedelja v ob~ini Ljutomer leta 1973 zaradi tega bodo v prihodnje raziskalipostala upravljalec kopali{~a, leta 2002 vplive vode na ~love{ki organizem ter si
pa je kopali{~e odkupila ljutomerska 
pridobili informacije, pri katerih medi­dru`ba Segrap ter registrirala h~erin­
cinskih indikacijah ta voda koristi.sko podjetje Bioterme Mala Nedelja, po 
Miha [o{tari~

katerem omenjeno termalno kopali{~e tudi nosi ime. 
"Razvojni ciklus oz. za~etek prvih in­vesticij je bil v za~etku lanskega leta, ko smo pri~eli z urejanjem infrastruk­ture, kjer bodo stali bodo~i objekti bi­oterm. Zgrajena je bila dovozna cesta, nujno potrebna kanalizacija za meteor-ne in odve~ne vode ter polo`en elek­tri~ni kabel za potrebe razsvetljave," se za~etnih investicij spominja direktor dru`be Segrap Miran Blagovi~ ter doda­ja: "V za~etku lanskega maja smo pri~e­li gradnjo zunanjega kompleksa s 1400 kvadratnimi metri vodnih povr{in. Gre pravzaprav za sistem ve~ih bazenov z ra­zli~nimi vodnimi atrakcijami. V ju`nem delu teh vodnih povr{in sta dva ma­sa`na bazena, divja reka, ki prehaja v posebej zanimiv zaliv, in masa`ni del, v severnem delu pa bo bazen za plaval­ce in neplavalce z globino od 136 do 180 centimetrov. Temperatura vode bo okrog 30 stopinj Celzija, ob robu tega bazenskega kompleksa pa bo {e otro{ki bazen." 
Investicija dru`be Segrap v termal­nem kopali{~u Bioterme Mala Nedelja v leto{njem letu zajema {e tehnolo{ke objekte, sanitarije ter manj{i bife, sku­pno pa bo imel sodobni bazenski kom­pleks kapaciteto 4000 kopalcev na uro. "Za normalno funkcioniranje kopali{~a bo zgrajena {e ~istilna naprava, ki bo skrbela za ~i{~enje bazenskih in komu­nalnih odpadnih vod. V skladu z raz­vojnim programom Bioterm bo dru`ba Segrap v naslednjih letih zgradila {e po­krit bazen in manj{i hotel, uredila kamp in pripravila zemlji{~a za gradnjo apar­tmajskega naselja, zgradili pa bomo tudi ustrezna parkiri{~a," je svoje na~rte z Bi­otermami v Moravcih razkril Miran Bla­govi~. 
[e preden pa smo se prepustili utri­pu svetovljanske in nekoliko dekadent­ne britanske prestolnice, se je bilo treba utaboriti v hostlu. Hostel je edini na~in preno~evanja v Londonu za povpre~en slovenski ({tudentski) `ep, ~eprav bi se ideja o bivanju v sobi, kjer je od 6 do 12 postelj, ki jih naseljujejo popolni tujci, komu lahko zazdela odbijajo~a ali celo tvegana. Tudi dejstvo, da smo se name­stili kot skupina, nas ni obvarovalo pred nenapovedano namestitvijo dodatnega pograda v na{o sobo. Eden od na{ih ne­poznanih sostanovalcev z nami ni spre­govoril niti besede, neprestano je buljil v neke sumljive knjige in ve~ino ~asa je pre`ivel kar v postelji. Mogo~e je na~rto­val samomorilski napad. Po drugi strani pa je bil Francoz, ki smo ga spravljali ob `ivce z na{im pono~evanjem, dokaj ko­munikativen, {e posebej z upravo hos­tla. Osebje hostla, prisotno med na{im bivanjem, ni bilo kaj dosti starej{e od nas. Klju~ od na{e sobe bi si lahko na recepciji priskrbel vsak, ki bi polo`il 10 funtov kavcije, sicer pa je bila soba ve~i-
Foto AS Priprave na invazijo londonskih znamenitosti 
Foto AS V ozadju Saint Paul's Cathedral in tako imenovani the Wobbly Bridge ("Gu­gajo~i se most"), ki pa se ob na{em pre~kanju Temze ni ve~ gugal 
no ~asa odklenjena, ker nas je bilo deset in smo imeli samo dva klju~a. Pravzap­rav je bil ~ude`, da nam nih~e ni ukradel prtljage, saj jo je po orwellovsko varova­la samo CCTV (Close Circuit Television) oziroma varnostna kamera, kakr{ne je v Londonu opaziti na vsakem koraku, ~e pa jih ni mogo~e opaziti, to {e ne pome­ni, da jih ni tam. 
Kakorkoli `e, ni {e minil prvi dan, pa se je `e zgodilo nekaj razburljivega. Bolj po naklju~ju kot karkoli drugega sem imela prilo`nost videti v `ivo Meg Ryan, ki je na balkonu kina Odeon na Lei­cester Squareu ravno tisto sredo v ok­viru sedemin{tiridesetega Londonskega . lmskega festivala promovirala svoj naj­novej{i . lm. Na Leicester Squareu smo se zna{li, ker smo iskali karte za gledali­{ko predstavo po polovi~ni ceni, nakar smo sledili krikom obo`evalk, se prebi­li mimo policistov, ki so nas spustili re­lativno blizu rde~e vrvice in {e vedno malo zmedeni glede tega, kaj se prav­zaprav dogaja okrog nas, ugledali Meg. 
Ugledali smo tudi vzhajajo~o zvezdo in Meginega soigralca Marka Ruffala, ven­dar smo to ugotovili {ele naslednji dan, ko se je njegova slika pojavila na naslov­nicah vseh britanskih tabloidov. 
Ko se je Meg umaknila s terase londonskega kina Odeon, kjer so jo intervjuvali, se je evforija po~asi pole­gla, kljub Japon~icam, ki jim tudi med­klici cini~nih Angle`ev niso vzeli veselja do glasnega vzklikanja imena ameri{ke igralke. Mi pa smo se aktivno odpravili iskat karte za Shakespearjevo predsta­vo Sen kresne no~i v Comedy Theatru. Moderno interpretacijo Shakespearjeve komedije nam je toplo priporo~ila na{a lektorica Mojca Belak, ki nas je v Lon­donu spremljala s svojo h~erko. ^e se kdaj znajdete v Londonu, si nujno pri­vo{~ite vsaj eno gledali{ko predstavo. 
Nadaljevanje prihodnji~ 
Andreja Stajnko 
te~aj za vse tiste, ki jih vodenje zanima. 
Ve~ina udele`encev je po opravlje­nem te~aju opravila tudi izpit, potem pa se je izvajanje sprejetega odloka ne­kje vmes kar ustavilo - licenc za vod­nike namre~ ducat ljudi z opravljenim izpitom {e do danes ni dobilo. Razo~a­rani te~ajniki so se tako kljub opravlje­nemu izpitu morali obrisati pod nosom za morebitni zaslu`ek v lanski turisti~ni sezoni, saj uradno vodenja niso smeli opravljati brez licence, o~itno pa je ne­koliko druga~no merilo veljalo za za­poslene v Ptujskih vedutah, ki so svoje delo mirno opravljali naprej - brez za­htevanih licenc. 
Vodi~em Ptujskih vedut nikakor ne gre o~itati neznanja ali nestrokovnosti; prej nasprotno, saj svoje delo dobro opravljajo `e desetletje, vendar pa, vsaj tako bi v na{i dru`bi moralo veljati, so zakoni enaki za vse! 
Da vendarle ni vse teklo tako, kot bi moralo biti, je priznal tudi direktor LTO Tadej Bojnec: "Res je, da smo lani poleti razpisali te~aj za vodnike in da je ve~i­na te~ajnikov takrat opravila izpit. Za­poslenim v Ptujskih vedutah tega te~aja ni treba opravljati, morali pa bi narediti izpit. Tega so, pa~ zaradi nekaterih ne­sporazumov in iskanja skupnega termi-
Ptuj . Odlok o vodni{ki slu`bi {e vedno na papirju 
Kje so se izgubile licence? 
Lani je Mestna ob~ina Ptuj sprejela odlok o vodni{ki slu`bi, po katerem lah­ko strokovno vodenje in oglede opravljajo le vodi~i z opravljenim izpitom in pridobljeno licenco. Lokalna turisti~na organizacija (LTO) kot poobla{~ena institucija za izvajanje tega odloka je tako `e v lanskem poletju organizirala 
Krivdi za ~akanje na licenco oziroma vodni{ko izkaznico se v LTO kot poobla­{~eni organizaciji ne morejo izogniti. Po pravilih bi namre~ tisti te~ajniki, ki so iz­pit opravili `e lani, morali takoj dobiti tudi dovoljenje za vodenje, to pa bi, gle­de na to, da tega izpita lani niso opravili zaposleni v Ptujskih vedutah, pomeni­lo, da bi lahko vodni{ko slu`bo po Ptu­ju opravljali le te~ajniki z izpitom, ne pa tudi delavci Vedut: "To je res. Ker pa smo s Ptujskimi vedutami v dobrih od­nosih, svoje delo opravljajo kvalitetno, bi takoj{en strog na~in izvajanja tega od­loka v lanski turisti~ni sezoni zanje po­menil konec dela, od`iranje kruha." 
Da so ob kak{no drobtinico turisti~­ne poga~e tako lani ostali "novope~eni" vodniki, je druga plat te medalje. Da so zato nemalo razo~arani in da se zato, navsezadnje povsem upravi~eno, v~asih na tiho razmi{lja o nelojalni konkuren­ci, prav tako. 
Z leto{njo turisti~no sezono se bodo lahko vsi z izkaznico potegovali za vode­nje po mestu kot enakopravni vodniki. In letos bo, za razliko od lani, neupo{­tevanje odloka o vodni{ki slu`bi tudi . ­nan~no sankcionirano, tako za pravne kot za . zi~ne osebe ... 
SM 

Foto SM Direktor LTO Tadej Bojnec: "Na Ve­dute smo ve~krat urgirali, naj zapo­sleni opravijo ta izpit." 
na, opravili {ele letos in zdaj bodo vsi skupaj dobili tudi licence." 
Tak{no pojasnilo pa vseeno ne daje odgovora na vpra{anje, zakaj so te~ajni­ki, ki so zahtevani izpit opravili `e lani poleti, morali ~akati na licenco vse do letos oziroma {e do marca, ko naj bi bile poslane vsem. "Vem, da smo bili pri izvajanju tega odloka premalo strogi. Na Vedute smo ve~krat urgirali, naj za­posleni opravijo izpit, pa se rok zanj ni­kakor ni na{el prej. Bilo je precej hude krvi ..." 
Nasveti ~etrtek . 26. februarja 2004 


Naložbe v nepremi~nine in vrednostne papirje 
Vpra{anje: 
Zanima me va{e mnenje glede nalo`be kapitala v nep­remi~nine? Kot investicija za nakup stanovanja in oddajo ali poslovnega prostora in oddajo ter nalo`bo v vred­nostne papirje? Lep pozdrav Karmen Odgovor: Nepremi~nine so le ena od oblik nalo`b. Veljajo za relativno bolj varne in stabilne, a potencialno tudi manj donosne (nekje med 5 in 8 odstotkov — kakor kje) kot so nalo`be na ka­pitalskem trgu. Zaradi manj ugodnih mo`nosti virov . ­nanciranja so pri nas dosto­pne le manj{emu delu bolj premo`nega sloja prebivals­tva. Dobi~ke pri nepremi~­ninah lahko ustvarjate na ve~ na~inov, najbolj pogosta pa sta nakup nepremi~nine z namenom dra`je prodaje v prihodnosti in oddajanje ne­premi~nine z namenom pri­dobivanja najemni{ke rente. Prednost pri nepremi~ninah je, da imate ve~ nadzora nad gibanjem vrednostih le-teh, vendar so z njimi povezani vi{ji transakcijski stro{ki in dolgotrajnej{i postopki pri prodaji in/ali nakupu. Dob­ro pri vsem tem je, da spre­mlajate novo zakonodajo, ki prihaja (davek na nepremi~­nine, ki je eden najpomem­bnej{ih virov . nanciranja v Evropski uniji). Predvsem zato, da za~nete ob pravem ~asu razmi{ljati, ali nepremi­~nino {e obdr`ati ali jo pro­dati. V bodo~nosti se lahko zgodi, da bodo (tudi zaradi prihajajo~e konkurence) cene nepremi~nin za~ele upadati, posledi~no to pomeni manj{o kapitalizacijo ali celo izgubo. V~asih predlagam lastnikom, ki imajo ve~ kot eno nepre­mi~nino, da kak{no nepre­mi~nino (`e iz varnostnega razloga) odprodajo in ka­pital nalo`ijo v nalo`be z garantiranim donosom plus (npr. 3% vsako leto plus pri­pis dobi~ka, ki je v svetu nek­je do 10%). Take investicije je mo`no narediti samo s pogo­dbo na dalj{i ~as — npr. min. 10 let. 

Mitja Petri~, premo`enjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321 



Sila, ki spreminja `ivljenja 


Marsikdo se zelo trudi, pa 
ne more priti 
do tistega, kar 
si `eli ali bolje 
povedano, ne 
more izkoristi­ti niti pribli`no tistih svojih sposobnosti in talentov, ki jih nedvomno ima. Vsi tisti, ki si imate izdelano numerolo{ko analizo, ste tudi na zelo dobri poti, da temeljito spoznate sa­mega sebe ter s tem odkrijete vzroke svojih te`av. Marsikdo je `e spoznal, da numerolo{ka analiza ni niti pribli`no podob­na horoskopu ali pa astrolo{ki analizi. Nima samo informativ­ne vrednosti, ampak je njena mo~ v izraziti uporabni vredno­sti, saj nam ne pove samo tega, kje smo blokirani in zakaj dela­mo napake, ampak tudi to, kaj je potrebno narediti ali spre­meniti, da bi nam `ivljenje ste­klo. Torej nam numerolo{ka analiza zelo natan~no pove, kaj je potrebno narediti ali bolje re~eno spremeniti, da se nam bo `ivljenje zasukalo v druga~­ni (bolj{i) smeri. 
Numerolo{ke spremembe niso spremembe tak{ne vrste, da bi se nam `ivljenje izbolj{a­lo recimo za 10 ali 20 od­stotkov. To sploh ne obstaja. To bi bile kozmeti~ne spre­membe, ki nikomur ne bi prina{ale koristi, {e najmanj pa tistemu, ki bi to spremem­bo naredil.Numerolo{ke spre­membe (seveda pod pogojem, da je izra~un pravilen) so spre­membe duha ali spremembe na du{i.In ~e vemo, da iz du{e prihajajo stvari, ki jih razum ne pozna, potem nam tudi ni te­`ko ugotoviti, zakaj se ~love­ku, ki si je naredil spremembo imena ali priimka, odpre po­polnoma nov svet; tako v ljube­zni in partnerstvu kot v poklicu in zdravju. Ali ni zanimivo, da ~lovek, ki je imel prej v `ivlje­nju venomer smolo (ki je seve­da posledica napa~nih presoj in napa~nih odlo~itev) po spre­membi imena za~ne ugotavlja­ti, kak{no partnerstvo je njemu primerno, za kak{en poklic ali delo je bil rojen in kak{en zdrav na~in `ivljenja mu odgovarja. 
V tem kontekstu bi `elel po­staviti vsem, ki prebirajo to rubriko, izhodi{~e za razmi­{ljanje. Vzemimo na primer najva`nej{e stvari, brez kate­rih se ne da `iveti. To sta ne­dvomno voda in zrak. Sedaj pa se vpra{ajmo na enak na­~in tudi o na{em imenu. Ali se da `iveti brez imena? Pre­pri~an sem, da ne. In ~e brez imena ne moremo `iveti, le kako bi potem bilo vseeno, kako nam je ime? 
Ali je res vseeno, kak{ne be­sede v `ivljenju uporabljamo? Smo prosta{ki ali kultivirani — je res vseeno? Imam te rad ali no~em te ve~ videti — se res po~utimo enako? Ste Antonija ali Tonka? Se po~utite enako? 
Na besedi svet stoji ali re~e­no natan~neje: na{ svet stoji na najpomembnej{i besedi v na{em `ivljenju. Vendar to ni beseda mama ali ljubezen, tem­ve~ na{e ime. Enostavno in preprosto, kot so enostavne in preproste vse najpomebnej{e stvari v `ivljenju. 
[IFRA: KLARA 
Rojeni ste 17. v mesecu, z naslednjim numerolo{kim zna­~ajem: 11 + 35 = 46. 
Rojeni ste 17. v mesecu. To je ena izmed tistih energij, ki ne prina{ajo preve~ zadovolj­stva, miru in harmonije v ~lo­veka. To je energija, ki lahko prina{a marsikaj v materialni sferi `ivljenja vklju~no z vztraj­nostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim `ivljenjem, ne prina{a pa dovolj ljubezni, da bi ~lovek lahko bil miren in za­dovoljen. To je energija poslo­vnosti, . nanc in politike, manj pa duhovnosti. Predlagam, da praznujete rojstni dan 24. v mesecu, ki je mnogo bolj{a vib­racija. 


Va{e ime je energija (11), ki ka`e na te`ave prakti~no na vseh podro~jih `ivljenja. Prina­{a te`ave, sovra`nike, nesre~e, nezadovoljstva, skrbi, predv­sem pa kon.ikt z nasprotnim spolom, ki se najbolj izra`a v dru`inskih nesoglasjih, prepi­rih in lo~itvah. To je energija, ki prina{a te`ave tako v zasebnem kot na slu`benem podro~ju. 
Va{ priimek (35) je ena naj­te`jih energij numerologije in je polna nasprotij. Je energija, ki prina{a nevarnosti, nesre~e, napake, razo~aranja, te`ave v karieri in nesre~na partnerstva. Tako v zasebnem kot na slu`be­nem podro~ju. ^lovek z ener­gijo {tevila 35 se mora zanesti predvsem na samega sebe, po­slu{ati svojo intuicijo in se ne zana{ati na ideje drugih, pa ~e se poka`ejo {e tako dobre. 



