Razgevori z iiašiml naroCnihi Vprašanja in odgovori Pismonoša. A. Čuček. Zanima Vas, ali je prosto kako mesto piamonoše In pod kakimi pogoji bi ga mogli dobiti. — Poštno raVnateljstvo v Ljubljani že dalj čaaa vrača vae prošnje, ker je prosilcev zelo veliko, ravnateljstvo pa ne sme nobenega mesta, čeprav bi bilo proato, zaaeati. Zato Vam svetujemo, da prošnjo naslovite neposredno na ministra pošte. Izpolnjevati morate vae pogoje, ki so predpisani za sprejem v državno službo in o katerih smo na tem meatu že neštetokrat pisali. Pogorelec ne dobi hranilne vloge izplačane. M. B. F. Pritožujete ae, da Vam hranilnica ne izplača hranilne vloge, ko ate pogoreli in zabredli v dolgove in ae Vam to ne zdi v skladu a časopianimi poročili o zopetni likvidnoati denarnih zavodov. — Ako je bila hranilnici dovoljena zaščita, boate morali žal še nekoliko potrpeti, ker najbrž še nima dovolj aredstev na razpolago in likvidnoat Ie postopno napreduje. Ne zdi se nam preveč verjetno, da bi hranilnica imela že dovolj denarja, a ga ne bi hotela izplačati. Ako hranilnica ni pod zaščito, je sicer podana možnoat tožbe, katere Vam pa ne moremo priporočati; upajmo, da se bo dala atvar z lepa urediti. Kazen radi sekanja drv brez opomina In obvestila. J. žohar. Vi in več drugih. težakov ste po naroCilu nekega poseatnika v njegovem gozdu podirali dreveaa, les razžagali in razcepili, v cdmeno pa dobili štore in polovico vej. Na lepem ste dobili od nekega odvetnika poziv, da morate plačati 150 din »kazni radi sekanja drv«. Vprašate, ali Vaa sme kdo brez opomina in obvestila tako kaznovati. — Odgovarjamo Vam, da no, vendar pa mialimo, da niate poziva prav razumeli in da gre najbrž za kako odškodnino. Pišite nam natančneje, ker Vam aicer ne moremo prav avetovati. Izplačilo sestre, ki je neznanega bivališča. Jožef Onič. Na Vaši koči je vknjižena zastavna pravica za 400 avatrijakih goldinarjev. Ako je upnik neznanega bivališča, lahko dolg (za vsak goldinar je plačati 50 par, torej za vea dolg 200 din) s triletnimi vknjiženimi obrestmi položite na sodišču in s aklepom o aodnem pologu predlagate zbris zastavne pravice. — Ako je aeatra solastnica do polovice koče, morete (ako je koča že razpadla in jo hočete temeljito popraviti, aeatra pa že preje, ko ste še vedeli za njen naslov, ni hotela ničesar priapevati k stroškom popravil) vložiti zoper aestro delitveno tožbo. Predlagati morate, naj ji sodišče postavi skrbnika (in sicer v avrho prihranitve atroškov kar kakega aodnega uradnika), ki jo bo v pravdi zastopal. Ko bo sodišče dovolilo razdružitev, se bo koča prodala na javni dražbi, izkupiček pa se bo razdelil. Seatrina polovlca izkupička ae bo nalo- žila pri sodišču. Kot Jtupec na dražbi aeve lahkq nastopite tudi Vi. — Enostavneje bi morda bikr* ako bi Vi kratkomalo ob svojih strodkih izvršili vaa potrebna popravila vae koče, kajti ako bodo! v jasno pretežno korlst solastnice, Vam mora' povrniti zadevne stroške. Ako boate s tožbo na: povračilo stroškov prodrli, morete doseči vknjižbo zastavne pravice za Vašo terjatev na seatrinl polovici koče in jo eventuelno tudi gnati na dražbo. Gradba obrambnega nasjjia — razdelitev stroškov. I. J. in M. C. v D. V Vaši občini ae je gradU obrambni nasip proti poplavam, pri čemer ae laatnikov parcel, kjer se je naaip delal in kjer ae je jemal materijal, ni nič vprašalo, niti se jim ni povrnila škoda, na drugi strani ae je pa pri nekaterih poaestnikih naretiila izjema ter ae jili je obvarovalo vsake škcde. — V kolikor so prizadeti poseatniki vsled gradnje naaipa obvarovani bodoče škode, naj