Iz Va{e analize je mo~ vide-ti, da imate nestabilno in ne najbolj ugodno vibracijo da­tuma rojstva ter ime, ki samo po sebi ni najbolj{a energija, pa tudi z Va{im rojstnim dne­vom ni skladna. Sledi priimek, ki je energija precej podobna energiji Va{ega rojstnega dne­va in je v nasprotju tako z Va{im imenom kot datumom rojstva. Po `eleznih pravilih ve~ kot 20.000 let stare vede energije {tevil 17 in 11, 17 in 35 ter 11 in 35 ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si pre­ve~ razli~ne ali bolje re~eno nasprotne. To pa prina{a na­pa~ne presoje in ne najbolj{e odlo~itve. 
Vsi, ki `elite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e ose­bnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojs­tva), po{ljite svoje poda­tke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu­merologa, zraven pa v pi­smu napi{ite, pod katero {ifro `elite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori ozna~eni s {ifro, ne z ime­nom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo­ga" v uredni{tvu ne bomo odpirali, ampak jih po­sredovali neposredno g. Danu. 
Zelo dobra vibracija pa je Va{e drugo omenjeno ime (9), ki je neprimerno bolj{a ener­gija kot pa vibracija {tevila 11. Vse ostale predlagane kombi­nacije imena in priimka - ~e vsebujejo Va{e ime, z energijo {tevila 11 - ne prina{ajo ni~ pre­ve~ dobrega.^e `elite resni~no kaj narediti za sebe, potem sta kombinaciji 6 + 27 = 33 ali 24 
+ 9 = 33 za Vas pravi. 
Dan Sovina 


Deformacije mi{i~no­skeletnega sistema teka~ev II 

Sindrom iliotibialnega traku je tipi~na po{kodba 
nekaterih teka~ev. V~asih se 
zgodi, da ima teka~ preve~ 
{trle~i stranski okrajek na 
zunanji strani kolena. ^ez ta {trle~i (kostni) okrajek lah­ko ob dolo~enem kotu v kolenu poteka odebeljen ozek trak iz mi{i~ne ovojnice (fa­scia), ki se podalj{uje iz kolka ~ez zunanji del kolena in se prira{~a v tibijo, takoj pod linijo kolenskega sklepa. Ko je koleno po­ravnano, iliotibialni trak le`i nad kostno izbo~ino na zunanji strani kolena — femo­ralnim stranskim okrajkom (epikondilom). Ko se koleno upogiba, se za~ne ovojnica gibati proti tej kostni to~ki. Pri . eksiji 30 stopinj pride do kontakta ovojnice s stran­skim kostnim okrajkom in ta dotik ob pre­ve~ zategnjeni ovojnici povzro~a bole~ino na zunanji strani kolena. Preventiva pred sindromom iliotibialnega traku so raztezne vaje, ki raztezajo iliotibialni trak oz. ovoj­nico. Postavimo se v stojo kri`no, kjer z us­treznim nagibom telesa raztezamo zunanji del kolena prekri`ane noge (aktivno se na­slonimo na zunanji del stopala prekri`ne noge). Vajo izvedemo {e na drugi nogi (zr­calna slika). 
Naslednja zna~ilna deformacija skeletne­ga sistema teka~ev je previsoko postavljena, slab{e oblikovana in ohlapneje zavarovana poga~ica. V primeru previsoke ali prenizko postavljene poga~ice se je dobro posvetovati z ortopedom - specialistom. Stranski pomik poga~ice je lahko posledica premo~i m. va­stus lateralis nad m. vastus medialis ali pa v skraj{anem stranskem (lateralnem) liga­mentu poga~ice. Pre{ibko m. vastus media­lis je potrebno oja~ati z iztegovanjem kolena (zadnjih 10—15 stopinj). Ortopedska re{i­tev skraj{ane stranske vezi pa je majhen rez na tem ligamentu, kar omogo~i nor­malno drsenje poga~ice po sredini kolena. Previsok polo`aj poga~ice (patella alta) se zgodi zaradi prevelike zakr~enosti (tenzije) 
m. quadriceps, kar povzro~a stalno razteza­nje poga~i~ne tetive in posledi~no pride do kroni~ega vnetja tetive. Prehitra rast stegne­nice v obdobju adolescence ima pomemben vpliv na vi{ji polo`aj poga~ice. Prenizka po­ga~ica je dostikrat posledica togosti po ope­raciji — rekonstrukciji sprednjega kri`nega ligamenta. 
Torej, vsak odklon poga~ice od optimalne linije povzro~a pretirano to~kasto obremeni­tev na sklep, namesto da bi se sile porazde­lile ploskovno. Preventivna gimnastika ima pomembno vlogo pri odpravi manj{ih defor­macij skeletnega sistema. 
Robert Pal, prof. {portne vzgoje Dru{tvo kondicijskih trenerjev -DKT Ptuj 

Raziskava uporabnosti 

Zdravilni gaj v CID-u 
Radio Ptuj sodeluje pri razis­kovanju uporabnosti slovenske BIOtehnologije G-ALFA, ki od­kriva dejanske vzroke nastanka vseh bolezni in jih v kombina­ciji s profesionalno medicino edina sanira. 
Bralce bomo seznanili, kak­{na sta uporabna vrednost in pomen prvega pravega zdravil­nega gaja odprtega tipa na sve­tu, ki je vzpostavljen v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju na Osojnikovi 9, in kako ga uporabljati, v rednih ~lankih, ki bodo sledili, pa bomo pred­stavili na~ine in podro~ja upo­rabe BIOtehnologije G-ALFA in rezultate raziskovanja. Vse pod­robnosti o CID-u dobite na te­lefonski {tevilki 02 780 55 40 ali preberete na spletni strani www.cid.si, vse o BIOtehnologiji G-ALFA na www.ati-e-import.si, v kratkem pa bomo ustrezno spletno stran o raziskavi, kjer bodo zbrani vsi ustrezni materi­ali, postavili tudi na posebnem spletnem naslovu. Vpra{anja v zvezi z raziskavo in o mo`no­stih sodelovanja lahko po{ljete po elektronski po{ti na naslov raziskava@siol.com ali pisno na Radio-Tednik, d. o. o., Rai~eva 6, 2250 Ptuj. 
MT 

~etrtek . 26. februarja 2004 	Odraslim prepovedano 
Info 

Glasbene novice! 
Po napornih pustnih dneh prav prija kak{na umirjena me­lodija iz zvo~nikov. @eljni zabave smo se naplesali in smo na­{li vsak svoj pustni trenutek ob raznoliki glasbeni ponudbi. 
Ameri{ki pevec LIONEL RICHIE je svojo kariero pri~el v zasedbi Commodores, ki jo je zapustil leta 1981 in kaj kmalu zmagal s skladbo Endless Love, v kateri mu dela dru`bo legendarna Diana Ross. Srednje hiter tempo je tokrat ubral uglajen gospod v lahkotni soul popevki JUST FOR YOU (****), katere avtorja sta Mark Taylor in Paul Barry. 
Kenny Edmonds BABYFACE je bil v 90. prva violina producent­stva, saj je naredil kopico uspe{nic za izvajalce, kot so Madonna, Mariah Carey, Toni Braxton, Boyz II Men ... 44-letni velemojster svojega posla je nedvomno tudi odli~en pevec, kar je dokazal s skladbami Never Keeping Secrets, For The Cool In You, Tender Love, When Can I See You in Everytime I Close My Eyes. Klavirska soul balada LONELINESS (*****) je {e en glasbeni prese`ek z `alo­stnim, a zasanjanim besedilom! 
Pop idol je {e izum televizijski producentov, kako mladino pri­tegniti do petja. Nekateri za vsako ceno `elijo postat zvezde in v Veliki Britaniji je idolka za leto 2003 postala Michelle, ki je z lah­koto ujela prvo mesto s pesmico All This Time. Na podobna pota slave sta se podala pora`enca SAM AND MARK., ki sta na dokaj inovativen pop na~in priredila klasiko skupine Beatles z naslo­vom WITH A LITTLE HELP FROM MY FRIEND (***). 
Avstralska pevka DELTA GOODREM je doma podrla novi re­kord, saj je debitantsko zgo{~enko Innocent Eyes prodala v {est­kratni platinasti nakladi. Pevka {tudira igranje klavirja in solo petje, kar je sli{no dodobra v fantasti~nih skladbah Born To Try, Lost Without You, Innocent Eyes in Not Me Not I. Komaj 18-letna izvajalka poklanja kvaliteto v klavirski uspavanki PREDICTABLE (***). Dvojni single dopolnjuje {e ena ~udovita skladba THROW IT AWAY (****), katere avtor je nekdanji glavni ~lan skupine Take That Gary Barlow. 
MOUSSE T je hodil naokrog nasmejan pred tremi leti, ko je naredil glasbo za hit Sex Bomb in ga je s svojo posebno strastjo zapel Tom Jones. Nov delavni projekt studijskega tehnika je bolj pop/rock usmerjen z naslovom IS IT COS I'M COOL (****). Refren in melodija gresta takoj v uho, prav tako pa tudi spremljevalni vokal pevke Emme Lenford. 
Ameri{ki band BLACK EYED PEAS je odnesel glavno nagrado leta 2003, saj je posnel najve~ji hit Where Is The Love. Aktualna plata tria Elephunk je prinesla {e en hit Shut Up in njihov slon~ek je presegel 4 milijone prodanih izvodov. Zdru`en r&b in rap "seka" {e naprej v komadu HEY MAMA (***), ki ima malo manj komerci­alnega naboja in refren ne zmaga `e ob prvem poslu{anju! 
Stopnjevanje popularnosti je te`ka stvar, a fantje iz skupine BU­STED so to znali, saj so vedno bolj popularni s hiti What I Go To School For, Year 3000, You Said No, Sleeping With The Lights On in Crashing The Wedding. Moje mnenje je, da se bo kazalec popular­nosti z mle~no rock pesmijo WHO'S DAVID (***) obrnil navzdol, a trio bo {e zmeraj "in" z drugim albumom A Present For Everyone. 
Nizanje uspe{nic zasedbe NO DOUBT naj bi se za~elo leta 1992, vendar prvi pravi hit kvinteta zaznamo {ele tri leta kasneje z ba­lado Don't Speak in plo{~o Tragic Kingdom. Njihova pevka Gwen Stefani je postala v tem obdobju kultna osebnost in je avtorica ve~ine pesmi, ki so na{le svoj prostor na prerezu dela oziroma kompilacijski plo{~i The Singles 1992—2003. Posebej za to plo{~o je zasedba {e enkrat posnela komad BATHWATER (***), ki bazira na ska prvinah dopolnjenih z elementi regija in retro rocka! 
David Breznik 

Glasbeni koti~ek 

Sheryl Crow — The Very Best Of Sheryl Crow 
A & M Records / 2003 vnemu glasbeniku Ericu Clap­
Po~asi se dale~ pride, je `iv-tonu, v katerega je bila pevka ljenjsko reklo Sheryl Crow, ki dalj ~asa zaljubljena in je bil si je pred solisti~no kariero kar nekaj ~asa njen fant in u~i­nabirala kilometrino kot spre-telj na vseh podro~jih! Druga mljevalna pevka pri Petru Ga-plo{~a s pevkinim imenom je brielu, Michaelu Jacksonu in malo bolj agresivna in hitrej{a, Ericu Claptonu. Izku{nje in kar je sli{no v atraktivnih skla­veze so ji pomagale leta 1994, dbah If It Makes You Happy, ko ji je Bill Botrell sproduciral Everyday Is A Windind Road, A prvo pesem Leaving Las Vegas Change Would Do You Good in izjemen album Tuesday in baladi Home. Pod omenje-Night Music Club. Melodi~na ne uspe{nice se je pevka tudi himna All I Wanna Do je iz-sama podpisala kot avtorica be­vajalki prinesla svetovno slavo, sedil in glasbe. Tem skladbam 
prav tako pa tudi grammyja za je dala malo ve~ kitarskih vlo-on je dobila grammyja za naj­single leta. `kov in se je bolj pribli`ala bolj{i rock album, a med njene Nadarjena umetnica je zbrala sodobnemu country zvoku. Pi-najve~je hite je zavila le {e bolj na tej kompilaciji slikovit pre-salo se je leto 1998, ko smo spro{~ujo~a ter bolj ostra ro­rez njenega desetletnega dela z do~akali bumerang v pesmi My ckerska tema There Goes My albumov Tuesday Night Music Favorite Mistake in se seveda Neighborhood. Po {tirih su{­Club, Sheryl Crow, The Globe navezuje na gospoda Claptona. nih letih smo si lahko odda-Tretja plo{~a The Globe Sessi-
Session in C'mon C'mon. Ko hnili, ko je pevka pod novim ste dobre ali slabe volje, vam 
producentstvom Jeffa Trotta 
bo glasba gospodi~ne Crow zmagovala z ~etrtim albumom 
prijala in vam pomagala do bo­C'mon C'mon. Vrhunsko ob­
lj{ega trenutnega stanja. Njena delan aran`ma in pozitivno 
glasba na ~ustven na~in pre­sporo~ilo ji je prineslo novo 
pleta prvine rocka, folka in totalno zmago v optimisti~ni 
countryja. Iz njene debitantske skladbi Soak Up The Sun. Na­
plo{~e na zbirki lahko u`ivamo slovni skladbi C'mon C'mon so 
{e ob treh spornih ljubezen­pridodali malo irskega keltske­
skih uspavankah Strong Eno­ga navdiha s svojim sodelova­
ugh, I Shall Believe in Run njem ~lani skupine The Corrs. 
Baby Run. Zakaj spornih lju-Med temi elitnimi zgo{~enkami 
bezenskih pesmicah? Zato, ker sem dol`an omenit tudi kon­
so bile te pesmi posve~ene sla­certno z naslovom Sheryl Crow 

Filmski koti~ek 	{a se prav, ima napa~ne prija­telje, de.nitivno je vse narobe z njenim videzom. A Tracy se s~asoma spremeni, korak za korakom, v ideal najstnice leta
Trinajstletnici 
2003. Odkrije, kako se li~iti, 
obla~iti, obna{ati, kako obliko­
vati pri~esko. 
Debitantska re`iserka in dve 
najstni{ki igralki vam predsta-Na svojo stran pridobi Evievljata neprizanesljiv vpogled v in celo fantje se za~nejo za­urbano adolescenso leta 2003, nimati zanjo. A bolj ko Tracy provokativni portret tega, kaj stopa po poti prezgodnje do­danes ~utijo, prestajajo in o zorelosti, ve~ stvari postavlja na ~emer razmi{ljajo. 
kocko. Trga se tesna vez z gara-Catherine Hardwicke je na {ko materjo (Holly Hunter), vfestivalu v Sundancu dobila na­{oli ji gre vse slab{e in ~epravgrado za re`ijo. Scenarij za ta sovra`i materinega fanta, ne­izviren projekt je napisala s ta­kdanjega narkomana (Jeremykrat 13-letno Nikki Reed, ki so Sisto), tudi sama za~ne jematise ji pripetili {tevilni dogodki, mamila. Kljub vsemu pa jeki jih vidimo na platnu. Sku­paj sta skovali hiter in drzen 
prebodenih telesih in drobnih
.lm, ob katerem ne moremo 
krajah, ki postajajo zunanji sim­
niti pome`ikniti, .lm o tren­
boli generacije, ki si obupano
jih, skritih nevarnostih in skriv­
prizadeva najti lastnega duha.
nih ritualih, razblinjenih upih 
Hardwickova tematiko razi­
in neuklonljivih sanjah dveh 
skuje odkritosr~no, jasno in
ameri{kih deklet, ki si sku{ata 
strastno. Z uporabo hiperkine­
utreti pot v svet, za katerega 
ti~ne kamere ujame tako ra­
obstaja le malo zemljevidov. 
dost kot napetosti, ko tre{~i{ v
Kaj prav zdaj pomeni imeti 
adolescenco. V zgodbi sprem­
13 let? To so bila vedno leta, 
ljamo preobrazbo Tracy, ki je 
ko se je oblikovala osebnost, 
sprva u~enka, ki se {e vedno
identiteta in ko si se za~el za­
igra z medvedki in barbikami.
vedati, kaj pomeni{ v svetu. A 
Potem pa Tracy pride v srednjo 
v dana{nji Ameriki je pritisk na 
{olo, kjer vse `e kar puhti od
trinajstletnice huj{i kot kdajkoli 
seksualnosti. Tam je pri~a mo~i 
Tracy {e vedno trinajstletnica, -z medijsko napihnjenimi pri­
in priljubljenosti Evie Zamora,

~akovanji o zapeljivosti, lepoti, 	ujeta v vrtinec ~ustev, ko je vse, 
ki slovi kot najbolj vro~a bejba 
kar stori, kar re~e, kar `eli, ne­
na {oli. Ultra-priljubljena, lepa 
znanskega pomena. In {e ved-TRINAJSTLETNICI kot manekenka in o~arljivo no je pred njo vse `ivljenje.

Re`ija: Catherine Hardwicke 
snobovska, Evie predstavlja vse, 
Igrajo: Evan Rachel Wood, 
kar si Tracy nenadoma `eli in 
KO TI JE TRINAJST 
Nikki Reed, Holly Hunter, 
ho~e postati.

Brady Corbet, Jeremy Sisto, 	LET
Sprva Tracy nima nobene 
Deborah Kara Unger, D.W. 

mo`nosti, da bi bila sprejeta Pravijo ji dekli{ka kultura. V 
Moffett 

v Evino elitno kliko. Ne obna-dana{nji Ameriki je vsepovsod And Friends, Live From Central Park iz leta 1999. 
V za~etku lanskega leta je Sheryl k sodelovanju povabil rocker Kid Rock in skupaj sta dala prostor melanholiji v fan­tasti~ni ljubezenski izpovedi z naslovom Picture. Potem pa je sledila kompilacija The Very Best Of Sheryl Crow, ki vsebu­je 16 odli~nih pesmi in se je v slabih treh mesecih `e prodala v ve~ji nakladi kot 3. milijone primerkov. Dobra napoved za to zbirko je bila akusti~na rock priredba klasike Cata Stevensa The First Cut Is The Deepest. V teh dneh pa pri~akujemo {e novo srednje hitro in zelo spe­vno pesem Light In Your Eyes. @arometi na odli~no rock glas­benico svetijo `e deset let in njena kariera ima {e zmeraj po­zitiven predznak. Po~asi se je Sheryl Crow prebijala do naj­ve~jih glasbenih zvezd in po~a­si izpolnjuje svoje sanje. Va{e razpolo`enje lahko vedno iz­bolj{a ne preve~ zahtevna, a izjemno spro{~ujo~a glasba pe­vke, ki najraje brenka po svoji kitari! 
David Breznik 
-- v {olah in nakupovalnih cen­trih, na televiziji in v vseh pri­ljubljenih revijah - dekleta v vrtoglavo visokih petkah, ki ra­zkazujejo popke in trebuhe, s tetova`ami, nali~ene kot ma­nekenke, na ogled postavljajo vse, kar imajo, `ivijo hitro in naporno, pa ~eprav {e zdale~ nimajo 18 let. 
Ta neodvisna, ambiciozna de­kleta niti pribli`no niso podo­bna zadr`ani generaciji lepotic v ro`natem iz preteklosti. Kaj torej pomeni, da dekleta tro­{ijo velikanske koli~ine energi­je (in denarja), da bi postale abstraktni ideal vsega najsodo­bnej{ega, suhljatega, zapeljive­ga, pripravljenega na vse ravno v tistem `ivljenjskem obdobju, ko so najbolj ranljiva, ko za~ne­jo razvijati te`ko pridobljeno samozavest in oblikovati prve plasti krhke identitete? 
[tevilni sociologi in dru`in­ski terapevti opozarjajo na de­kli{ko kulturo in vpliv, ki ga ima ta na odra{~ajo~e, ko so nenadoma vr`eni v neizprosen svet potro{ni{tva, seksa, drog in agresije. Najstniki so se ve­dno zna{li na ekstremih kultu­re, a zdaj so ekstremi postali norme in celo najbolj{i in naj­bistrej{i otroci se oku`ijo z vro­~i~no `eljo, da bi se vklju~ili v z videzom obsedeni mikrokoz­mos srednje {ole. 
TK / DB 

Nasveti 	~etrtek  26. februarja 2004 
Kuharski nasveti V vrtu 
Zima se {e ni poslovila 
Pregovor ljudske modrosti "kar sve~ana ozeleni, se rado posu{i" je {e posebej name­
^as za svinjino 
Jedi iz svinjine, ki jih najpogosteje ponu­dimo v teh dneh (zima je pa~ ~as kolin), so po ve~ini pripravljene iz sve`e ali raz­soljene svinjine, razli~nih doma~ih mes­nih klobas, ka{natih klobas, zraven pa ponudimo kislo zelje in repo. 
Tako najpo­
gosteje prip­
ravljamo jedi 
iz svinjske 
glave, seveda 
so te jedi vse­
eno druga~ne kot pred nekaj desetletji. Da­nes iz svinjske glave pripravi­mo kak{no tla~enko in `olico. Pri glavi odstranimo ve~ino mastnega dela mesa, okus iz­bolj{amo z dodajanjem razsol­jene svinjine, lahko pa tudi na kocke narezanega kruha. Tako pripravljene tla~enke ne hra­nimo dalj ~asa. 
Tla~enko lahko pripravimo tudi iz svinjskih ta~k ali enosta­vno uporabimo `elatino, ki jo prav tako pridobivajo iz prvo­vrstnih tele~jih in svinjskih ko` ter ta~k. Bolj okusno in lep{o na videz dobimo tla~enko, ~e jo pripravljamo iz razsoljene svinj­ske glave. Pripravimo jo tako, 
za porcijsko serviranje pa lahko uporabimo ve~je skodelice za ~rno kavo. Ko model napolni­mo z narezanimi kockami mesa, rahlo stisnemo in prilijemo na meso toliko juhe, da se meso navla`i. Danes vse pogosteje k mesu dodamo {e kuhano ju{no zelenjavo, kot je korenje, pet­er{iljeva korenina in gomoljasta 

ponudimo kot hladno uvodno  kon~amo {e preden je meso po­ 
jed ali kot samostojno jed.  polnoma zmeh~ano, saj meso v  
Od ostale sve`e svinjine te dni  vodi tudi ohladimo, da ostane  
pripravljamo {e pe~ena svinjska  dovolj so~no, ko ga nare`emo  
rebrca, ki jih lahko napolnimo  in ponudimo.  
s kruhovim nadevom. Posebej okusna so rebrca s hrustljavo zape~eno ko`o, ki jih prav tako lahko napolnimo z nadevi. Po­trebu{evino, ki je prav tako ne­koliko bolj masten kos mesa, pa lahko zavijemo pove`emo z vrvico, za~inimo in prav tako  Zraven kuhanega ali pe~ene­ga mesa pa te dni na mesnih plo{~ah ne manjkajo mesne do­ma~e klobase. Gre za klobase, ki jih pripravljamo ob doma~em prazniku in jih kasneje hrani­mo v tunkah, v nekaterih krajih jih rahlo prekajujejo in nato su­{ijo ali samo su{ijo. Te dni so  
te klobase v razli~nih stopnjah  
glede zorenja, tako jih nekateri  
kuhajo, spet drugi pa `e prazni­ 
jo svoje zaloge.  
Danes so mesne klobase ne­ 
koliko manj mastne, kot so bile  
v~asih, {e vedno pa so pripra­ 
vljene iz razli~nih obrezlin pri  
razkosavanju ve~jih kosov in  
slab{ih delov mesa. Po okusu so  
razli~ne, skoraj vsak dom ima  
svojo majhno posebnost, kljub  
temu, da jih najpogosteje za­ 
~inijo z enakimi za~imbami in  
dodatki. Na kvaliteto teh klo­ 

bas v veliki meri vpliva tudi sam

in ji dodamo zrnca celega pop­postopek mehanske obdelave,
ra, lovor in ~ebulo. Voda naj vre oziroma gnetenja. Tako ve~ina 
po~asi, da dobimo bistro juho, Polnjena svinjska rebra s kruhovim nadevom 
ljubiteljskih in drugih mesarjev

~e bomo tla~enko zalivali. Pri tla~enki, ki jo zalivamo z juho `e ve, da se pri gnetenju ses­
zelena. Model ote`imo, postavi-pe~emo kot pe~enko. Pogoste­
in ni veliko mesa, moramo sku-	tavin ne sme muditi preve~. Z

mo v hladilnik in strjujemo eno je kot kadarkoli pa svinjino tudi

paj z glavo kuhati tudi nekaj 	gnetenjem se po masi enako­
do 2 uri, odvisno od velikosti kuhamo. Zraven `e prej omen­ko`e, da se pri kuhanju v juhi merno porazdeli beljakovinski

modela. Ve~porcijsko tal~enko jene jedi, kuhamo {e razsolje­
stopi snov, ki vam bo kasneje 	lepek, kar je zelo pomembno za

pustimo skozi no~, da se strdi. no svinjino, prav tako naj bi

juho strdila. 	vezavo kon~nega izdelka. Zra-

Strjeno damo na kro`nik ali skuhali razsoljena svinjska re-

Kuhano meso nare`emo na 	ven teh klobas pa ponudimo {e

ve~porcijsko na desko, da jo brca in ostale bolj puste razso­
male kocke, jih damo v prip-	bogato zabeljeno kislo zelje ali

razre`emo, damo na kro`nik, ljene kose svinjine. Razsoljeno 

ravljen model. Za model lahko oblo`imo s kolobarji ~ebule, re-	meso kuhamo tako kot preka-kislo repo. 
uporabimo poljubno stekleno zinami trdo kuhanih jajc in po-	jeno, oziroma ga damo kuhat Nada Pignar, profesorica 
skledo, model za srnin hrbet, kapljamo z bu~nim oljem in v hladno vodo in s kuhanjem 	kuharstva 
Vam va{ mucek, psi~ek,
nih `ivali, za katere bo vzorno

Mokri smr~ek 	hr~ek, ribice ... bolehajo,
poskrbel. Poznani so primeri, nagajajo? Rubrika MOKRI 
Vpra{anje: Katere so tiste `ivali, ki jih 	ko imajo ljudje v svojih domo-SMR^EK vam bo z ve­vih hi{nega ljubljen~ka - doma-terinarjem Vojkom Milen­
kot veterinar odsvetujete, da bi si jih lju­
~o svinjo. Kako se po~uti svinja kovi~em, dr. vet. med.,
dje izbrali za svoje hi{ne ljubljen~ke? v stanovanju ob vsej pozornosti pomagala odgnati skrbi. 
Vpra{anja nam po{iljajte na

njenega lastnika in kako se po-

Odgovor: Na vpra{anje, kate-selno bi bilo nekomu, ki si `eli 	naslov: RADIO-TEDNIK 
~uti svinja v intenzivni pra{i~e­rih `ivali si ~lovek naj ne bi izbral psa, le-tega odsvetovati, ker pa~ Ptuj, Rai~eva 6, 2250 PTUJ
rejski proizvodnji, je vpra{anje, 
ali po elektronski po{ti:

za svojega hi{nega ljubljenca, je `ivi v stanovanju, in mu priporo­
ki ostaja odprto. 
nabiralnik@radio-tednik.si.

nekoliko te`je najti pravi odgo-~ati, naj raje izbere kanar~ka. V naravi je vse pravilno - ni~ 
vor, saj bi marsikomu storil ne-Nekateri si v svojih domovih 	ni narobe ali odve~. In ~e smo 
namerno krivico ali celo zamero. omislijo akvarije, drugi terarij z 	ljudje in `ivali del te narave, `eljah, hotenjih in potrebah po-
Toliko, kolikor je ljudi, je tudi najrazli~nej{imi plazilci, nekdo 	potem sku{ajmo razumeti razli-sameznika. Razvitost neke dru­
okusov, mi{ljenj in `elja. Nesmi-drug bo imel celo vrsto razli~-ke v razli~nih pogledih, okusih, `be se ocenjuje med drugim tudi po tem, kaj le-ta postori za posameznika-~loveka in tudi za `ivali. Zavedati se moramo, da je od nas samih odvisno, za katero vrsto `ivali se bomo odlo~ili, {teje le to, da bomo za na{ega hi{nega prijatelja pri­merno poskrbeli, da bo skupno `ivljenje v obojestransko korist in veselje. Vojko Milenkovi~, dr. vet. med. 
njen vrtnarjem, da ne prehitevajo z vrtnimi 
opravili, ki vrtnemu rastju vzpodbujajo zgo­
dnje{o vegetacijo, ne da bi ga pred pozebo 
zavarovali, dokler se zima {e ni poslovila. 
Matija, ki led razbija, ~e ga ni, pa ga naredi, 
goduje 25. sve~ana. 
V SADNEM VRTU vremenske in talne razmere omogo~ajo sajenje sadnega drevja. Sajenje mora biti opravljeno, preden se pri~ne vegetacija, v ~asu zimskega po~itka, razen ~e sadik ne pridelamo v rastninsko grudo v vsebniku, ko je sajenje mo­go~e v vseh letnih ~asih. V primeru potrebe po presaditvi sta­rej{ega `e odraslega sadnega ali okrasnega drevesa pa je to potrebno opraviti ~imprej, da se bo zemlja dovolj sesedla in se oprejela korenin in dokler je {e zemlja vla`nej{a. Pri zgod­njem sajenju moramo biti pozorni, da ne vr{imo tega opra­vila, ko je zemlja zmrzla. Korenine sadne sadike ob dotiku z zmrzlo zemljo pozebejo. Zmrzle zasipane grude zemlje se ohranijo podobno, kot ~e bi bile spravljene v hladilniku, tak­{na zemlja pa dolgo spomladi ne otopli in zato onemogo~a rast korenin. 
Ob pritoku toplej{ega in vla`nej{ega zraka bodo pri~eli br­steti ko{~i~arji: ~e{nje, breskeve, vi{nje, nektarine in druge. [e preden pri~no brsteti, morajo biti sadne vrste, ki jih oku`uje-
Foto:  M. Ozmec
da meso skuhamo v slani vodi 

jo breskova kodravost in druge glivi~ne bolezni, po{kropljene in zavarovane pred oku`bami. [kropimo z enim od bakrovih pripravkov v koncentraciji, ki jo priporo~a proizvajalec pri­pravka. Na mladikah mlaj{ih breskovih dreves, katerih lubje je ob~utljivej{e na bakrove pripravke, uporabimo organske fungicide Delna SC 750 ali Captan 50. [kropljenje mora biti temeljito opravljeno v mirnem in suhem vremenu, ko ne zmr­zuje. 
Breskve in nektarine re`emo tik pred cvetenjem ali med cvetenjem, marelice pa {ele po cvetenju, da se rane bolje celijo in prepre~imo smolikavost. 
V OKRASNEM VRTU opravimo okopavanje in pletev pom­ladnih ~ebulnic, ki so {e v za~etku sve~ana vznikle in do sedaj precej zrasle. Rahlanje tal sicer ne bi bilo potrebno, ~e se ne ne bi med tem med rastlinami `e razra{~al nedle`en plevel. Rahlanje opravimo s primerno grebuljico do globine, da la`je izpulimo plevel, pri tem pa ne po{kodujemo mladostnih kli~­nih listov. Osipane grme vrtnic `e lahko odgrnemo, da si ka­sneje ne povzro~imo {kode zaradi loma brstov in poganjkov, ki so v za~etku odganjanja na vsak dotik zelo ob~utljivi. Po­ganjki se morajo razvijati na svetlobi, da ozelene in se od vse­ga za~etka vegetacije utrjujejo. 
Grme vrtnic obre`emo tako, da odberemo nekaj najbolj ra­{~enih poganjkov, enakomerno razvr{~enih v obliki grma, in kraj{amo na dva do tri brste. Po{kodovane, slabo ra{~ene in bolne poganjke ter ostarele in suhe {trclje izre`emo, da bo grm, ko bo dorastel, dovolj prostoren in enakomerno obra­{~en s cvetnimi brsti. Vrtnice, ki so v minulem letu obolevale po ~rni listni pegavosti, po{kropimo z enim od bakrovih pri­pravkov, zalego zimskih jaj~ec u{i, pr{ic in kaparjev iz mi­nulega leta pa so~asno uni~imo z enim od predpomlanskih insekticidov. 
V ZELENJAVENM VRTU, dokler se zemlja ne bo ogrela na vsaj 8 °C, ne sejemo, smo pa pozorni na razra{~anje plevela, kot je rogovil~ek in podobni, ki `e pri~enjajo cveteti, so~asno pa tudi semeniti, da jih s koreninami vred z gredic odstrani­mo ali zakopljemo. 
Posevek zimske solate po potrebi oplejemo in plitvo zrah­ljamo ter pokrijemo z vlaknasto folijo. 
^eprav je `e nekoliko kasno za nabiranje cepi~ev, lahko te re`emo po biokoledarju {e 25. in 28. februarja. 
Miran Glu{i~, ing. agr. 

Foto: M. Ozmec 
~etrtek . 26. februarja 2004 Za kratek ~as 




OVEN 

V zasebnem `ivljenju in na ljubezenskem podro~ju je pred vami obdobje harmo­nije in bla`ene sre~e. Va{ najdra`ji/a bo upo{teval tudi 
tiste `elje, ki jih sploh ne boste izrekli. Na delovnem mestu bo izbruhnil prepir. 
BIK 

Glede problema, s katerim se trenutno soo~ate na poslovnem polju, poslu­{ajte svoj notranji glas, ki vas pravilno usmerja. Pri 
tem vam bo neka oseba zelo pomagala, da se re{ite iz te`avnega polo`aja.
DVOJ^KA 

Glede te`av in problemov v slu`bi bodite trdni in neo­majni, ne poka`ite, kako vas je vse, kar se trenutno dogaja, vrglo s tira. V zad­njem ~asu se prehitro utrudite, morda je razlog samo napa~na prehrana. 
RAK 

V tem tednu se vam bo pokazalo ve~ prilo`nosti za zelo dober zaslu`ek; sprej­mite ponujeno. V partner­skem odnosu bo enkrat treba prekiniti molk. Vendar napredujte z majhnimi in previdnimi koraki. 
LEV 

Skrajni ~as je, da svoje poklicno znanje izkoristite v svoj prid. Nalo`ba se vam bo zelo izpla~ala. Va{emu najdra`jemu povejte, kaj vam ni v{e~. Odkritosti vam ne bo zame­ril, pretvarjanje pa zelo. 
DEVICA 



Pri poslovnih zadevah bodite temeljiti, saj vas bo povr{nost drago stala. ^e boste jezo in skrbi vedno ti{~ali v sebi, se vam bo 
to pozneje poznalo pri po~utju. V~asih si dajte du{ka, pa vam bo odleglo. 


Prafza-policijske alkotestne fu~ke in 
TEHTNICA 

praf gnes se tudi pofu~kama na dr`ovne 

V tem tednu vam bo {lo 

ne gre za mu~ke. 
vse narobe, ne boste pa 

dober den, Malo sen zaj pozoba na ptuj­
mogli ugotoviti vzroka. Ne 

pa~ pa za sko fa{enkijo, na na{o mrtvo 
odlagajte ve~ var~evalnih 
ukrepov, ker se vam zna to 

dobro no~ svijo in na druge `rtve tote pred­
grdo ma{~evati v spomladanskem ~asu.

in za dob-pomlodi, ko se borimo stori 
Neprijeten pogovor v slu`bi bo prelo`en.

rega krta, in mlodi, da bi se kristjoni in ki nam bo antikristi dostojno poslovili od celo no~ po riti vrta. ^e {e toga nad{kofa Rodeta, ki gre v pre­
[KORPIJON 

Glede poslovnih zadev se

neste ~uli, pa si zaj zapunite in komando v Rim k svetemi o~eti, 
ne skrivajte vedno v zadnji

se ve~ ne bunite tudi tisti, ki se ki ga ho~e v bran pred Slovenci 
vrsti, ko delijo naloge in

gunite ... vzeti. Seveda ne samo pred tis­
odgovornosti, saj vam ne 
timi, ki `e od negi negda veru-Toto pismo sem vam pisa, 
manjka strokovnega znanja
jejo v tistega boga, ki v bankirisa, .ika in {trika na fa{en­
in sposobnosti, ampak samo vse premalo
svoj oltar ima pa~ pa tudi predkovo nedelo, ko sma se z Mico 
zaupate v sebe.
ovimi, ki mislijo in verjejo v res-s ptujskega korantovoja domu ni~nega in po{tenega boga, kipri{lepala na mojem mopedi, 
STRELEC
za vsokega ~loveka svoj po{tenki boj v grabo kak pa na breg 

O spontani odlo~itvi, ki ste
odnos in pla~ilo ima ...
gre. Cesta bla ledena, boj na 
jo sprejeli glede novih pos­

breg kak v grabo poslujena. Meni je zlo `al, da tok{nega 
lovnih obveznosti, se vam

Vozila sma slalom, jaz sen bija boga neje na zemlji in ne na 
spla~a {e enkrat premisliti.

Bojan Kri`aj una pa na zodjem nebi, saj bi te blo na zemlji ve~ 
^e boste ugotovili, da je 

zici - bog ne daj. Do prvega sitih kak la~nih, ve~ oble~enih 
bila napa~na, se lahko brez kak{ne {kode 

jorka nama je vse dobro {lo, kak brezhla~nih, ve~ napoje­
umaknete. Obetajo se te`ave v ljubezni. 

te pa se nama je vse narobe nih kak `ejnih in tople ~love{ke 
KOZOROG 

obrnolo. Jaz sen bija trezen besede potrebnih. 

Glede poslovnih zadev

kak tovari{ gospod Jelin~i~ ozi-Fa{enka je kunec. Strgajte si 
imate ob~utek, da te~ete na

roma Jelin~ek, ki ma baje ob maske in poko`imo svoje vso­
mestu, toda v resnici ste `e

svoji mlodi `eni vsoki den boj kodnevne frise pa bomo vidli, 
precej bli`e uspehu in cilju,

trdi jezik in boj mehek klin~ek. da forbamo sami sebe in se 
kot to mislite. Zaradi zdrav-

Vete, mija sma vejka prijatla vsoki za svojo rit grebe. Name­
stvenega problema, ki vas `e nekaj ~asa

in tovar{a. Ve~ ga dehnema, sto solidarnosti nam je ostala 
mu~i, pa se le pogovorite z zdravnikom.

boj sma pametna, vejk{e osla-samo {e ritodarnost ... rije trosima med svoje volivce Pa sre~no, vas podavlja rito-
VODNAR 

in pivce. Ni~ ne pihama v tiste plaznik LUJZEK.


Pri na~rtovanju novih nalo`b in projektov boste tako uspe{ni, da boste pre­
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NO^NI 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 
senetili {e sami sebe in ne dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in PROGRAM (Radio Sora). Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 17.30 PORO^ILA. 18.00 SREDI @IVLJENJA. 20.00 
samo kolege in poslovne 

odgovori. 9.40 Vede`evanje. 10.00 Obvestila ({e Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI ABCD (Davorin Juki~). 22.10 Glasbene `elje (SMS).
partnerje. Glede ljubezenske zveze je naj­

11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 DNEVA. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 24.00 Skupni no~ni program (Koro{ki Radio). 
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 
bolje, da polo`ite karte na mizo. 

Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knji`nih zalo`b. 16.30 
9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana-SREDA, 3. marec: 
Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Mala {tajerska (ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar-Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po {ka) kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 
{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z 
RIBI
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) 

15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.15 MISLI Radom [krjancem in de`urno novinarko). 5.15 ^ETRTEK, 26. februarja: IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuhar-Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 
delavcih. 13.10 [port. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 PORO^ILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY 

V slu`bi boste zopet za~utili vero v sebe in trdna tla pod

14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). (izbor Rajka @ule). 20.00 VRO^A LINIJA (Darja 
({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V 11.55 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, dimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE @ELJE Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in 5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice 17.30 PORO^ILA. 18.15 Napotki za du{evno ski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. Lukman - @unec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 
nogami, saj vam bo va{ {ef 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ^ESTI-(SMS). 24.00 SKUPNI NO^NI PROGRAM (Radio odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVEN­
nakazal, da je zadovoljen 

dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. DEJAN). 20.00 PETA NO^ (Marjan Nahberger). TKE POSLU[ALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH Slovenske gorice). SKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.00 Obve­
z vami. Ravno zaradi tega 

9.00 Z ORMO[KEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 24.00 SKUPNI NO^NI PROGRAM (Radio Sora). RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE stila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
TOREK, 2. marca: 
morate biti {e posebej previdni, komu in

Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 @ELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 
SOBOTA, 28. februarja: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z 
in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, NO^NI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKRO­
kdaj boste to povedali in zaupali.