potrpe. Ostali pa naj od dotičnika, ki je gradnjo odredil in vodil, zahtevajo primerne odškodnine. V kolikor se je postopalo nepristranako, bi bila na meatu pritožb? na okrajno glavarstvo kot nadzorno oblast. Doplačevanje deležev Konsnmnega drnštva za Slovenijo v likvidaciji. J. I. v Š. Enako kot Vi je bilo in je še toženih mnogo oseb, ki so že pred mnogimi leti pristopile kot člani k navedenemu konsumnemu društvu (katero je zadruga z omejeno zavezo) in podpisali zadružni delež, ki je znašal takrat 50 kron. čudijo se, da konsumno društvo trdi, da znaža delež 300 din in zahteva dopladilo do tega zneska. — Zadružna pravila so bila 8. septembra 1933 tako spremenjena, da se je zadružni delež zvišal na 300 din. To zvišanje je bilo gotovo formalno pravilno sklenjeno, ker sieer ne bi bilo vpisano v zadružni register, kakor amo to ugotovili. RadJ tega je zadevni sklep občnega zbora obvezen za vse člane in morate delež doplačati do zneska 300 din. — člaiistvo ne preneha že s tem, da član skozi več let ničesar več ne k.uBuje ali podružnica v kraju njegovega domovališča več ne posluje, marved je način prestanka Članstva točno določen v zadružnih pravilih. Po alednjih pa članstvo konča: 1. a prostovoljnim izstopom, ako odpove zadružnik članstvo najmanj tri meeece pred koncem poslovnega leta; 2. s aklepom načelstva, ako zadružnik, ki je s plačilom obrokov na račun deležev v zaostanku in vkljub opominu ne plača deleža v teku 36 mesecev; 3. z izključitvijo, ako načelstvo zadružnika na seji izključi; s smrtjo zadružnika. Pr«xlaja šmarnice. A. B. Vprašate, ali je z ozirom na dejstvo, da je fcilo na lanski razstavi razstavljeno tudi vino z imenom >šmarnica«, dovoljeno tako vino prodajati ali pa morda še velja prepoved prodaje. — Vina samarodnic ne smete epravljati v promet tudi ne v količinah preko pet litrov in čeprav bi bili pripravljeni plačati trošarino; zadevna prepoved je namreč še vedno v veljavi. Obsodba mlinarja. A. Ferenc. Bili ste uslužbeni na nekem tujem mlinu. Neka atranka je prinesla ajdo v svrho zmletja, in sicer le eno vrečo, vsled česar ji ajde nlate takoj zmleli, marveč ate čakali, da še kdo drug prinese kaj več za zmleti. Med tem pa je mlin zgorel, zgorela je tudi ajda in stranka Vas je tožila na odškodnino. Sodišče je faktično Vas in poaestnika mlina obsodilo na plačilo odškodnine, ker je smatralo, da vsled malomarncsti niate zmleli ajde. — Na vprašanje, ali ste dolžni plačati »kazen« vzlic temu, da se ne čutite krivim, Vam moramo odgovoriti, da boate žal morali odškodnino, ne kazen, plačati, ker slednja ne znaša najbrž več kakor 500 din, in zoper scdbe do višine tega zneska sploh ni pravnega leka; v kolikor pa je šlo za več kot 500 din, ste pa pravni lek najbrž zamudili. Ako je stranka vztrajala pri tem, da ji ajdo zmeljete, bi pač morali to storiti, ne glede na to, ali se zmelje pri manjših količinah razmeroma mani moke. Kmet je izgubil zaščito radi gozdov. R. Kašman. Ker presega Vaša posest, vštevši gozdove, 50 oralov, ste izgubili po zadnji spremembi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov zaščito. Navajate, da ae Vaše gozdne parcele nahajajo v težavnih legah, da je svet akalnat, da dotične parcele sploh ne bi bile zmožne za obdelovanje kot orna zemlja. Vprašate, ali imate pravico do pritožbe zoper aklep, a katerim Vam je bila zaščita odvzeta, odnosno ali smete ponovno prositi za zaščito. — Uredba žal ne dela izjeme in je vaeeno, ali leže gozdne parcele ugodno ali neugodno, ali gre za mlad ali star les. Banski svet je predlagal dopolnitev uredbe v tej ameri, da