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, Radom [krjancem in de`urno novinarko). 5.15 
17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute FON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia 
PONEDELJEK, 1. marec: 

10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 13.45 Danes na 
Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 
13.10 [PORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Ptujskem. 17.30 Poro~ila. 18.00 Vrti~karije (Mi{a 
Horoskop je za vas napisala vedeže­

11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Radom [krjancem in de`urno novinarko). 5.15 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja
Varnost. 17.00 Skupna oddaja. 18.30 Poro~ila. Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjan~kov 
HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD 
valka Majda, ki jo lahko dobite na tel.

20.00 ORFEJ^EK. 24.00 SKUPNI NO^NI PRO-ropot. 20.10 Glasbene `elje (SMS). 24.00 SKUPNI 
17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuhar-11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e 
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:

GRAM (Radio Celje). NO^NI PROGRAM (Koro{ki Radio). 
ski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 
majda.golubovic@netsi.net.

PETEK, 27. februarja: 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 
POSLU[AJTE NAS NA INTERNETU: 

Poiš~ite jo tudi na spletni strani: ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, ^ILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter [PORT IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e ture. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 www.radio-tednik.si 
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice [port. ^ESTITKE POSLU[ALCEV. 17.30 PORO-obmo~ju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 Minute kul­
www.utrinek.biz 






www.sportnizavod-ptuj.si 

Urednik športnih strani: Jože Mohori~, E-mail: sport@radio-tednik.si 

MARIBOR PIVOVAR­NA LA[KO – ALUMI­NIJ 1:0 (1:0) 
STRELEC: 1:0 Mujanovi~ (6) 
ALUMINIJ: Toplak, Golob, To­polovec, Sambolec, Kuserbanj, Prapotnik, Koren, Don~ec, Repi­na, Panikvar, Fridauer. Igrali so 
{e: Strelec, Pekez, Fla{ker, ^eh, Kelenc, Kne`evi~, Satler. Trener: Miran Emer{i~. 
Nogometa{i Aluminija so v slo­venskem hramu nogometa v Ljud­skem vrtu odigrali prijateljsko nogometno sre~anje z ekipo Ma­ribor Pivovarno La{ko. Doma~ini, ki jim je to sre~anje slu`ilo kot generalka pred prvenstvenim sre­~anjem, so bili nekoliko bolj{i v prvem pol~asu. Svojo premo~ pa so kronali `e v 6. minuti, ko je v polno zadel nova okrepitev Maribor~anov Alen Mujanovi~. Iz­gledalo je, da bodo Kidri~ani do­`iveli katastrofo, vendar se je vse hitro umirilo. 
V drugem pol~asu pa so do­ma~ini, ki so bili v tem sre~anju absolutni favoriti, zaigrali med­lo, oziroma so bili gostje bolj hrabri in bi lahko rezultat na podlagi svojih prilo`nosti celo najmanj izena~ili, ~e `e ne tega sre~anja dobili v svojo korist. Generalka Maribor~anov tako ni uspela, gostje iz Kidri~evega pa so reprezentirali svojo {olo no­gometa. 
DOMŽALE – ALUMI­NIJ 3:2 (1:2) 
STRELECI: Drobne 2x in Bra­covi~ za Domžale in Fridauer in repina za Aluminij. 
Prejšnjo sredo so nogometaši Aluminija gostovali v Domažalah in nudili dostojen odpor doma~i prvoligaški ekipi. V prvem pol~a­su so celo povedli, vendar je ne­kdanji reprezentan~ni napadalec Oskar Drobne z dvema zadetko­ma poskrbel za preobrat. 
Danilo Klajn{ek 


Celjani so še vedno premo~ni 

KUMHO DRAVA - PUBLIKUM 2:3 (1:1) 
STRELCI: 0:1 Brulc (25), 1:1 Zili~ (45, 11 m), 1:2 A. Pe~nik (50), 1:3 Brulc (65), 2:3 Majcen (85). 
KUMHO DRAVA: Dabanovi~, Toplak, [terbal, Berko, Gri`oni~, Selimovi~, Jevd`eni~, Adnan Smaj­lovi~, Zili~, Majcen in Gorin{ek. Igrali so {e: Golob, Zajc, Krajnc, Krepek, Anel Smajlovi~. Trener: Sre~ko Lu{i~. 
Gostitelji so se po vrnitvi s pri­prav prvi~ predstavili ptujskim gledalcem, ki se jih je na mes­tnem stdionu zbralo nekaj ve~ kot 250. 
@e v prvih minutah bi gosti­telji lahko pri{li v vodstvo, ko je Berko z glavo poslal `ogo proti praznemu golu, a jo je Šno. s skrajnimi napori izbil v polje, nekaj zatem pa je streljal Majcen, `oga pa je ob vratnici odletela v avt. Igra se je v na­daljevanju odvijala med obema kazenskima prostoroma, gostje so v enem od napadov prelahko pri{li v vodstvo po napaki Da­banovi~a in Gri`oni~a. V zadnji minuti prvega pol~asa je vratar gostov Fornezzi nepravilno zau­stavil Majcna, uspešen realizator 11-metrovke je bil Zili~. 
V drugem delu doma~a obram­ba ob {tevilnih menjavah ni zai­grala ve~ tako ~vrsto, gostje so to izkoristili in dosegli dva zadetka v vrata Goloba, ki je ob odmoru vstopil v igro, ubranil pa je ne-varni strel [e{larja in nekaj zatem {e Brulca. Kon~ni rezultat je do­segel Majcen, ki se je otresel ob­rambnega igralca in nato izigral še vratarja [eligo. Priložnost za izena~enje je zamudil Gorin{ek, a je bil za malenkost prekratek. 


anc 
Spomladanski del prvenstva v 1. SNL se bo zaradi neugod­nih vremenskih razmer pri~el šele naslednjo soboto, 6. mar­ca, in ne 28. februarja, kot je bilo prvotno na~rtovano. 


Z Dravo do `elenega cilja 
V ptujskem prvoliga{u se je v primerjavi z jesenskim delom prvenstva v 1. SNL marsikaj spremenilo. Kljub temu, da so na zadnjem mestu, si mo~no prizadevajo in `elijo obstanka v prvoliga{ki dru{~ini. Ena izmed zelo odmevnih okrepitev je bil napadalec Sead Zili~, ki bo v drugem delu prvenstva verjetno ena izmed klju~nih zadev v konici napada. 
Ta 21-letni nogometa{, rojen v Prijepolju, ima za sabo kar boga­to nogometno preteklost. @e z 11 leti je prestopil k beograjskemu Partizanu, nato ga je pot vodila v Italijo in {e v Nem~ijo, kjer je bil ~lan Herte. Tam je enkrat za­igral in bil 35-krat na klopi. Ob tem pa je zbral tudi 20 nastopov za reprezentanco BiH do 21 let in bil vpoklican za ~lansko repre­zentanco te dr`ave, vendar zanjo ni zaigral. Sead je kaj hitro postal ljubljenec, saj zadeva mre`o, ob tem pa tudi odli~no in nesebi~no sodeluje s soigralci. 
Št. tednik: »Ko si nekje v ve­likih klubih, si verjetno `eli{, da bi tam tudi zaigral in ostal, toda pot te je pripeljala na Ptuj. Kako to?« 
Sead Zili}: "V velikih klubih je te`ko uspeti brez pravega mened­`erja, ki ga jaz nisem imel. Nave-li~al sem se sedenja na klopi pri Herti. Imel sem tudi nekaj nem­{kih ponudb, vendar nobena ni bila tak{na, ki bi mi zagotavljala igranje. Sem v tak{nih letih, ko enostavno mora{ igrati. Zato je bila moja odlo~itev glede tega, da kon~no zaigram, neomajna. Vse se je pri~elo znova. Sprejel sem ponudbo Kumha Drave, {koda pa je, da `e v jesen nisem mogel nas­topiti." 
Št. tednik: »Kako so te spre­jeli na Ptuju in kako si se zna­{el v tem mestu?« 
Sead Zili}: "Moram re~i, da sem zelo zadovoljen s sprejemom in vsem nasploh pri Dravi in na Ptu­ju. To je prijetno mesto, kjer so ljudje gostoljubni, klub pa zelo 


Sead Zili}: "Ljudje naj si misli­jo, kar si ho~ejo, vendar bi de­jal, da je bilo v Med`ugorju vse tako, kot mora biti za priprave prvoliga{kega kluba. Pod stroko­vnim vodstvom trenerja Sre~ka Lu{i~a smo dobro delali, saj smo imeli odli~ne pogoje. Na{ trener zahteva bolj napadalno igro in mislim, da smo na dobri poti, da bomo to sprovedli {e na igri­{~u. Sre~anje v Vara`dinu je po­kazalo na{o pravo sliko, ko smo brez ve~jih te`av premagali Var­teks in pokazali svoje vrednosti. Vse skupaj je usmerjeno v dobro formo na za~etek drugega dela prvenstva, oziroma {tirih krogov prvega dela prvenstva, kjer bi z dobrim {tartom lahko naredili marsikaj." 
Št. tednik: »Kje vidi{ Kumho Dravo na koncu prvenstva?« 
Sead Zili}: "Na Ptuj nisem pri­{el samo na ogled, ampak igrat nogomet. Nam vsem je cilj ob­stanek med prvoliga{i in mnenja sem, da smo to sposobni nare­diti. ^asa je sicer dovolj, to~ke pa lahko dobimo samo z dobro igro." 
Danilo Klajn{ek 
urejen. Uprava mojega novega kluba je ambiciozna in sposobna, jaz osebno pa upam, da bom pri­pomogel k za~rtanemu cilju, ki se mu re~e obstanek med prvoliga­{i." 
Št. tednik: »Nekateri so se v~asih malo nasmihali o va{ih pripravah, ki ste jih dvakrat opravili v Med`ugorju. Kako je tam potekalo delo?« 

~etrtek . 26. februarja 2004 Šport 



Morda že odlo~ilna zmaga 
Ormoža proti Ribni~anom 


JERUZALEM ORMO@ – CELJE PL 
32:38 (20:19) 
JERUZALEM ORMOŽ: G. ^udi~ (14 obramb), Cvetko; Bel­{ak 4, Mesarec, Kora`ija 3, Bezjak 6, Grabovac 1, Ivanu{a 3, Kiri~, Ko­saber, Han`eli~, Hrnjadovi~ 2(2), Lollo 7(3), B. ^udi~ 6. Trener: Sa{a Prapotnik. 
CELJE PL: Rezar (9 obramb), Lorger (6 obramb); Rutenka 5, Vugrinec 4, O{tir 1, Bilbija 2, Baj­ram, Kozlina, Milosavljevi~ 6(1), Goren{ek 4, Natek 1, Brumen 6, Kok{arov 7(1), Zorman 2. Trener: Miro Po`un. 
Rokometna mrzlica v Sloveniji {e vedno traja. Dokaz temu je bila tudi tekma med ormo{kimi vinar­ji in pivovarji iz La{kega. [portna dvorana na Hardeku je pokala po {ivih, saj se je zbralo rekordnih 1000 gledalcev, ki so ob koncu zadovoljni zapu{~ali premajhno ormo{ko dvorano. Uro pred za~e­tkom sre~anja so tribune bile `e nabito polne. Obe mo{tvi sta tudi imeli podporo iz tribun ormo{­kih kurentov in navija{kih skupin Ormo`anov in Florjanov. Doma~i­ni so prvi pol~as odigrali sanjsko, Celjani pa so `e bili z mislimi na povratnem sre~anju lige prvakov proti Lemgu. @e v 7. minuti je trener gostov Miro Po`un zahte­val minuto odmora po zaostanku treh zadetkov. Bilbijo in Nateka je zamenjal z Rutenko in Vugrin­cem, vratarja Lorgerja pa z Re­zarjem. Zaradi bolezni ni nastopil Dejan Peri~, ki so ga ormo{ki lju­bitelji rokometa {e najbolj pogre­{ali. V igri zaradi la`je po{kodbe gle`nja ni stopal tudi Miladin Ko­zlina. Tudi po minuti odmora so novinci v ligi igrali trdno v obram­bi ter hitro in domiselno v napa­du. Celjanom pa igra nikakor ni stekla, ne v napadu in ne v ob­rambi. Tako so doma~ini vodili od samega za~etka, kar v osmih pri­merih tudi za {tiri gole prednos­ti. Ob koncu pol~asa je Celjanom le uspelo zaostanek 20:16 zni`ati na sprejemljivih 20:19. V prvem delu so Ormo`ani dali Celjanom ve~ zadetkov, kot sta jih dala sku­paj v prvih pol~asih tekem v Celju {panski Ademar in nem{ki Lem­go. 
Po jezikovi juhi v celjski sla~il­nici (obisk predsednika Turn{ka) smo v drugem pol~asu videli veli­ko bolj{i obraz dr`avnih prvakov, ki pa je bil {e dale~ od ta prave­ga. Vseeno je celjski stroj najprej izena~il in nato prvi~ v 35. mi­nuti tudi povedel 22:21. "Jeruza­lem~ki" so {e zadnji~ izena~ili na 
23:23. Po~asi je doma~im za~elo zmanjkovati mo~i, Celjani so pre­stavili korak vi{je in razlika se je povzpela na +9 (38:29). Doma~i­ni so na koncu uspeli ubla`iti po­raz, za svojo predstavo pa so bili bu~no nagrajeni s strani doma~e publike. 
RIBNICA – JERUZA­LEM ORMOŽ 24:25 
(13:12) 
JERUZALEM ORMOŽ: G. ^udi~ (23 obramb), Dog{a; Bel­{ak 5, Mesarec 1, Kora`ija, Bezjak 3, Grabovac 2, Ivanu{a 5, Han`e­li~, Kiri~, Kosaber, Horvat, Hrnja­dovi~ 6(5), Lollo 2, B. ^udi~ 1. Trener: Sa{a Prapotnik. 
Po tekmi s Celjani so se privr­`enci rokometa{ev iz mesta slad­korja najbolj bali, da se njihovi junaki niso med tednom preve~ utrudili na tekmi z dr`avnimi pr­vaki. Tekma v Ribnici je bila velike­ga zna~aja za obe mo{tvi. Vlo`ek je bil zelo velik – obstanek v ligi. Po zmagi "jeruzalem~kov" v Rib­nici pa je jasno, da so se varo­vanci trenerja Janeza Ilca poslovili od najelitnej{e slovenske roko­metne lige. Celotno sre~anje je bilo zelo izena~eno, izid pa je bil kar 14-krat izena~en. Doma~ini so imeli najve~jo prednost v 26. mi­nuti, ko so povedli 12:9. V dru­gem pol~asu so rokometa{i Inlesa vodili le enkrat, in sicer v 52. mi­nuti pri izidu 20:19. Priklju~ek z Ormo`ani sta v doma~i vrsti dr­`ala le mladinca Lunder in Be­~irovi~, pri gostih pa je izstopal 


Iz Ormoža v pol.nale lige prvakov 

Gostovanje rokometa{ev Celja PL v Ormo`u smo izkoristili tudi za kratke pogovore s predsedni­kom kluba Tonetom Turn{kom, trenerjem Mirom Po`unom in naj­popularnej{im igralcem Celja Re­natom Vugrincem. 
TONE TURNŠEK: »TUDI DRUGO LETO BOMO MO^NI!" 
[t. tednik: "Zadnja leta vsako leto zmanj{ujete prora~un klu­ba, a vam vedno uspeva ostati v vrhu. V ~em je skrivnost?" 
Tone Turn{ek: "Pravzaprav ni nobene velike skrivnosti razen tega, da na{ strokovni {tab dobro dela od najmlaj{ih selekcij nap­rej, vse do ~lanskega mo{tva in da je zanimanje za rokomet iz leta v leto ve~je, tako da imamo na razpolago dovolj mladih igralcev. Iz mlaj{ih generacij se vsako leto komu uspe prebiti v ~lansko mo{­tvo, kjer pa morajo za uspeh trdo delati, saj je tam konkurenca zelo velika." 
[t. tednik: "Po koncu sezone odhajata iz kluba Renato Vugri­nec in Dejan Peri~. Kako boste zapolnili nastalo vrzel?" 
Tone Turn{ek: "Seveda bo to zelo te`ko, saj vemo, kako kvalite­tna igralca sta to, vendar smo se v preteklosti `e navadili na od­hode najbolj{ih mo`, ki jih v svo­je sredine zvabijo bogati nem{ki, {panski in francoski klubi. To je na{a realnost. Po drugi strani pa bo spet dobil prilo`nost kak{en drugi igralec in jo bo izkoristil, tako da se ne bojim za prihodnost Celja PL." 
MIRO POŽUN: »@ELIM SI, DA BI ORMOŽ POSTAL RO­KOMETNI CENTER." 
[t. tednik: "Kako ste zado­voljni s tekmo Ormo` – Celje, ki je bila zadnja priprava pred odlo~ilnim dvobojem z Lem­gom?" 


Miro Po`un: "Videlo se je, da so na{i igralci tekmo za~eli pre­ve~ le`erno, kar so doma~ini na za~etku lepo izkori{~ali in polni­li na{o mre`o. Mi smo se morali v drugem pol~asu maksimalno potruditi, da smo ekipo Ormo`a "zlomili" predvsem z vi{jim tem-pom, kjer je pri{la do izraza na{a bolj{e .zi~na pripravljenost. Ocenjujem, da je bila to dobra priprava na odlo~ilno tekmo z Lemgom. ^estital bi doma~i eki­pi in trenerju za dobro predsta­vo in bi jim za`elel veliko uspeha v nadaljevanju prvenstva. Vesel sem, da se v Ormo`u dobro dela in da nastaja na tem koncu Slo­venije pravi rokometni center, kar je zelo dobro za slovenski ro­komet." 
RENATO VUGRINEC: »V MAGDEBURG ZARADI TRENERJA!" 
[t. tednik: "Po tekmi si ve~ kot pol ure podpisoval avtogra­me in se fotogra.ral z mladi­mi. Se po~uti{ kot zvezdnik?" 
Renato Vugrinec: "Niti naj­manj! Tudi brez tega bi se po­polnoma dobro po~util, pa tudi v svojem privatnem `ivljenju sem povsem obi~ajen fant. Je pa se­veda dober ob~utek, ko te imajo mladi za vzornika." 
[t. tednik: "V leto{nji sezoni si eden nosilcev igre v klubu in tudi reprezentanci. Si morda posebej motiviran zaradi pole­tnega odhoda v Nem~ijo?" 
Renato Vugrinec: "@e v prej­{njih sezonah sem posku{al dati vse od sebe, tako je tudi v leto{nji. Pravzaprav posku{am vsako tek­mo odigrati najbolje kar zmorem, v~asih mi to uspeva bolj, v~asih manj. Seveda pa so pomembne tudi izku{nje, ki sem jih nabral v vseh letih igranja rokometa. Le­to{nji rezultati, tako klubski kot vratar Gregor ^udi~ – ^uda, ki je z bravuroznimi obrambami sprav­ljal v obup doma~e rokometa{e. Pri vodstvu 25:24 so ormo{ki ro­kometa{i zapravili napad, doma­~inom pa je zmanjkalo ~asa za kaj ve~ kot za zaklju~ni strel iz de­vetih metrov, ki so ga Ormo`ani vedeli zaustaviti. Na koncu je sle­dilo nepopisno veselje ormo{kih rokometa{ev, ki bodo v sredo, 3. marca, ob 19. uri v doma~i dvora­ni proti Trbovelj~anom imeli prvo prilo`nost za potrditev obstanka v ligi. 
Uro{ Krsti~ 
VELIKA NEDELJA - GORENJE 21:28 
(12:10) 
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Gotal 1, Mesarec, Trofenik, Gre­gori~, Poto~njak, Kumer 1 (1), Pla­ninc 5, Kokol, Stoinovi~, Kukec 3, Šantl 5, Kozomara 6, Okreša. 
GORENJE: Tamše 2, J. Dobel­šek, Bedekovi~ 4 (1), Kavti~nik 6, Mlakar 4, Oštir 1, Sovi~ 4, Sirk 2, Lainš~ek, Gajšek, L. Dobelšek 3, Škof, Štefani~ 1, Kovi~ 1. 
Velika Nedelja je v prvem pol­~asu igrala zelo dobro in prese­netila favoriziranega tekmeca, pri katerem se je poznala utrujenost po naporni ~etrt.nalni tekmi ev­ropskega pokala pokalnih zmago­valcev s portugalskim Sportingom 

1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MO[KI 
REZULTATI 13. KROGA: Inles Riko – Jeruzalem Ormo` 24:25 (13:12), Adria Krka – Termo 28:28 (12:14), Prevent – Trimo 30:29 (14:13), Prule 67 – Cimos Koper 34:29 (17:14), Velika Nedelja – Gore­nje. Sre~anje Rudar Trbovlje – Celje Pivovarna La{ko je bilo odigrano iz Lizbone. V petnajsti minuti so si gostitelji priigrali tri gole pred­nosti (8:5), prednost pa z dolgimi napadi in zelo dobro obrambo dr­žali vse do konca prvega dela. 
pozno sino~i.  
1. CELJE PIVOVARNA LA[KO  12  11  1  0  23  
2. PRULE 67  13  10  1  2  21  
3. PREVENT  13  10  1  2  21  
4. GORENJE  12  9  1  2  19  
5. TERMO  13  6  1  6  13  
6. RUDAR TRBOVLJE  12  6  0  6  12  
7. CIMOS KOPER  13  5  2  6  12  
8. ADRIA KRKA  13  4  1  8  9  
9. JERUZALEM ORMO@  13  3  3  7  9  
10. TRIMO TREBNJE  13  3  2  8  8  
11. VELIKA NEDELJA  12  1  1  10  3  
12. INLES RIKO  13  1  0  12  2  


V drugem pol~asu je bilo vse do 44. minute izena~eno (17:17), nato pa so gostje dodali plin in iz­koristili nekaj napak doma~ih ro­kometašev. S hitrimi nasprotnimi napadi so si priigrali pet golov prednosti (23:18) in tekma je bila odlo~ena. 
DK 

reprezentan~ni, so posledica do­brega dela vseh ljudi, ki vodijo klub in reprezentanco ter seveda igralcev. @e ve~krat smo bili na pragu uspeha, imeli smo dobro ekipo, a {ele letos se nam je z re­prezentanco vse iz{lo po na~rtih. Pomemben dele` je prispeval {e selektor Tone Tiselj in uspeh ni izostal, srebrna medalja na EP je zelo velik dose`ek." 
[t. tednik: "Po leto{nji sezo­ni odhaja{ v Magdeburg. Zakaj si izbral prav ta klub?" 
Renato Vugrinec: "Magdeburg je najve~ji nem{ki klub z dolgo in bogato tradicijo, nem{ka liga pa je najmo~nej{a na svetu. Povabi­lo iz tak{nega kluba ima posebno te`o in je to tudi velika ~ast in obveza obenem. Na koncu pa je bila odlo~itev la`ja {e zaradi tre­nerja, ki vodi Magdeburg (Alfred Gislason, ki prihaja iz Islandije, op. ur.). Ocenil sem, da lahko pri njem {e napredujem v svoji igri." 
[t. tednik: "Ocenjuje{, da je odhod najbolj{ih slovenskih igralcev v tujino dober ali slab za slovenski rokomet?" 
Renato Vugrinec: "To je zelo dvorezen me~, so slabe in dobre plati te zgodbe. Mislim, da se je temu treba prilagoditi. Za na{e klube je to realnost in je po­memben vir zaslu`ka. Doma je {e vedno dovolj kvalitetnih igral­cev in trenerjev, da imajo mladi vzornike in dobre pedagoge, ki talentirane igralce dobro vodijo. 
Po drugi strani pa igralci v mo­~nej{ih ligah igrajo ve~ te`kih te­kem v sezoni, kar je zagotovo dobro za reprezentanco, ki lahko {e napreduje v igri. Kateri od teh dveh polov prevlada, pa je odvi­sno od gledanja v posameznem trenutku in posameznem klubu." 
[t. tednik: "Kako ocenjujete mo`nosti reprezentance v Ate­nah?" 
Renato Vugrinec: "Ta repre­zentanca si je s srebrno medaljo na EP ustvarila dolo~en renome, ki ga bo seveda posku{ala zadr`a­ti tudi v bodo~e. Na nek na~in bo turnir na olimpijskih igrah manj kvaliteten kot na EP, saj bo tam na­stopilo le 8 evropskih ekip, vemo pa, da se v Evropi igra najmo~­nej{i rokomet in te`ko premaga{ tudi "manj kvalitetno" reprezen­tanco. Kako bomo to izkoristili v Atenah, pa je te`ko napovedova­ti." 
Jo`e Mohori~ 

Šport ~etrtek . 26. februarja 2004 




Pomembna zmaga v boju za 3. mesto 
zarij, in po kvalitetni predstavi
1. SLMN 
zaslu`eno slavili ter tako odnesli
REZULTATI 14. KROGA: Na­
dragocene to~ke v boju za tretjezarje – Vitomarci Petlja 2:3, GIP mesto s seboj. V nabito polni dvo-Beton – Metropol 4:6, Napoli rani v pravem {portnem duhu soPernica – Puntar Alpkomerc 3:7, se naprej "prijateljsko udarili" na-Dobovec – Kix Ajdov{~ina 4:4. 
vija~i, kar je obetalo pravi spekta­Sre~anje Mavi Bre`ice – Svea Le­kel. Bolj{e so za~eli Vitomarci in sna Litija je prelo`eno. 
preko kapetana Krauta nevarno 
pim golom popeljal v vodstvo.
1. SVEA LESNA LITIJA 13 13 0 0 39 
ogrozili odli~nega vratarja Skoka

2. PUNTAR ALPKOMERC 14 11 1 2 34 Dvorana je onemela. Doma~ini so
`e v prvi minuti. V nadaljevanju

3. 
NAZARJE 14 7 2 5 23 se na vse kriplje trudili rezultat 

4.
 VITOMARCI PETLJA 14 6 2 6 20 je sledilo nekaj izrazitih prilo`no­


izena~iti, kar jim je po nekaj za­5. KIX AJDOV[^INA 14 4 4 6 16 sti na obeh straneh, Vitomar{ka pravljenih prilo`nostih na obeh

6. DOBOVEC 14 5 1 8 16 
vrata je zaklenil Kornik in sprav­

7. 
METROPOL 14 4 3 7 15 straneh uspelo v 32. minuti, ko so 

8.
 GIP BETON 14 5 0 9 15 ljal varovance Denisa Delamelje 

zadeli iz hitrega protinapada.


9.
 NAPOLI PERNICA 14 3 2 9 11 ob `ivce s svojimi panterskimi ob­

10. 
BRE@ICE 13 2 3 8 9 V kon~nici sre~anja sta na sce­


rambami, na drugi strani sta Pu­
no stopila sodnika in dosodila ne-
k{i~ in [no. zadevala vratnice,

NAZARJE : VITOMARCI kaj "sumljivih" prekr{kov v korist
nazarsko mre`o je re{eval tudi

PETLJA 2:3 (1:1) Skok. 14. minuta sre~anja in Na-doma~ih, tako da so si izborili ka­zar~ani so povedli 1:0 – lepo 
zenski strel z 10 m, vendar Dela-STRELCI: 1:0 Adami~ (14), 1:1 izpeljana {olska akcija iz kota, ne-meja ni bil natan~en.

[prah (20), 1:2 [no. (24), 2:2 pazljivost vitomar{ke obrambe in V naslednjem napadu je dvomeVre{ (32), 2:3 Kurnik (37). 

Kornik je bil premagan. Sledila o zmagovalcu razblinil biv{i rep-
VITOMARCI PETLJA: Kornik, 

je popolna ofenziva ptujskih trgo-rezentant v Petljinem dresu Dani-Kurnik, Kraut, Kamen{ek, [prah, vcev, `oge niso uspeli spraviti v lo Kurnik in po pravi mojstrovini, [no., Krampelj, Puk{i~, Pol{ak, mre`o do 20. minute, ko je s pra-ko je pred seboj "polo`il skorajGomzi, Ramadani. TRENER: Dar­vim projektilom izena~il [prah. celo nazarsko ekipo", zadel za po­ko Kri`man. 
V nadaljevanju smo videli po-membno zmago, ki je najverjetne-IGRALEC TEKME: Silvester 
dobno sliko, tokrat so prvi zapre-je klju~na za osvojitev kon~negaKornik 
tili Gra{~aki iz Nazarij in dvakrat tretjega mesta, in tudi teoreti~en Vitomar~ani so gostovali pri do-zgre{ili nemogo~e, [no. je to znal obstanek v 1. ligi je za Vitomar~a­brih {portnih prijateljih, ekipi Na-kaznovati in je Vitomar~ane z le-ne `e zagotovljen. 

Po korakih do sodobnega {portnega centra 
"@elim si, da bi mestni stadion postal osrednji prostor vseh Ptuj­~ank in Ptuj~anov za vadbo, dru`e­nje in rekreacijo. S predvidenimi investicijami v {portno infrastruk­turo, za katere upam, da jih bodo mestni svetniki potrdili, pa bi sta­dion lahko dobil tudi vlogo osred­njega prostora za velike prireditve na prostem," pravi direktor [port­nega zavoda Ptuj Simon Star~ek. 
Prvi koraki v smeri urejanja {portno-vadbenih povr{in so bili storjeni `e lani, z otvoritvijo posodobljene atletske steze. "Projekt nadaljnje izgradnje in ureditve mestnega stadiona je ne le smiseln, ampak tudi nujen v lu~i zagotavljanja varnosti gledal­cev, pa tudi zagotavljanja pogojev za kvalitetno vadbo {portnikov mo dograditi {e zahodne tribu-pokrite vadbene in druge potre­in rekreativcev ter izvajanja dr`a­ne, s ~imer bi zagotovili {e 1900 bne prostore, namenjene razli~­vnih in mednarodnih tekmovanj sede`ev, pod njimi pa urediti nim {portnim dejavnostim, kotin mitingov." 



Po idejnem projektu izgradnje dodatnih tribun in pokritih vad­benih prostorov ter parkiri{~a, o katerem bo mestni svet razpra­vljal na dana{nji seji, naj bi se mestni stadion obnavljal v {tirih fazah, kon~na podoba sodobne­ga {portnega centra pa naj bi bila vidna pred zaklju~kom leta 2008. Celotna {tiriletna investi­cija bo po sedanji oceni zna{ala slabih 860 milijonov tolarjev, kot soinvestitorji pa nastopajo Mes­tna ob~ina Ptuj, ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, Funda­cija za {port ter morebitni spon­zorji in donatorji. 
V prvi fazi, ki se bo za~ela le­to{nje poletje, ~e bo projekt se­veda sprejet, se bodo zgradile vzhodne tribune ob potoku Gra­jena v izmeri 1104 kvadratne me­tre s 1515 sede`i za gledalce: "V naslednjih fazah izgradnje, ki bodo potekale po letih, pa `eli-


GERE^JA VAS UNUK[PED 
– RA^E 7:3 (2:3) 
STRELCI: 0:1 Goljat (7), 0:2 Goljat (20), 1:2 Juri{i~ (22), 2:2 Juri{i~ (25), 2:3 Pintar (27), 3:3 Herti{ (47), 4:3 Juri{i~ (50), 5:3 Herti{ (67), 6:3 Herti{ (70), 7:3 Gor{e (80) 
GERE^JA VAS UNUK[PED: Brencl, Sagadin, Kralj, Ciglar, Krajnc, Debevec, Mohorko, Ladi­nek, Juri{i~, S. Mertelj, Pacher. Igrali so {e: [eruga, Verlak, B. Mer­telj, Herti{, Gor{e, Majcen. Tre­ner: Ivan Ornik. 
Vode~e mo{tvo 1. lige MNZ Ptuj je po pri~akovanjih visoko pre­magala ekipo Ra~, vendar {ele po zelo dobri igri v drugem pol~asu, ko so dosegli {tiri zadetke, ob tem pa zamudili {e nekaj prilo`nosti. 
WENDORF – HAJDINA 2:2 
(1:1) 
STRELCI: 0:1 R. Krajnc (17), 
1:1 Le{nik (22), 2:1 Germenar (65), 2:2 M. Bauman (76) 
HAJDINA: Kornik, Gaiser, Hor­vat, M. Krajnc, B. Bauman, Vrabl, Pihler, Bezjak, Hotko, Princl, R. Krajnc. Igrali so {e: M. Bauman, Marcel Krajnc. Trener: Ivan Zajc. 
Nogometa{i tretjeliga{a Hajdi­ne so nastopili v sosednji Avstriji. Po borbeni in dinami~ni igri sta se ekipi na te`kem igri{~u raz{li z neodlo~enim izidom, ~eprav so nekaj ve~ prilo`nosti imeli gostje. 
V petek prihaja na Ptuj ekipa Gib Beton MTO, ki so jo jeseni us­peli premagati v gosteh. Upajmo, da bo tudi tokrat tako. 
DR 
2. SLMN – vzhod 
Rezultati 15. kroga: Bioterme Mala Nedelja – Sevnica 4:5, Slo­venske gorice – Red Bat 3:6, Pan­da Maribor – Cerkvenjak Gosti{~e Anton 5:5, Pizzeria Vinska trta – Bakara Maribor 6:15. Prost je bil 
Toma`.  
1. SEVNICA  13  11  0  2  33  
2. RED BAT   13  10  0  3  30  
3. TOMAŽ  13  8  1  4  25  
4. SLOVENSKE GORICE 13  7  0  6  21  
5. CERKVENJAK  14  5  4  5  19  
6. BAKARA MARIBOR  13  5  0  8  15  
7. PANDA MARIBOR  13  4  2  7  14  
8. MALA NEDELJA  14  4  1  9  13  
9. PIZZ. VINSKA TRTA  14  1  4  9  6  

M[ 
so {portni ples, aerobika, dviga­nje ute`i, .tnes, keglji{~e in atle­tika. Klju~nega pomena bo tudi razsvetljava stadiona, saj je ta po­goj za ve~erne treninge in prire­ditve." 
Z izvedbo zastavljenega proje­kta bi mestni stadion zavzemal dobrih 5000 kvadratnih metrov povr{ine, v okviru katerih bi pri­dobil 3400 sede`ev za gledalce in 2078 kvadratnih metrov pokri­tih vadbenih prostorov. Pomem­bna pridobitev bo tudi urejeno parkiri{~e, sicer {ele v zadnji fazi izgradnje, ki pa ga stadion danes sploh ne premore. 
Uresni~itev projekta v smeri izgradnje urejenega in moderne­ga mestnega stadiona je v prvi vrsti odvisna od odlo~itve mes­tnih svetnikov. Ob tem pa nika­kor ne gre prezreti dejstva, da je Ptuj s svojo {portno infras­trukturo, v {tevilu in kapaciteti pokritih in nepokritih {portnih povr{in, pri svojih 80 {portnih klubih in dru{tvih {e vedno pod slovenskim povpre~jem ter za vsemi mestnimi in celo drugimi manj{imi ob~inami po Sloveniji. 
SM 
ROKOMET 

1. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA 
PARI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje (sreda ob 19.00), 

Termo - Velika Nedelja, Celje Pivovarna Laško - Prule 67, Cimos Koper - Prevent, Trimo - Adria Krka, Gorenje - Inles Riko 
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 14. KROGA: Loka kava Jelovica - Mercator Tenzor Ptuj, Krim Eta Malizia - Celeia Celje, Burja Ško.je - Piran, Gramiz Ko~evje - Izola Bori, Olimpija -Žalec. 
ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (ŠD Center v ~etrtek, 4. 3., ob 19. uri) 
1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 14. KROGA: Gorišnica - Chio Kranj (v soboot ob 19.30 v ŠD Go­
rišnica), Sevnica - Dol TKI Hrastnik, Gold club - Slovan, ^rnomelj - Sviš, Pekarna Grosuplje - Gorica Leasing, Mokerc - Mitol Sežana. 
2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 14. KROGA: Drava Ptuj -Šmartno 99 (v soboto v ŠD Center ob 
17. uri), Gr~a Ko~evje - Ajdovš~ina, Radovljica - Rade~e, Arcont Radgona 
-Dobova, Cerklje - Atom Krško, Izola - Alples Železniki. 
ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA: Drava Ptuj - Radovljica (ŠD Center ob 17.30) 
MALI NOGOMET 

1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA PARI 15. KROGA: Vitomarci Petlja - GIP Beton (ŠD Center v petek ob 
20.30), Mavi Brežice - Dobovec, Svea Lesna Litija - Napoli Pernica, Puntar Alpkomerc - Nazarje, Metropolo - KIX Ajdovšcina. 
2. SLMN - VZHOD 
PARI 16. KROGA (27. in 28. februar): Cerkvenjak Gosti{~e Anton – 

Toma`, Sevnica – Slovenske gorice, Bakara – Bioterme Mala Nedelja, Red Bat – Panda Maribor. Prosta bo Pizzeria Vinska trta. 
NOGOMET 

V soboto bodo nogometaši Aluminija gostovali v Prekmurju, kjer se bodo ob 15.00 pomerili z ekipo Turniš~a. 
V soboto ob 11.30 bodo nogometaši ekipe Mark 69 Rogoznica gosto­vali v Koprivnici, kjer se bodo pomerili z vode~o mladinsko ekipo hrvaške­ga nogometa - Slavenom Belupo. 
KEGLJANJE 

2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD 
PARI 12. KROGA: Drava Ptuj - Radenska (ob 14.00 kegljiš~e v hotelu Ptuj), Impol - Komcel, Fužinar Korotan, Nafta - Miroteks III. 
3. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD 
PARI 16. KROGA: Impol - Lokomotiva, Agroruše - Drava Ptuj, Petrol - Fala, Žalec Rogaška - Piramida. Marles hiše - Fužinar. 
KOŠARKA 

2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - VZHOD 
PARI 18. KROGA: Ptuj Haloze - Lastovka Smlednik, Prebold - Jance, Lenart - Ilirija, Superga - Celjski KK, Ruše - Velenje. 
NAMIZNI TENIS 

Športno društvo Apa~e na Dravskem polju bo v soboto, s pri~etkom ob 9. uri, organiziralo zanimiv turnir v namiznem tenisu za igralce iz Apa~, Kidri~evega, Lovrenca in Njiverc. 
Danilo Klajnšek 

POLFINALE PRVENSTVA MLADIH V MALEM NOGOMETU 
V nedeljo bo v {portni dvorani Center pol.nalni turnir prvenstva mla­dih – skupina Vzhod. Nastopili bodo doma~in Vitomarci Petlja Petovio, Toma`, Slovenske gorice, Dobovec, Bre`ice, Mala Nedelja in Bakara. Tek­movanje bo potekalo med 8.30 in 14.30. Zmagovalec turnirja se bo po­meril za dr`avni naslov 6. marca v Kobaridu z zmagovalcem Zahodne skupine. 
RD 