bi naj izgubil zaščito le tisti kmet, kateremu donašajo gozdne parcele vsaj tolikšcn donos kot druga orna aemlja. Doslej pa zakonodajalec še nl izdal take dopolnitve. Povračilo pravdnih in izvršilnih stroškov. I. Rogina. Leta 1926 ste prevzeli poroštvo za dolg nekega posestnika napram Posojilnici, Ko je pozneje Poaojilnica gnala tega posestnika na dražfoo, ste njegovo posestvo 1. avgusta 1932 Vi izdražbali. Stroški advokata Posojilnice so bili odimerjeni na preko 10.000 din in čeprav so bili leta 1933 vknjiženi na Vaše poaestvo, Vaa je advokat leta 1934 tožil na njih plačilo. Ugovarjali ste sicer, da gre za etar dolg in da ste j)od ^aščito, bili ste pa vzlic temu obsojeni na plajčilo navedene terjatve in stroškov pravde, nato še rubežnih stroškov. Koncem leta 1934 ste izdražbano posestvo zopet prodali in so Vam pri item odtegnili od kupnine znesek 12.500 din v evrho kritja navedenih stroškov. Vprašate, ali ste upravičeni, zahtevati povračilo polovice stroškov, odnosno stroškov pravde iz leta 1934 v ceaoti, ker je bila terjatev itak dovolj zavarovana dn niste dali povoda k tožbi. — Ni nam znano, da bi bila sodišča v podobnem primeru že sodila. ¦Menimo pa, da 2al niste upravifieni zahtevati poivračila, predvsem, ker takrat, ko ste stroške plai6ali, odnoano eo Vam bili odtegnjeni, še niso iveljala doloCila uredbe z dne 26. septembra 1936, ikatera imate v mislih. Takrat le izvršilna projdaja v izterjavo stroškov ni bila dopustna, ako Bo se tikali starega dolga. Razen tega pa pravite, ida ste z ugovorom, da gre za star dolg, propadli in ker se niste prizvall, velja pač odločba sodišča, da ni šlo za star dolg. Podpora za starost in smrt. Konrad Sand. Ste 73 let star pekovski pomočnik, od leta 1911 zaposlen pri totem gospodarju, ves čas zavarovan pri OUZD, sedaj pa ne morete več opravljati službe kakor to zahteva gospodar in vprasate, iče Vam pripada od OUZD podpara za starost in fimrt. —¦ Pri OUZD je zavarovanje za starost juvedeno Sele od 1. septembra 1937. Vi ate bili zavarovani dotiej le za bolezen. Vendar morete Od 1. decembra 1938 dobivati m^aečno podporo !(v razmerju z zaslužkom) od 60 do 300 din, ko ste že dovršili 70 let, če ste bili gri OUZD zavairovani od 1. julija 1925 naprej -f a bolezen najtrnanj 500 tednov, ako dokažete,*-da ste revni in mavezani edinole na podporo ter nimate pravice jdo poikojniiie iz člena 4, drugega odstavka Zakoma o zavarovanju delavcev, niti nimate po navejdenem zakonu rente. Za revnega se smatra proisilec, kadar nima nobenega premoženja, niti avotjega goapodarstva, ali če ima majhno imetje in Igospodarstvo, od katerega pa se ne more vzdrževati; nadalje ako nima sorodnikov, ki so ga jdolžni vzdrževati po določilih državljanskega zafeona, ali Ce jih ima, pa so ti sorodniki tako siromašni, da ga ne morejo vzdrževati. — Za navedeno podporo morate zaprositi najkasneje do 1. julija letos; prijavo je poslati po pošti ali jo oddati pri pristojnem OUZD ali bolniški blagajni v sedežu urada, ekspoziture ali poverjeništva. Priložiti ije treba dokazilo o Vaši istovetnosti (krstni list ali poročni list ali izpisek iz župnijskili knjig1, ali domovnico, vojaško knjižico in podobno)), ter potrdilo od občine, kjer bivate, o Vaših premoženjskih razmerah ter premoženjskih razmerah vaeh Vaših sorodnikov, kateri ao Vas dolžni vzdrževati po doloCilili državljanskega zakona. Ta potrdila občine so prosta kolkovine. — Podporo v primeru smrti (pogrebntna) se izplača, če je bil pokojnik ob času smrti član OUZD; če pa ni bil več član, tedaj se pogrebnina izplača le, če je