MALI NOGOMET - U-10 “RAD IGRAM NOGOMET” 
V soboto, 28. 2., bo v Športni dvorani Center na Ptuju potekalo pol.na­le tekmovanja Rad igram nogomet. Turnir organizira Nogometna akade­mija Ptuj. 
Turnir se pri~ne ob 10. uri, nastopajo pa ekipe Maribora (A in B), Mure (A in B), Fužinarja (A in B) in N.A. Ptuj (A in B). Igralni ~as je 1 X 16 minut.
 Marjan Lenarti~ 
DOBRO V VELENJU 
Nogometa{i NK Mark 69 Ro­goznica so bili v soboto gostje Rudarja iz Velenja, sicer prvouvr­{~enega mo{tva v 2. SNL. Na igri­{~u v Mozirju so se pomerili (po italijanskem sistemu) najprej v 45 minutah z doma~o ekipo Rudarja in izgubili z 1:0, v drugih 45 minu­tah pa so se pomerili s tretjeliga­{em Pohorjem iz Ru{ in sre~anje izgubili z 2:0. Trener Rogozni~a­nov Drago Posavec je bil z nasto­pom zelo zadovoljen. [koda je le, da niso nastopili z vsemi nogome­ta{i, razlog pa so po{kodbe. 
MARK 69 ROGOZNICA: Fer­~ec, Hvalec, Topolovec, Marke`, Kolari~, T. Lah, M. Lah, Makovec, Kralj, Petek, Bratec, Stanet. Tre­ner: Drago Posavec. 
Danilo Klajn{ek 


REZULTATI 13. KROGA: Mitol Se`ana – Gori{nica 28:25 (13:12), Gorica Leasing – Mokerc 33:29 (16:15), Svi{ – Pekarna Grosuplje 
46:40 (20:21), Slovan – ^rnomelj 
29:24 (16:9), Dol TKI Hrastnik – Gold Club 24:27 (13:15), Chio Kranj – Sevnica 31:31 (16:13) 
1. GOLD CLUB  13  13  0  0  23  
2. SVI[  13  10  0  3  20  
3. PEKAR. GROSUPLJE 13  8  0  5  16  
4. GORI[NICA  13  7  2  4  16  
5. GORICA LEASING  13  8  0  5  16  
6. SLOVAN  13  8  0  5  16  
7. DOL TKI HRASTNIK  13  6  1  6  13  
8. MITOL SE@ANA  13  5  1  7  11  
9. CHIO KRANJ  13  3  2  8  8  
10. SEVNICA  13  2  2  9  6  
11. MOKERC  13  2  0  11  4  
12. ^RNOMELJ  13  2  0  11  4  

MITOL SEŽANA - GORI[NI­CA 28:25 (13:12) 
GORI[NICA: Valenko, Štrbal, Klemen~i~, Sok 2, Vajda, Golob, Korpar, Ivancic 8, Lozinšek 2, Bu­zeti 3, Sapac, Firbas 5, Kumer 3, Pisar 2. Trener: Ivan Hrupi~. 
Gorišni~ani so dokaj nesre~no ostali brez to~k v Sežani, proti ekipi Mitola, ki se kr~evito bori za obstanek. V prvem pol~asu je bila igra enakovredna, nobena od ekip pa si ni uspela priigrati po­membnejše prednosti. 
Nekaj podobnega je bilo tudi v drugem pol~asu, vse tja do 51. minute. V zadnjih devetih minu­tah so gostje iz Gorišnice zapravi­li preve~ priložnosti ali pa jim je strele ubranil odli~en doma~i vra­tar. 
Sicer pa ta poraz ni ni~ usod­nega, saj je prvenstvo v 1. B SRL še dolgo, popravnih izpitov pa bo še dovolj. Škoda je le ta, ker so bili Gorišni~ani ponovno zelo bli­zu kon~nega uspeha. 
Danilo Klajn{ek 

~etrtek . 26. februarja 2004 Šport 



Po rednem delu svitovci prvi, Benedi~anke tretje 

1. DOL MO[KI 

S prvim delom tekmovanja so kon~ali v obeh prvih ligah, tako mo{ki kakor `enski. Sedaj se bodo klubi razdelili v skupine, in sicer za borbo za prvaka (prva {tiri mo{tva), ostali pa za obstanka v prvoliga{ki konkurenci. V ligi za prvaka ekipe prina{ajo to~ke iz medsebojnih sre~anj, v ligi za ob­stanek pa vse to~ke. 
REZULTATI 18. KROGA: Fu`i­nar Meltal Ravne – Svit 0:3, Cal­cit Kamnik – LIP Bled 3:2, [o{tanj Topol{~ica – Stavbar IGM 3:2, Krka – Salonit Anhovo 3:1, Po­murje Galex – Olimpija 2:3. 
1. SVIT  18  14  4  40  
2. SALONIT ANHOVO  18  13  5  40  
3. [O[TANJ TOPOL[ICA 18  4  4  39  
4. CALCIT KAMNIK  18  13  5  39  
5. LIP BLED  18  10  8  29  
6. KRKA  18  9  9  26  
7. STAVBAR IGM MB  18  7  11  23  
8. OLIMPIJA  18  6  12  19  
9. FU@INAR RAVNE  18  3  15  9  
10. POMURJE  18  1  17  6  

FUŽINAR METAL RAVNE – SVIT 0:3 (-22, -23, -22) 
SVIT: Slatin{ek, Ko`elj, Bra~­ko, Gomivnik, Jurak, Kne`evi~, Lampret, Pipenbaher, Mileti~, Ber­don. 
Po bledi predstavi obeh ekip so tri to~ke pri~akovano osvojili Bis­tri~ani, ki jih v nadaljevanju sezo­ne ~aka boj za prvaka, medtem ko si bodo Raven~ani zelo te`ko pri­borili obstanek med elito. Gostje so igrali ravno toliko, kot je bilo za zmago potrebno, saj doma~i niso prikazali preve~ zbranosti in volje za morebitno presene~enje. Vsi trije nizi so bili dokaj izena~e­ni do 16. to~ke, nato pa so Bis­tri~ani v kon~nicah vselej prevzeli igro v svoje roke. Zlasti po zaslugi kolikor toliko razpolo`enih Bra~­ka, Slatin{ka in Mileti~a v napadih so gostje pri{li do zanesljive zma­ge. Pri doma~ih je bil s 13 to~kami najbolj u~inkovit Grega Slatin{ek, pri gostih pa z 12 njegov brat Da­vid Slatin{ek. 
Izjava po tekmi: Miha Lam­preht, kapetan OK Svit: »Prvo mesto je nagrada za trdo delo za celotno sezono. Pokazali smo konstantno formo, edina na{a na­paka v tej sezoni je bila tekma proti Bledu. Za uspeh se je trudi­la celotna ekipa, sicer pa je David Slatin{ek na{ najuspe{nej{i igra­lec. V nadaljevanju bomo dali vse od sebe, kam se bomo uvrstili pa bomo {e videli. Menim, da kljub zdaj prvemu mestu na lestvici ni­smo favoriti za prvo mesto. Na{a tiha `elja pa je uvrstitev v . nale. V prihodnje napovedujemo do­bro borbo, prva tekma bo pred play offom {e mini liga {tirih ekip, prvi~ bomo tekmovali 6. marca v {portni dvorani Bistrica z ekipo iz Kamnika. Seveda pri~akujemo sedaj ve~ obiskovalcev v {portni dvorani.« 
sta, np 
1. DOL @ENSKE 

REZULTATI 18. KROGA: HIT Nova Gorica – Avto Prstec Ptuj 3:0, Sladki greh Ljubljana – Nova KBM Branik 3:1, Formis Bell Mi­klav` – Luka Koper 2:3, TPV Novo mesto – Prevalje 3:0, Zavarovalni­ca Marivor Ljutomer – Benedikt 
2:3.  
1. SLADKI GREH LJ  18  18  0  54  
2. NOVA KBM BRANIK  18  16  2  48  
3. BENEDIKT  18  11  7  34  
4. HIT NOVA GORICA  18  11  7  33  
5. TPV NOVO MESTO  18  9  9  27  
6. LUKA KOPER  18  10  9  26  
7. ZM LJUTOMER  18  6  12  20  
8. F. BELL MIKLAV@  18  6  12  18  
9. PREVALJE  18  3  15  10  
10. AVTO PRSTEC PTUJ 18  0  18  0  

ZM LJUTOMER – BENEDIKT 2:3 (17, 18, -19, -23, -7) 


Celjani »zmrznili« 
KK CELJSKI – HALOZE PTUJ 67:70 (13:12, 
22:15, 18:25, 14:18) 
HALOZE PTUJ: Jagarinec 11, Gori~an 3, Rojko 10, Bien 8, Pet­rovi~ 5, Osenjak 16, Sira~evski 9, Lov{e 8 
V nedeljo so ptujski ko{arkarji v predzadnjem krogu 2. SKL – vzhod gostovali v Celju in v le­denomrzli dvorani doma~im ko­{arkarjem z zmago ob koncu podarili {e hladen tu{. 
Pri 15 °C, kot je bila tempera­tura v dvorani, se tudi gledalci niso mogli ogreti, saj je bil ob ko­pici napak na obeh straneh rezul­tat ob pol~asu skromnih 35:27. Ko pa se je dvorana v drugem pol~asu ogrela, so doma~ine z agresivno cono "zamrznili" Ptuj­~ani. Prvi~ so povedli v tretji ~etr­tini, v kon~nici pa so imeli kljub tesnemu izidu kontrolo nad igro in zmago zanesljivo odnesli na Ptuj. Pri Halo`anih je bil naju­~inkovitej{i Osenjak, ki je natan­~nim metom izza ~rte dodal {e dobro igro v obrambi. 
Z naslednjim krogom se zaklju­~uje leto{nje prvenstvo, Halo`ani pa imajo mo`nost, da si z zmago proti neposrednemu tekmecu La­stovki zagotovijo leto{njo najvi{­jo uvrstitev v ligi, 6. mesto. Torej zmaga za zaklju~ek sezone? 
UG 


ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Drvari~, Kadi`, Vr­ban~i~, Jozelj, Vrbnjak, Oleti~, Pirher, Mörec. 
BENEDIKT: Raj{p, [tumper, [auperl, T. Borko, Holc, ^re{­nar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko. 
V zadnjem krogu rednega dela prvenstva je okrog 120 ljubitel­jev odbojke v prle{ki prestolnici videlo izredno zanimiv obra~un, ki je po ve~ kot 100 minutah igre pripadel gostjam. V prvih dveh nizih so ljutomerske od­bojkarice, za katere ni nastopila po{kodovana Jure{eva, presene­tile favorizirane gostje, katere v prihodnjih tednih ~aka boj za naslov prvaka. Gostje so na za­~etku vodile s 6:3 ter 8:6, nato pa so gostiteljice z delnim rezul­tatom 7:0 spreobrnile potek ter gostjam, ki so naredile izredno veliko neizsiljenih napak, niso ve~ dovolile priklju~ka. Z dobro in u~inkovito igro so doma~in­ke nadaljevale tudi v drugem nizu, kljub {tevilnim menjavam pa trenerju Benedikta Zoranu Koledniku ni uspelo zaustaviti razpolo`enih “agentk”. V za~et­ku tretjega niza so gostiteljice povedle s 3:0 in 7:5, nato pa je pri{lo do nepri~akovanega pad­ca v njihovi igri. Nikakor ve~ niso uspele zaustaviti napadov Be­nedikta, pri katerih so se razigra­le naturalizirana Slovenka Jitka [tumper ter Ameri~anki Brooke Coulther in Caitlin Noonan. Go­stje so najprej brez te`av dobile tretji niz, slavile pa so tudi v izre­dno razburljivem in izena~enem ~etrtem nizu. Po rezultatu 20:20 so se gostje z odli~nimi za~etni­mi udarci Coulterjeve odlepile ter slavile s 25:23. Coulterjeva je v zadnjem, petem nizu dobrim za~etnim udarcem dodala {e iz­vrstno igro v napadu ter svoji ekipi s skupno 15 to~kami na tekmi priborila enajsto zmago v sezoni. Odbojkarice Benedik­ta bodo po kraj{em premoru v soboto, 6. marca, pri~ele ligo za naslov prvaka, Ljutomer~an­ke pa se bodo {e s petimi eki­pami potegovale za obstanek v prvoliga{ki konkurenci. 
M[ 
HIT NOVA GORICA - PTUJ AVTO PRSTEC 
3:0 (13, 19, 13) 
PTUJ AVTO PRSTEC: Mohor­ko, Resanovi~, Nimac, Bilanovi~, Kucaj, Vidovi~, La~en, Rola 
Ptuj~anke tudi v zadnjem 18. krogu rednega dela prvenstva niso uspele osvojiti niza, doma­~e so na drugi strani mre`e po dobri uri igre zabele`ile `e 11. zmago. 
V uvodnem nizu so Novogori­~anke hitro povedle z 8:2, Ptuj­~anke so se jim pribli`ale na tri to~ke (7:10), v nadaljevanju pa je bila premo~ o~itna. Na za~et­ku drugega niza so gostje pove­dle s 3:1, nato pa so se prvakinje razigrale in si priigrale zaneslji­vo vodstvo, ki so ga Ptuj~anke {e enkrat ogrozile pri rezultatu 16:19, kon~nica pa je spet pri­padla doma~im. Na za~etku tre­tjega niza so [tajerke prikazale najbolj{o igro in nekajkrat vodi­le za dve to~ki. Po vodstvu Ptuja z 9:8 pa je pri{lo do preobrata in Primorke so jim prepustile le {e {tiri to~ke. 
V stilu sezone se je za Ptuj­~anke kon~ala zadnja tekma re­dnega dela prvenstva. Medtem ko gredo Novogori~anke v zak­lju~ni del liga{kega tekmovanja in bodo naskakovale dr`avni na­slov, se bodo Ptuj~anke s petimi ekipami spodnjega dela lestvice borile proti izpadu v ni`jo ligo, kamor vodita zadnji dve mesti. 
ug 


Deseta zmaga Dejana Zavca 

Iz nem{kega Ascherslebena se je zelo zadovoljen v Slovenijo in doma~i Ptuj vrnil profesionalni boksar Dejan Zavec. V svoji kra­tki profesionalni karieri je proti ruskemu boksarju Nikolaju Zajce­vu dosegel svojo deseto profesio­nalno zmago ter seveda ponovno opozoril nase. Ve~kratni dr`avni prvak in udele`enec EP na Dan­skem (leta 1996) ter SP v Budim­pe{ti (1997) in Houstonu (1999) je ponovno dokazal, da se je pra­vilno odlo~il, ko je svojo {portno pot nadaljeval med profesional­
ci. "V desetem nastopu sem imel pravega nasprotnika, ki je bil us­pe{nej{i od mene v amaterski konkurenci, ob tem pa je imel `e 17 dvobojev v profesionalni konkurenci, od katerih je 16-krat zmagal, od tega 11-krat tako, da je nasprotnika pred~asno poslal na sanjarjenje. Na svoj na~in je tudi pri~el borbo, predvsem z namenom, da jo ~imprej kon~a. "Zajcev je bil do sedaj moj naj­te`ji nasprotnik, vendar ne po kilogramih, ampak po kvaliteti. Sama borba je bila zelo te`ka, `e zaradi nasprotnika. Moja pred­nost je bila v mojih mo~nih, pred­vsem pa natan~nej{ih udarcih", je na za~etku pogovora dejal slo­venski profesionalni {ampion. 

Dejan Zavec 
"Do sedaj sem imel za nasprot­nike vi{je od sebe, z dalj{imi roka­mi in je bilo toliko te`je razbijati njihovo obrambo. Tokrat pa sem prvi~ naletel na nekoliko manj{e­ga nasprotnika od sebe in sem se po~util kot Goljat proti njemu. Njegov namen je bil, da ~im prej kon~a borbo, sicer je bil seznan­jen z mojo statistiko predhodnih dvobojev. Izgledalo je, vsaj tako je bilo ~utiti v ringu, da bo to bor­bo dobil in temu primerno je pri­~el dvoboj. Hvala bogu, da se mu ni iz{lo, vendar sem tudi jaz vedel za njegove slab{e strani in sem bil vztrajen ter na koncu zmagal s sodni{ko odlo~itvijo 2:1, kar po­meni, da vseeno ni bilo tako lah­ko, kot si to mnogi predstavljajo. Zmaga je zmaga in se ji ne gleda v zobe.", je nadaljeval Dejan Zavec. 
Veliko se je govorilo, da bi bil lahko naslednji dvoboj Dejana v Sloveniji. To se bo tudi dogodi­lo, saj bo 17. aprila v mariborski {portni dvorani Tabor imel De­jan Zavec naslednji profesionalni dvoboj. Mogo~e celo najpomem­bnej{i, saj bodo tribune mari­borske {portne lepotice dodobra napolnjene. "Ni lep{e stvari, kot boksati na doma~em ringu, ob podpori {tevilnih ljubiteljev {por­ta. Zame bo 17. april zapisan v zgodovino, saj enostavno ne smem razo~arati ljubiteljev boksa v tem koncu Slovenije. Moja bor­ba bo glavna borba ve~era, seve­da bo tudi spremljevalni program in ob tem bi se rad zahvalil pri­jatelju Toma`u Baradi, ki za tem projektom stoji. Za nasprotnika {e ne vem, ve~ o tem bo znano v za~etku marca." 
Dejan si bo zdaj privo{~il ne­kaj dni po~itka v dru`inskem kro­gu in med prijatelji, potem pa gre ponovno nazaj v Nem~ijo, kjer se bo slovenski {ampion v profesi­onalnem boksu za~el pripravljati za nastop v doma~em ringu. 
Danilo Klajn{ek 

POWER ATTACK 
Po uspe{ni predstavitvi svetov­no priljubljene vadbe "Power at­tack" na 1. mini-maratonu aerobike, 
7. 2. 2004, v {portni dvorani Mladi­ka na Ptuju, je Center aerobike to vadbo `e uvrstil v svoj urnik. Raz­logov velike priljubljenosti te vad­be je mnogo: vadba je primerna za vse starostne skupine in za vse stopnje treniranosti, vadba zago­tavlja krepitev sr~no-dihalnega si­stema, razvoj vzdr`ljivosti in mo~i mi{i~no-skeletnega sistema in pri­dobivanje vedno ve~je gibljivosti in vzdr`evanje optimalne telesne se-stave. Power attack je sicer zelo in­tenzivna vadba, z izjemno visoko porabo kalorij, ki nas bo popeljala preko mej utrujenosti, vendar ko­reografsko enostavna. Ta interval­na, sr~no-dihalna vadba, vklju~uje elemente intenzivne aerobne vad­be, ki se kombinirajo z vajami za mi{i~no mo~ ter stabilizacijo tele­sa. 
Glasba je vadbi prilagojena in predstavlja osnovo razli~nim pos­kokom in teka{kim delom, ki so sestavni elementi te vadbe. Vad­ba, polna izzivov, dvigne skupino in posameznika v njej do stanja, ko so sposobni raz{iriti meje telesnih sposobnosti. Pove~a se kapaciteta sr~no-`ilnega sistema, kar omogo­~a izbolj{anje splo{ne vzdr`ljivosti in telesne mo~i. 
Posebna zna~ilnost te vadbe, po kateri se bistveno razlikuje od drugih vrst vadb je, da se kore­ogra.ja in glasba ne spreminjata okrog tri mesece, zato je za vade­~e velik izziv v vedno kvalitetnej­{em izvajanju `e znanih gibov in gibalnih struktur. 
TAI BO 
Za~etki te zvrsti vadbe aerobike segajo nekaj let nazaj, s katero je aerobika ponovno za seboj uspe­la potegniti mno`ice ljudi – vse od 7-letnih otrok do 97 let »mladih« starostnikov. Z udarjanjem in brca­njem so se dosegali cilji, ki so se nekdaj zdeli nemogo~i: dobro po­~utje, manj kilogramov, bolj{a tele­sna pripravljenost, lep{a postava, ve~ja samozavest. Velika mno`i~­nost izvajanja te vadbe je sicer `e do`ivela svoj vrhunec, vendar je {e vedno aktualna in zelo u~inkovita, zato jo imamo tudi v Centru aero­bike uvr{~eno v urniku vadb. Zakaj se torej ne bi udele`ili te intenzivne aerobne vadbe ob izredno motiva­cijski glasbi, ki zdru`uje elemente karate udarcev, ki se prepletajo z aerobno koreogra.jo. Z uporabo stepa ali z vadbo na tleh poskrbi­mo za u~inkovito delo zgornjega in spodnjega dela telesa, poleg tega z elementi borilnih ve{~in spro{~a­mo svojo skrito agresivnost. Vad­ba je primerna za vse, ne glede na starost in stopnjo treniranosti. 
Vsi, ki bi `eleli nasvet v zvezi s katero koli vadbo ali imate vpra{a­nje s podro~ja aerobike, ga po{lji­te na naslov: Karate-do klub Ptuj, CENTER AEROBIKE, Ormo{ka ce­sta 38/a, 2250 Ptuj, s pripisom "Za aerobiko" ali po elektronski po{ti na naslov info@aerobika.net; od­govor bomo objavili v na{i rubriki Centra aerobike. 
Vpisi k vadbam aerobike po­tekajo 15 minut pred vadbami v Centru aerobike, na Ormo{ki ce­sti 38/a na Ptuju. Podrobnej{e in­formacije in urnik vadb si lahko ogledate na na{i spletni strani www.aerobika. net ali pokli~ete na telefonsko {tevilko: 041 699 
639. 


Šport, oglasi ~etrtek . 26. februarja 2004 

Mladika je bila (skoraj) premajhna za vse 
[portni zavod Ptuj je v ~asu zimskih enotedenskih po~itnic pod okriljem vseslovenskega projekta "Hura, prosti ~as!" ponovno pripra­vil zanimiv {portni program za ptuj­ske osnovno{olce in dijake. Odziv je bil izjemno velik. "To nam do­kazuje, da bi se otroci in mladi v prostem ~asu radi ukvarjali s {po­rtom, vendar za to nimajo ustreznih prostorov. Ve~ina {portnih objek­tov, igri{~ in telovadnic je zanje namre~ nedostopnih, ker so med po~itnicami in prazniki zaprti. Tako mladini ne preostane drugega, kot da prosti ~as pre`ivljajo na ulici.. Prav zato si `elimo in prizadevamo, da bi se v ~asu {olskih po~itnic in ob koncih tedna odprle tudi te­lovadnice osnovnih {ol, saj je, gle­de na velik interes otrok, to nujno potrebno. Samo {portna dvorana Mladika ne bo dovolj," pojasnjuje direktor [portnega zavoda Simon Star~ek. 
V okviru projekta je bila v Mla­diki organizirana strokovno vode­na vadba za u~ence in dijake. Mladi so se lahko pod vodstvom u~ite­ljev in profesorjev ter {tudentov, ki trenirajo posamezne {portne pa­noge, preizkusili v osnovnih gim­nasti~nih prvinah, ko{arki (trojke), malem nogometu in namiznem te­nisu. Skupaj je bilo izvedenih 30 ur za brezpla~nih programov. Zelo razgibano in mno`i~no, tudi s so­delovanjem star{ev, je bilo na urah vadbe gimnastike za osnovno{olce. "Na sorazmerno majhnem prostoru lahko vadi veliko otrok, dejavnost je mogo~e prilagoditi razli~nim sta­rostnim skupinam, stopnji znanja in telesni pripravljenosti. Gibalne strukture so preproste, ne zahte­vajo dolgotrajnega u~enja, vadba neposredno vpliva na razvoj vital­nih funkcionalnih sposobnosti, ki so nujne za zdravo `ivljenje," je po­vedala profesorica {portne vzgoje Zdenka Rus. 
V [portnem zavodu pa namera­vajo s programom aktivnega pre`iv­ljanja prostega ~asa {e nadaljevati. "Cilji projekta so jasni. Prizadevali si bomo pove~ati {tevilo aktivnih mladih udele`encev v interesnih programih {porta v prostem ~asu, zlasti ob koncu tedna in v ~asu po~­itnic ter zagotoviti mladim pros­torske in kadrovske mo`nosti za ukvarjanje s {portom. Radi bi spod­budili sodelovanje institucij, ki delujejo na podro~ju programov {porta za otroke in mladino, za­gotovili ustrezna . nan~na sredstva 


1. SNTL MO[KI 
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj – Lisk Kri`e 5:5, Maribor e-kompe­nzacije – Sobota 6:2, Kema Pucon­ci – Maxi Olimpija 6:0, Vegrad – Preserje 3:6, Vesna – Krka 1:6. 
1. MB E- KOMPENZ. 14 13  1  0  27  
2. KEMA PUCONCI  14 10  2  2  22  
3. LISK KRI@E  14  8  2  4  18  
4. PRESERJE  14  8  2  4  18  
5. KRKA  14  6  3  5  15  
6. PTUJ  14  5  2  7  12  
7. SOBOTA  14  5  1  8  11  
8. MAXI OLIMPIJA  14  4  1  9  9  
9. VEGRAD  14  4  0 10  8  
10. VESNA  14  0  0 14  0  

PTUJ – LISK KRI@E 
5:5 
Ptuj~ani so proti Kri`anom iz­pustili prilo`nost za novi dve to~ki. Dvoboj je bil sicer enakovreden, vendar so imeli doma~i pred za­dnjima dvema dvobojema pred­nost 5:3. ^e bi Grbi~ premagal Stojanovi~a, bi bilo ugank o kon~­nem zmagovalcu konec. Vendar doma~i igralec ni izkoristil vodstva v petem nizu z 10:6 in ga na kon­cu izgubil z 12:14. V odlo~ilnem dvoboju pa je bil Jazbi~ bolj{i od doma~ega Piljaka, in tako sta si mo{tvi razdelili vsaka po to~ko. 
Posamezni izidi: Piljak – Stoja­novi~ 1:3, Pavi~ – Jazbi~ 3:0, Grbi~ 
– Jazbec 3:1, Pavi~ – Stojanovi~ 1:3, Piljak – Jazbec 2:3, Grbi~ – Jazbi~ 3:0, Grbi~/Pavi~ – Stojano­vi~/Jazbec 3:2, Pavi~ – Jazbec 3:2, Grbi~ – Stojanovi~ 2:3, Piljak – Jaz­bi~ 2:3. 
1. SNTL @ENSKE 
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj – Prevent Marenberg 2:6,. Arrigoni – Iskra Avtoelektrika 3:6, Merkur – Edigs, Istrabenz 
– Ilirija 4:6.  
1. ISKRA AVTOEL.  11 11  0  0  22  
2. MERKUR  11  9  1  1  19  
3. ILIRIJA  11  9  1  1  19  
4. ISTRABENZ  11  4  1  6  9  
5. EDIGS  11  4  0  7  8  
6. ARRIGONI  11  3  1  7  7  
7. PREVENT MAR.  11  2  0  9  4  
8. PTUJ  11  0  0 11  0  

PTUJ – PREVENT MARENBERG 2:6 
Zmaga proti ekipi iz Radelj bi {e Ptuj~ankam dala neke mo`nosti za obstanek v prvoliga{ki konkuren­
ci. @al mladi ekipi to ni uspelo, saj so bile gostje bolj{e. 
Posamezni izidi: Mojsilovi~ – Purkar 1:3, Terbuc – Lukner 3:0, Rojko – Toma`i~ 0:3, Terbuc – Pur­kar 0:3, Mojsilovi~ – Toma`i~ 3:2, Rojko – Lukner 0:3, Mojsilovi~/ Terbuc – Purkar/Lukner 2:3, Ter­buc – Toma`i~ 1:3. 
dk 



in dolgoro~no vplivali na posodab­ljanje zunanjih in notranjih {port­nih objektov in povr{in," pojasnjuje prihodnje na~rte strokovni delavec [portnega zavoda Ptuj Marjan Le­narti~. 
Akcijo "Hura, prosti ~as!" bodo tako v [portnem zavodu v prihod­nje {e dopolnili in nadgradili z no­vimi {portnimi programi plavanja, kolesarjenja, plesa in rolkanja, vse z namenom, da bi se pove~alo {te­vilo {portno aktivnih mladih Ptuj~­anov. @e sedaj vabijo vse u~ence in dijake, da z vrstniki ~im bolj razno­vrstno in koristno pre`ivijo prosti ~as. 
SM 


Mojci je ponovno uspelo! 
V nedeljo je na streli{~u v Ljub­ljani potekalo leto{nje drugo po­zivno kontrolno tekmovanje SZS, ki je odlo~alo o tem, kdo bo na­slednji vikend, v dvoboju s Hrva{ko v Zagrebu branil barve slovenske strelske reprezentance. Tekmova­nja se je udele`ilo tudi 5 strelk in strelcev SK Ptuj, rezultati pa so bili slede~i: nastop v Zagrebu si je priborila Mojca Lazar, ki je s 354 krogi pri{la kot osma v .nale, v katerem je pridobila {e eno me­sto in tako tekmovanje kon~ala na skupnem sedmem mestu. V kon­kurenci mladink je Mojca osvojila odli~no drugo mesto za nepre­magljivo Vesno Kr`an, ki je slavila prav tako v skupni konkurenci. Nastop v Zagrebu so si zagotovile najbolj{e tri mladinke ter ~lanice. Nastop v .nalu je za malenkost za­mudila {e ena mladinka SK Ptuj, Mateja Levani~, ki je s 352 krogi zasedla deveto mesto v skupnem se{tevku in ~etrto v konkurenci mladink. Preboj v .nale se je po-

3. SKL VZHOD (M) 
DRAVA PTUJ – PETROL 3:5 (3083: 3083) 
KK DRAVA PTUJ: Podgor{ek 546, Kirbi{ 511, ^eh 531, Ivan~i~ 250, Kozoderc 235, ^u{ 491, Dre­melj 519. 

Dr`avno prvenstvo kadetov in kadetinj 
Judoisti ptujske Drave so v Po­rtoro`u 14. februarja na dr`avnem prvenstvu osvojili {tiri medalje -tri naslove dr`avnih prvakov v ka­tegoriji kadetov in kadetinj in bro­nasto medaljo. 
Med kadetinjami je prvo mesto v kat. do 70 kg osvojila Lea Mur­ko, ki je po dveh zmagah v pred­tekmovanju v .nalu premagala {e Sanjo Jaklin iz KBV Lendava. V sre~il tudi ~lanici Majdi Rau{l, ki je s 363 krogi zasedla skupno 5. me­sto. 
V konkurenci ~lanov z zra~no pi{tolo sta nastopila {e Robert [imenko in Domen Solina. Robert [imenko je nastreljal 542 krogov in zasedel skupno 14. mesto, med­tem ko je mladinec Domen Solina dosegel 531 krogov in je bil 19. 
3. liga: Dvoboj SD Jezero Dobrovnik – SK Ptuj III 
V petek je v Lendavi potekal dvoboj dveh tretjeliga{kih ekip. Bolj{i so bili strelci SD Jezero Do­brovnik, saj so z rezultatom 1602 kroga premagali ekipo SK Ptuj III, ki je dosegla leto{nji najvi{ji re­zultat 1569 krogov. Za ekipo SK Ptuj III so streljali Borut Sagadin, ki je dosegel 544 krogov, Sebast­jan Molnar, ki dosegel 523 krogov in Nik Gönc, ki je dosegel 502 kro­ga.V naslednjem krogu bo ekipa SK Ptuj III gostila ekipo SD Var­stroj Lendava. 
Simeon Gönc 
FU@INAR – IMPOL 6:2 (3196: 3162) 
IMPOL: Novak 508, M. Dobni­kar 523, S. Kun~i~ 547, S. Dobnikar 530, I. Kun~i~ 527, Pe~ovnik 527. 

REZULTATI 15. KROGA: Dra­va – Petrol 3:5, Fu`inar – Impol 6:2, Piramida – Marles hi{e 6:2, @alec Roga{ka – Fala 6:2, Lokomo­tiva – Agroru{e 2:6. 

1. PETROL  15 12  1  2  25  
2. PIRAMIDA  15 10  0  5  20  
3. FU@INAR  15  8  1  6  17  
4. @ALEC ROGA[KA 15  7  1  7  15  
5. AGRORU[E  15  7  0  8  14  
6. IMPOL  15  6  1  8  13  
7. DRAVA PTUJ  15  6  1  8  13  
8. LOKOMOTIVA  15  6  0  9  12  
9. MARLES HI[E  15  5  1  9  11  
10. FALA  15  4  2  9  10  

DK 
kategoriji kadetov sta odli~no pri­pravljenost ter borbenost prikaza­la brata Tajhman, saj sta vsak v svoji kategoriji osvojila naslov dr`­avnih prvakov, in sicer Uro{ v kat. do 60 kg ter Rok v kat. do 73 kg. 
Kljub po{kodbi rame je nasto­pal tudi Mitja Jerenko, sicer favo­rit za zlato medaljo, vendar je na koncu z veliko borbenostjo osvojil 
3. mesto v kat. do 90 kg. Vsi {tirje tekmovalci so potrdili 
odli~no formo in mesto v kadetski reprezentanci. 
Sebi Kolednik 


~etrtek . 26. februarja 2004 	Oglasi in obvestila 
Direktor: Jože Bra~i~ Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; 
tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, 
faks: (02) 740-23-60. 
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na­{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvo­dih. 
Odgovorni urednik: 
Jo`e [migoc 
Pomo~nica odg. urednika: 
Viki Klemen~i~ Ivanu{a 
Urednik športnih strani: 
Jo`e Mohori~ 
Vodja tehni~ne redakcije: 
Slavko Ribari~ 
Gra. ~no-tehni~ni urednik: 
Jo`e Mohori~ 
Celostna podoba: 
Imprimo, d.o.o. 
Novinarji: 
Majda Goznik, Viki Klemen~i~ 

Ivanu{a, Franc La~en, Martin 
Ozmec, Zmago Šalamun, Si­mona Meznari~ 

Lektor: Bo{tjan Metli~ar 

Tajnica redakcije: Marjana Pih­ler (02) 749-34-22. 
Naro~ni{ka razmerja: Majda 

[egula (02)749-34-16. 
Cena izvoda je 250 tolarjev. Ce­
loletna naro~nina: 13.000 tolar­jev, za tujino 25.480 tolarjev. 
Transakcijski ra~un: 04202-

0000506665 pri Novi KBM, d.d. 

Nenaro~enih fotogra. j in roko­pisov ne vra~amo. 
Tisk: Delo, d.d. 
Davek na dodano vrednost je 

vra~unan v ceno izvoda in se 
obra~unava v skladu s 7. to~ko 

25. ~lena Zakona o DDV, Uradni 
list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredni{tva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si 
Odgovorni urednik: 
Ludvik Kotar 
Uredni{tvo: 
Marija Slodnjak, Anemari Ke­
kec, Tatjana Mohorko, Majda 
Fridl, Zmago [alamun 
Telefon uredni{tva: 

(02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko @ibrat 
Telefon studia 
(za oddaje v `ivo): 
(02)
 771-22-61, 

(02)
 771-22-60 


E-mail: nabiralnik@radio-tednik.si 
OGLASNO TR@ENJE 
Mali oglasi: Justina Lah 
(02)
 749-34-10, Jelka Knaus 

(02)
 749-34-37 


Sprejem oglasov po e-mailu: 
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Mojca Brumec 
(02)
 749-34-30, narocila@radio-tednik.si 

Marketing: Bojana ^eh 

(02)
 749-34-14, Luka Huzjan 

(02)
 780-69-90, Marjana Gobec 

(02)
 749-34-20, Sanja Bezjak 

(02)
 749-34-39, Daniel Rižner 

(02)
 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si www.tednik.si www.radio-ptuj.si 


Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica 
NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor 
KREDITI!!! 
Do 6 let, za vse zaposlene in 
upokojence (01,09), mo`nost 
obremenitve dohodka preko 
tretjine. 

Stari kredit ni ovira. 
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560. 

Mali oglasi 

NEPREMI^NINE 
PRODAM STARO nevseljivo hi{o s 106 ari zemlje v Spuhlji. Tel. 041 750-544. 
POSLOVNI PROSTOR v Ptuju oddam v najem 120 m2 (mo`no 2 x 60) primeren za pisarne, predstav­ni{tvo ali storitveno dejanvost. Tel. 745-26-51. 
PRODAM STANOVANJE 62 m2 na Ptuju. Tel. 031 842-203. 

HI[O, lepo, novo na Turni{~u (Ptuj), ugodno prodamo. Tel. 040/298-395, po 17. uri. 
PRODAM GRADBENO parcelo, 20 arov. Tel. 758-18-91. 
V REPI[^AH pri Leskovcu prodam vinograd s 500 trsi, z manj{im sadov­njakom, srednjo veliko leseno uto in lastnim vodovodom. Tel. 753-47-01. 
PRODAM TRAVNIK v Jane`ovcih v izmeri 1,17 ha. Telefon 753-19-01. 
V Termah Ptuj prodajo apartma - 68 m2. Telefon 041 603 928. 
VINOGRAD V Zgornjem Leskovcu oddam v najem. Telefon: (031)613-744. 
DOM - STANOVANJE 
PRODAM hi{o, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlji{~a. Telefon 031 855-948. 
CENTRALNA 
KURJAVA 
VODOVOD 

do  10 % popusta na cene 
materiala in storitev 
Strelec Franc s.p., 
Prvenci 9 b, Markovci 
tel. 743 60 23 
GSM 041 730 857. 


3,5-SOBNO STANOVANJE MAN-BELA TEHNIKA SARDNO, izredno lepo ohranjeno, lepa lega, parket, balkona pre­novljena, fukcionalna razporeditev 
*AKCIJA*AKCIJA *AKCIJA*AK­prostorov, vseljivo v mesecu juliju, 
CIJA Trgovina Elektro Parner Vida prodam. Tel.051 323-665. 
Pernar~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vamPRODAM novo hi{o 5 KM IZ Ptuja. 
nudimo mo`nost nakupa malihTel. 041 561-893. 

in velikih gospodinjskih apara­1,5-sobno stanovanje na Ptuju tov (Gorenje, Candy, Elektrolux, 
prodam. Tel. 041 968-489. Zanussi, Bosch, Miele, Siemens, 
Ariston, Indesit, Blanco, Foster, 
DELO Kon~ar, Nardi, Liebherr ...) in aku­stiko (Matrix, Sony, Prestigio) na 
3, 6, 12 in 18 obrorkov (na trajnik)

^e `elite biti za svoje u~inkovito preko GA, d.d., Ljubljana, Akcija delo dobro nagrajeni, vam SLOVEN­od 01. 02. do 10. 03. 2004 oz. doSKE NOVICE in DELO ponujata sode­razprodaje zalog na samostojnelovanje kot zastopniku naro~ni{kega in vgradne gospodinjske aparateoddelka na terenu (tudi mlaj{i upo­in akustiko. Vse formalnosti ure­kojenci). Pisne ponudbe po{ljite v dite na enem mestu. Nudimo tudi8 dneh "Dialog", K mitreju 2, 2251 kvalitetno in ugodno fotokopira-Ptuj. 
nje(enostransko A4 - 7,00 SIT, 

NUDIMO VSE informacije o pestri obojestransko A4 -12,00 SIT, izbiri ro~nih del. Material dobite vezava - 170,00 SIT. OBI[^ITE domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdel-NAS! 
kov. Infokomerc, Radovan  Male{ev, s.p., [ercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121. RAZNO 
MOTORNA VOZILA [TIRINITNO entlarico Toyota, staro 5 let, prodam. Tel. 070 504-191. 
PRODAM GOLFA YX letnik l987, Mo{ki 43-184-80, svetlolas,dobro ohranjenega za 120.000 SIT. {porten, nealkoholik, prijazen, i{~eTel. 041 962-094. soplesalko, 28-40 let za te~aje, prire­ditve. GSM 031 207 653.
PRODAM R 19, CHAMAD, karam­boliran prvi levi blatnik in vrata, {e v PRODAM bukova drva z dostavo. dobrem stanju. Tel. 041 441-643. Tel. 03/582-72-12 ali 041 / 
544-270. 
DELNICE kupim: Perutnina Ptuj, Telekom, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav. Takoj{nje pla~ilo v gotovini. 
GUME za osebna in tovarna vo-

Tel. 031/739-767. 
zila, vse vulkanizerske storitve ter 

PRODAM BUKOVA drva. Tel. 031 polnjenje AVTOKLIME nudi Vulka­
623-356. 
nizerstvo Ivana Kolari~a, s.p. PE 

Ptuj, Raj{pova 22. Tel. 749-38-38, 

KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, 749-38-39. 
bogece, ure, steklo, lonce in drobna­rije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. 
PRODAM 180 kom. betonskih zida­kov (50X25X20 cm) po ceni 200 SIT/ KOS. Tel. 041 562-747. 
GUME TRAKSTORSKE, gume za 
osebna in tovorna vozila, ALU 
PLATI[^A ter vse vulkanizerske 
storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan 
Kolari~, s.p., Bukovci 121/c, tel. 
788-81-70. 