umrl viteku šestih tednov po prenehanju članstva (če \ je bil v zadnjih dveh letih vaaj eno leto član), odnosno v teku treh tednov (če je bil v zadnjem letu le šest mesecev član). Hoja skozi sadonosnik vzlic prepovedi. V. F. M. v. Pred 32 leti je začela neka oaeba hoditi ¦skozi Vaš vinograd, sprva sama z možem bolj redko, pozneje (pred približno 14 leti) pa atalno n s šestimi delovniml močmi, ko je kupila posestvo; a hojo Vam dela škodo. Na prepoved hoje ae ni ozirala. — če sta omenjena dva že 30 let uporabljala pot javno, brez prošnje in sile, sta. jo pripoaestvovala vzlic Vašim in Vaših prednikov prepovedi. Vendar pa sta priposestvovala očividno le osebno alužnostno pravico (to je zaae) in ne stvarno (v prid svojega posestva), če sta poseatvo kupila šele pred 14 leti, odnosno ao njuni delavci šele od takrat naprej začeli hoditi skozi Vaš aadovnjak. Morda z lepega dosežete, da se Vam imenovana zavežeta plačevati letno odškodnino. Njunim delavcem bi vsekakor mogli prepovedati omenjeno hojo, in sicer a tako zvano negativno tožbo, ki bi jo bilo naperiti zoper oba laatnika posestva. Zaščita malega posestnika, ki dobiva pokojnino. Š. M. Ste lastnik malega posestva, nekaj zemlje imate v najemu, nekaj dobivate iz nastova preVžitka, nekaj pa imate pokojnine kot bivši zaaebni nameščenec; vprašate, ali Vam pritiče kmetska zaščita. ¦—• Ako ob času zadolžitve in dne 26. septembra 1936 nlste plačali nobenega drugega davka razen od kmetijstva (zemljarino), ali če so Vaši obdavCeni dohodki (torej le tisti, od katerih ste morali plačati davščine) izvirali pretežno iz kmetijstva, tedaj se lahko poalužite dobrot uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Merodajno jc potrdilo davčne uprave. — Z ozirom na Vašo urgenco Vas opozarjamo, da dobivamo stalno mnago vprašanj in da odgovarjamo (razen v res nujnih primerih) po yrstnem redu. Kdaj se vrši sprejem v graničarsko četo (Karel Urleb) žal ne vemo. Kakega zadevnega razpisa že dolgo ni bilo, marveč poveljnik graničarskih čet v Skoplju očividno sproti sprejema prosilce, Ce se kako mesto izprazni. Prosite za pojasnilo omenjenega poveljnika samega, kdaj boste predvidoma prišli na vrato. Mašim malčkom Matjažek Junaškega Slovenca povest v slikali 18 Matjažek se je jasno zavedal, cla so ga ujeli Turki, o katerih je slišal že toliko groznega. Dedje so pripovedovali o njih tako strašne zgodbe. V turškem taboru je vladal silen vrišč. Psi so lajali, kon.ii so hrzali, vojaki vpili... Matjaška so začudeno opazovali in se režali. Brkati Turek ga je povedel naravnost pred vezirja, ki je široko sedel na svoji mehki preprogi in se dolgočasil. Spraševal ga je to in ono, pa Matjažek ni razumel niti besedice. Vezir se je jezil, stiskal pesti in kazal svoje bodalo. Toda Matja- žek je molčal. Končno se je vezir naveUčal in odve<Ł, so ga.: Potlačili so ga v vrečo in jo trdno povezali. Samo glava je bila prosta. Zavalili so ga na neko dvorišče. Ker je bil utrujen, je kmalu zaspal. Kmalu pa ga je prebudil otroški jok. Prestrašen je odprl oči in zagledal okoli sebe celo kopico dečkov v vrečah. Mnoge je poznal. Ta ali oni je ibil iz domače vasi. Tončka so ujeE v gmajni, Tinčka, siroto brez staršev, pa so ujeli med razvalinami neke bajte. Mnogi so žalostno jokali in klicali očeta in mamo. Pa zaman. Komaj so grajski branilci dognali, da je grad izpodkopan, so z vsemi močmi napravili odločen izpad. Tvegali so vse, tudi svoje življenje. Grof je bil med oblego že zdavnaj pobegnil po skrivnem hodniku na sosednji grad. Izpad je uspel. Turki so pobegnili. - (Dalje prihodnjič>