Prireditvenik .vabimo@radio-tednik.si 
Petek, 27. februar 
12.00 gasilski dom @etale, sprejem ob 1. marcu – dnevu civilne 
za{~ite 

18.00	 telovadnica O[ Spodnja Polskava, 6. obmo~na revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 
18.00 Sv. Toma`, predavanje "@ivljenje in delo Frana Ksaverja Me­{ka", predaval bo {kof dr. Jo`ef Smej, vabi Vas Kolpingova dru`ina 
20.00 	CID na Ptuju, koncert "Ivan Kapec Quartet" 
20.30 	Narodni dom Maribor, Diareja pod Slovenci 
Sobota, 28. februar 
10.00 CID na Ptuju, ustvarjalna delavnica, darilca za dekleta, go-
spodi~ne in gospe 

18.00 	dvorana PGD Destrnik, letni ob~ni zbor PGD Destrnik 
18.00
 dvorana PGD Polen{ak, 70. redni letni ob~ni zbor PGD Po­len{ak 


19.00
 	dvorana PGD Podvinci, ^aj za dve, predstava KUD Vitomarci 


19.00 dom kulture Ormo`, komedija Hotel svobodne menjave, 
predstava gledali{ke skupine iz Izlak 

19.00 	SNG MB, Madama Butter. y, VelDvo, za izven 
19.30
 SNG MB, Ple{asta pevka, StaDvo, za abonmaje Drama so­bota 1, 2, 3, 4, 5 in izven 


20.00 	
Narodni dom Maribor, ^as za spermembo 


22.00 	Kolnki{ta na Ptuju, Muddy river – rock and roll 
Nedelja, 29. februar 
17.00
 	Narodni dom Maribor, Arzenik in stare ~ipke 

18.00
 	Dra`enci, ^aj za dve, predstava KUD Vitomarci 


18.00 va{ki dom Oslu{evci, veseloigra Klop~i~, predstava PD Ruda Sever Gori{nica 
20.00 	Narodni dom Maribor, Ljubezen v ~asu pouka 
Torek, 2. marec 

11.00 	Mestno gledali{~e Ptuj, [olski zvezek, za {ole in izven 
Sreda, 3. marec

 9.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Gregorjevo ~ude`no zdravilo, za 
{ole in izven 

11.00 Mestno gledali{~e Ptuj, Gregorjevo ~ude`no zdravilo, za 
{ole in izven 

KINO Ptuj 

26., 27., 28. in 29. februar, 20.00, Nasmeh Mona Lise. 
28. februar, 18.00, 11. september, program KP[ 
TV PTUJ 

Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 44. Mednarodna pustna povorka na Ptuju. Ptuj~an gre v Evropo – enodejanka v 7. delih ter Babji mlin.Ples mask ob zvokih ^ukov. Otro{ka ma{karada v {otoru. Poljudna oddaja Zgodovina Slovencev. 
Poslovna in druga sporo~ila ~etrtek . 26. februarja 2004 
www.radio-tednik.si 
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska 48, Ljubljana, na pod­lagi 4. odstavka 60. ~lena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dogradnjo stikališ~a RTP 110 kV - razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X, na zahtevo investitorja Talum d.d.,Tovarniška cesta 10, 2325 Kidri~evo, 
OBJAVLJA 
1. 
Dne 09.02.2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z odlo~bo št. 351-09-253/2003 BB/H^ investitorju Talum d.d.,Tovarniška cesta 10, 2325 Kidri~evo izdalo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in do­gradnjo stikališ~a RTP 110 kV - razširitev usmerniške zgradbe za usmerniško skupino X. 

2. 
V postopku izdaje dovoljenja je bilo dne 05.02.2004 izdano okoljevar­stveno soglasješt. 35402-5/2004. 

3. 
Med javno predstavitvijo in javno obravnavo z zaslišanjem investitorja je bila v knjigo pripomb vpisana pripomba, ki se je nanašala na vpliv na­meravane gradnje z vidika hrupa. Upravni organ na podlagi predložene­ga poro~ila o vplivih na okolje ugotavlja, da je pri razširitvi usmerniške zgradbe transformator z ventilatorji za hlajenje edini vir hrupa. Novi trans­formator bo zgrajen v skladu s standardom IEC 60076, prostori pa bodo protihrupno izolirani, zato je izdelovalec poro~ila ugotovil, da bo vpliv predvidene gradnje glede vpliva na hrup med obratovanjem zmeren in bo tako v okviru zakonsko predpisanih meja. Zaradi predvidene gradnje bo vpliv na okolje glede hrupa pozitiven, saj bo novi transformator zamenjal enega izmed sedanjih transformatorjev, ki povzro~ajo ve~ji hrup v okolici. Navedba, da se sklepna ocena glede pri~akovanih vplivov na okolje raz­likuje od sedaj predstavljene, ni jasna. Najbrž se nanaša na sklepno oce­no za razširitev stikališ~a RTP 110/10 kV Kidri~evo, ki je tudi locirano v industrijski coni TALUM. Ocena se razlikuje, ker to stikališ~e ni vir hrupa. 


mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.inž.arh. DRŽAVNA PODSEKRETARKA 
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
†

Nikoli ne veste, 
kako dolga bo zima. 

KURILNO OLJE IN PLIN 

Zato ae danes naroËite vso toploto, 
EVROPSKE KAKOVOSTI 

ki jo potrebujete za dom - na dom. 
080 22 66 

~etrtek . 26. februarja 2004 Objave 



Rucmanci, Vuzmetinci. Slovesnosti zlate poroke 

Ve~ zlatih kot pravih porok 

Predpustni ~as je bil nekdaj priljubljen za sklepanje zakonskih zvez, zato ni ni~ nenavadnega, da v tem obdobju proslavljamo veliko zlatih porok. @al ~ez 50 let ne bo ve~ tako, kajti v dana{njem ~asu je ve~ zlatih kot pravih porok. 
Zlatoporo~enca Antonija in Alojz Govedi~ iz Vuzmetincev 12. 
Zlatoporo~enca Govedi~ Po 50 letih zakona sta 14. fe­bruarja ponovno stopila pred ol­tar Antonija in Alojz Govedi~ iz Vuzmetincev 12.  obdelujeta vinograd in delata na polju. Dneve jima polep{ajo tudi {tirje vnuki. Slovesni obred zlate poroke je potekal v ormo{kem gradu, izve­del pa ga je `upan Vili Trofenik. V cerkvenem obredu ju je pred  
Antonija, rojena [ulek, se je v  oltarjem ponovno zdru`il mikla- 
Vuzmetince k svojemu izvoljen­ v`evski `upnik Alojz Trunk.  
cu Alojzu priselila z Gomile. Na  Zlata nevesta je povedala, da  
majhni kmetiji je opravljala vsa  je bila zlata poroka bolj vesela  
kme~ka opravila in poleg tega {e  kot tista pred 50 leti, za dolg  
skrbela za otroka Viktorja in Ani­ zakon pa sta pomembna dobra  
co. Alojz je sprva delal v kova~­ volja in veselje. Z njima se je ve­ 
nici, kasneje pa je odprl svojo  selilo okrog 70 povabljenih go­ 
obrtno delavnico. Zlatoporo~en­ stov, za dobro voljo pa so skrbeli  
ca sta navajena dela na kmetiji  doma~i muzikanti.  Foto @alar  
in trdega `ivljenja, zato {e danes  Lepim `eljam ob zlatem jubi­ Zlatoporo~enca Marija in Stane @i`ek iz Rucmancev 42.  
z veseljem, ker jima zdravje to  leju se pridru`uje tudi uredni{­ 
dopu{~a, skrbita za nekaj `ivine,  tvo [tajerskega tednika.  Zlatoporo~enca @i`ek Kot pred 50 leti sta se natanko  se jima dva otroka Marija in Mar­jan, ki danes `ivita Ljubljani. V veselje so jima {tirje vnuki in pravnuk Tristan. Zlatoporo~en­ 
na 7. februar ponovno vzela Ma­ ca sta se ob upokojitvi leta 1987  
rija in Stane @i`ek iz Rucmancev  ponovno preselila v Rucmance,  
42.  kamor sta se ves ~as bivanja v  
Zlata nevesta, z dekli{kim pri- Ljubljani rada vra~ala.  
imkom Golob, recepta za tako  Zlata poroka je bila zelo slo­ 
dolg zakon nima, pravi pa, da je  vesna. Na ormo{kem gradu je  
potrebno biti vztrajen. Stane se  obred opravil `upan Vili Trofe­ 
je iz Moravcev po poroki prese­ nik, cerkveno pa ju je ponovno  
lil na dom svoje izbranke v Ru­ poro~il Stanko Matja{ec pri Sv.  
cmance, kmalu pa sta poiskala  Toma`u. Na zabavi se je zbralo  
delo v Ljubljani. Tam sta `ivela  okrog 60 sorodnikov in znancev,  
kar 32 let. Stane je delal v jav­ s katerimi sta se zlatoporo~enca,  
Foto @alar  nih skladi{~ih kot transportni in pisarni{ki delavec, Marija pa je  ki sta dobrega zdravja, veselila pozno v no~.  

bila zaposlena v @itu. Rodila sta 	vki 
Ormo`. Otro{ki parlament 	kaj gledajo njihovi otroci. Strinjali so se, da je odlo~itev, kdaj za~eti s spolnimi odnosi, posamezniko­va, pred njimi pa se je pomem­bno za{~ititi. Izpostavili so tudi,
Posvetite nam ve~ ~asa! 
da fantje svoje simpatije do de­

klet pogosto ka`ejo na neprime-Na leto{njem otro{kem parlamentu so se zbrali predstavniki osnovnih {ol ob-ren na~in, z agresijo. ~ine, ki so se pogovarjali o humanih medosebnih odnosih in zdravi spolnosti. Otroci so star{em in odraslim 
poslali jasna sporo~ila: Posvetite 

U~ence sta pozdravila Vili Tro-se mora vsak sam potruditi, da Na podro~ju zdrave spolnosti 
nam ve~ ~asa! Pogovarjajte se z fenik, `upan ob~ine Ormo`, in bo dober prijatelj, da bo spo{-lahko njihova razmi{ljanja strne-nami! Opominjamo vas, da stepredsednica OZPM Ormo` Ma-toval druge. U~enci so ugotovi-mo v ugotovitve, da se v dru`ini o nam vzor in mi opona{amo va{erina Novak. Zasedanje 7. ob~in-spolnosti ne pogovarjajo, ker so
li, da je najprej treba spremeniti vedenje! ^e nas vpra{ate za mne­skega otro{kega parlamenta je sebe, {ele potem lahko pri~aku-sami ali pa star{i v zadregi, da o nje, ga tudi upo{tevajte! ^e ne, vodila Jasmina Dovnik, u~enka spolnosti najve~ sli{ijo v {oli, ven-pa nas ne spra{ujte o na{em
jejo, da se bodo spremenili dru-

O[ Toma` pri Ormo`u. 	dar bi `eleli, da bi o tej temi go-mnenju!
gi. Povedali so tudi, da si `elijo 

U~enci so govorili predvsem o 	vorili {e ve~. Veliko o spolnosti Na zasedanju so sprejeli sklep,
ve~ pogovora in dru`enja s star­

prijateljstvu, odnosih v dru`ini, 	izvejo iz medijev, `al pa so te in-da u~ence ob~ine Ormo` na na­
{i, trudijo pa se tudi, da bi na{li

v {oli, med vrstniki, med genera-	formacije ve~krat popa~ene. Ude-cionalnem otro{kem parlamen­
ve~ ~asa drug za drugega v dru`i­

cijami, spregovorili pa so tudi o le`enci parlamenta so opozorili, tu v Ljubljani predstavlja Jasminani. Predlagali so uvedbo dru`in­
spolnosti in za{~iti. Glavne ugo-da naj na televiziji ne predvajajo Dovnik in da vodenje 8. ob~in­tovitve, predlogi in sklepi u~en-skih dnevov, ko bi dru`ina dan . lmov z neprimerno vsebino v skega otro{kega parlamenta pa cev in u~enk s podro~ja humanih pre`ivela skupaj in bi star{i ~as zgodnjih ve~ernih urah ali pa celo prevzame O[ Ivanjkovci. medosebnih odnosov so bili, da posvetili svojim otrokom. popoldne, star{i pa naj preverijo, vki 
Napoved vremena za Slovenijo 
Danes bo obla~no, padavine bodo od jugozahoda postopno zajele vso dr`avo. Tudi po ni`inah v notranjo­sti bo ve~inoma sne`ilo, le v ju`nih in vzhodnih krajih bo sneg za kraj{i ~as ponekod pre{el v de`. Najni`je jutra­nje temperature bodo od -1 do -7, ob morju okoli 2, najvi{je dnevne okoli 0, na Primorskem do 6 stopinj C. 
Obeti 
V petek in soboto se bo nadaljevalo zimsko vreme s pogostim sne`enjem, ki bo predvidoma najmo~nej{e v so­boto popoldne. Takrat bo na Primor­skem zapihala tudi mo~na burja. 
Osebna kronika 

Rodile so: Darja Bab{ek, Roga{ka Slatina - Ne`o; Zvonka Antolin, Cvetkovci 96 - Julijo; Sabina Matanovi}, Ul. dr. Hrovata 1, Ormo` 
- Melani; Aleksandra Angeler, Pu{enci 38 - Nu{o; Jo`ica [imenko, Sedla{ek 48 - deklico; Renata Zacharias, Stogovci 11, Apa~e - Vita; Martina Koren, Kraigherjeva 21, Ptuj - @ivo; Petra [korjanec, Velika Nedelja 9 - Dominika; Suzana Vrbanjac, Spuhlja 143 - Luka; Irena Kova~i~, Bukovci 99/b - Ano; Majda Bratu{a, Bukovci 63 - Bla`a; Tamara Murko, Ul. Jo`efe Lackove 5, Ptuj - Lano; Mihaela Puk{i~, Nova vas pri Ptuju 62 - Klemna; Branka [ijanec, Krambergerjeva pot 4, Ptuj - Matja`a. 
Poroka - Ptuj: Dennis Gurnick, Welland, Kanada, in Nata{a Jurgec, 
Ul. Vide Ali~ 20, Ptuj. Umrli so: Silva Krajnc, rojena Zajko, Lo~ki Vrh 14, umrla 11. febru­arja 2004; Elizabeta Hli{, rojena [eruga, Majski Vrh 2, umrla 10. fe­bruarja 2004; Julijana Bedra~, rojena Fider{ek, Trdobojci 68, umrla 
10. februarja 2004; Terezija Bel{ak, rojena Kukovec, Bukovci 130, umrla 11. februarja 2004; Ne`a Bedra~, rojena Mohorko, Pobre`je 99, umrla 11. februarja 2004; Cecilija Tan{ek, Cvetkovci 89, umrla 
15. februarja 2004; Jo`ef Slana, Nova vas pri Markovcih 10, umrl 
13. februarja 2004; Ivana Jan`ekovi~, rojena Vincek, Nova vas pri Markovcih 75, umrla 15. februarja 2004; Ivana Klemen~i~, rojena Kokol, Mezgovci ob Pesnici 20/a, umrla 16. februarja 2004; Angela Grando{ek, Placar 53/a, umrla 14. februarja 2004; Ana Predikaka, rojena Karne`a, Doklece 18, umrla 12. februarja 2004; Julijana Knu­ple`, Markovci 33/a, umrla 17. februarja 2004; Stojan Vi~ar, Zabovci 102, umrl 16. februarja 2004. 
^rna kronika 
S ~ebelico v traktor 

18. februarja ob 18.00 se je na lokalni cesti v Oslu{evcih zgodila prometna nesre~a, ko je 52-letni voznik traktorja zapeljal z dvori{~a stanovanjske hi{e na lokalno cesto, po kateri je v tistem ~asu pri­peljal 42-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem. Ta je ob tr~enju padel po vozi{~u. Z re{evalnim vozilom so ga odpeljali v bolni{nico na zdravljenje. Policisti so pri preizkusu alkoholizirano­sti ugotovili, da je imel traktorist 2,15 g/kg alkohola, voznik kolesa z motorjem pa 2,88 g/kg alkohola v krvi. 
S kolesom v jarek 

19. februarja ob 16.10 je 65-letna kolesarka med vo`njo po strmem nasipu jezu reke Drave izven naselja Markovci zapeljala desno, v jarek za odvod meteornih voda, pri tem pa padla po vozi{~u in se po{kodovala. 
S kolesom pred tovornjak 
21. februarja ob 15.07 se je na glavni cesti v kri`i{~u z lokalno ces­to za Leskovec (ob~ina Sl. Bistrica) izven naselja zgodila prometna nesre~a zaradi neupo{tevanja pravil prednosti. Nesre~o je povzro­~il 30-letni voznik kolesa z motorjem, ki je zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je pravilno z njegove leve strani iz smeri Slov. Bistrice po prednostni cesti pripeljal voznik tovornega vozila. Kljub temu da se je voznik tovornega vozila umikal, je pri{lo do tr~enja. Po tr~enju je voznika kolesa z motorjem odbilo v desno, tako da je padel po vozi{~u ter se pri tem hudo telesno po{kodoval. V po­stopku policistov z voznikom kolesa z motorjem so ugotovili, da je kazal znake alkoholiziranosti, elektronski alkotest pa je pokazal 2,64 g/kg alkohola. 
Planinski koti~ek 
Vabilo na ob~ni zbor PD Ptuj 
Planinsko dru{tvo Ptuj vabi vse svoje ~lane in ostale ljubitelje planin­stva na redni letni ob~ni zbor dru{tva, ki bo v petek, 5. marca 2004, s pri~etkom ob 17. uri v gosti{~u Gastro na Ptuju. Udele`ba na leto{­njem ob~nem zboru je {e posebej za`elena, saj je leto{nji zbor volilni in bodo izbrali novega predsednika dru{tva, podpredsednika in vodje vseh pomembnih dru{tvenih odborov. Na ob~nem zboru bodo sprejeli program pohodov in izletov za leto 2004 ter . nan~ni na~rt. V sve~anem delu bodo nekaterim ~lanom podelili posebna priznanja za uspe{no in aktivno delovanje v planinskem dru{tvu v minulem letu. Po uradnem delu bo sledil zabavni del z ve~erjo in plesom ob `ivi glasbi do jutranjih ur. Prisr~no vabljeni vsi planinci ni pohodniki! 
Tadeja Radek