*' iskala vsak šaa sedslj Is fresal K O e. Iaeesš daUy mmg š 8aa> šare mi HaUš •rs. o VETA £ giAsilo slovenske narodne podporne jednote i prostori L______ SSS7 S. Uvadals Ava Offies «1 PvbHeatUa. a MIT SsuUi Lawndal« An. • LETO—YEAR XXIL Caaa UaU r^-dr^o^^r^^ra: cw«f». m.. to«k.«. ™«j.,(M.y 21), im STBV.—NUMBRR 119 ^UcepUaes for MailinK »t s^mmI rato of poaUn provMsd fsr ia Mksi US9. Aet of Oct. S. Hit. aatSoHssS on Juae 14, ISIS. Deveta redna konvencija Si Ni Pi Ji Zapisnik devete konvenčne seje Dm 17. maja 1929 dopoldne. Predsednik otvori sejo ob osmih. Navzoča je vsa delegacija razen brata Richarda Zavertnika, ki se je oprostil za pol dne. Brat Spoljar od it. 121 stavi predlog, naj bi vsakokrat, ko pilde kakšen predlog pred zbornico, predsedatelj vprašal, ali zbornica želi debatirati. Šele ako se delegati izrečejo z nadpolo-vično večino glasov, se odpre debata; drugače da predsednik predlog takoj na glasovanje. Predlog podpiran. K temu govori delegat št. 197. Za predlog glasuje 111, proti pa 48 delegatov. Zapisnik je sprejet s popravkom. Sestra/Zakovšek od št. 119 predlaga, da se za naprej vsakemu delegatu ali glavnemu odborniku vzame beseda za en dan zborovanja, če v svojih govorih rabi žaljive besedi. Vsa zbornica je za predlog. ' Sledijo poročila konvenčnih odborov. Brat Somrak pove, da odbor sa prošnje in pritožbe ni storil nič posebnega. Ob* ljubi, da bp odbor zaslišal vsakogar, kl je upravičen. K dnevnemu redu govorijo delegatje od št. 138, 477 in 344, delegat Bratko-vič od št. 9 predlaga, da se pokličejo v dvorano vsi odborniki, ko pride na vrsto kakšno poimensko glaeovanje. Delegat Kotar od št 518 predlaga dodatek k načelni izjavi, ki naj bi sledil zs izjavo o garanciji verskega, političnega in filozofskega prepričanja Članstva. Dodatek se glasi: "S. N. P. J. kot delavska podporna organizacija izjavlja svojo neomajno solidarnost v boju delavskega razreda." Predlog dobi podporo. Proti predlogu govori brat Alesh, ki pravi, da' je tak stavek k načelni izjavi nepotreben, ker izjava je*e dovolj jasna. Večina članstva glaauje proti debati o predlaganem dodatku. Sledi razprava o pravilih. Odbor predlaga sprejem 4. člena IV. točke kot v starih pravilih. Konvencija ga sprejme. V 5. točki istega člena se v drugi vrsti izpuste besede "in odborniki za eravila". Točka sprejeta. Točki 6 in 7 ostaneta po starem, 8 in 9. točka pa eta črtani. 10. točka ostane. Kratka debata se razvije pri 1. točki V. člena. Odbor stavi predlog, da ostane po starem. Točko zagovarjata brata Zaitz in Medvešek. Slednji omenja, da je odbor razmotrival tudi priporočila o razdelitvi društev po okrožjih v svrho delegacije, toda za enkrat bi to še ne bilo umestno. Delegat Frank Pergar od št 313 atavi kompromisni predlog, da vsako društvo, ki šteje 75 članov ali več, sme poslati enega delegata, toda ne več. Sestra od društva št. 292 aradlnga »e v. vsakega društva, ki šteje petdeset Članov ali več. Delegat Ku činič društva št. 477 pravi, da mu je društvo naročilo predlagati, da bo etf delegat pri društvih od 50 do 100 članov, ter dva pri društvih več kot 175 članov. Brat Strovas od št. 299 med drugim predlaga, da bi bil upravičen do delegatstva le član, ki je tudi naročnik na Prosveto. Delegst od št. 86 priporoča, da bi sprejeli organiziranje delegacije po okrožjih. Govori tudi delegat Brenee od št. 14, ki se strinjs s predlogom odbors. Delegat od št 318 govori k svojemu predlogu. Za predlog brata Kuči-niča je oddanih 28 glasov, za predlog brata Pergarja 71 glasov, velika večina glasov pa je oddanih za predlog odbora za pravila, da ostane po starem. Brat Zaitz (Chicago) govori o konfuziji glede združevanja manjših društev. Tozadevno točko v pravilih odbor spreminjs samo toliko, da morajo društva poročati o svojem združenju do 15. februarja. Govori več delegatov. Delegat od št. 80 svetuje glede obvestils predsednika na društvo; delegatu št. 190 se zdi prekratek Čas za volitve, če društva naznanjajo šele februarja. Istega mnenja Je delegat št. 234. Delegat št. 477 predlaga, da bi vključili v točko določilo, da se mala društva v bližini sama združijo in da se ne da glsvnemu odboru prilike spsjsnja društev za skunnega delegata. Delegat od št 200 ugovarja, da je ta konvencija prišla v prvi konflikt v tem oziru, v bodoče bo lažje. Pojasnjuje tudi predsednik. Brat Anzelc predlaga, da bi bilo pretežko, če bi šele t decembra bilo izdano naročilo društvom glede združenja. Stavi predlog, da bi dobila društva vsa navodila Že 1. septembra. Tako govori tudi delegat št. 284, ki pravi, da bi njih društvo kmalu ne imelo delegata ssmo rsdi zskasnelostl; ko je pisal tajniku za pojasnila, pa odgovors ni dobil. Predlog stavi tudi ksndldat od št. 289, namreč da bi se na konvenciji določila spojitev. Ns dslj še prlporočs gotov sistem volitve, ki ps ne pride v poštev. Brat M. J.* Turk predlaga, da predsednik te prvi teden oktobru obvesti društva glede združenje. Svoj predlog utemelji, da bodo tako društva imela štiri mesece čaaa. Delegat Turk od št. 86 predlaga dodatek k Turkovemu predlogu, da glavni predsednik določi, katera društva ae združijo v svrho izvolitve delegata. Dodatka brat Turk ne sprejme. Predlog zagovarja brat Kotar od št. 518. Deletfata od št 817 in 80 se pritožita, ker ne dobita besede. Prvi protestira, ds je že prejšnji dsn vprašal za besedo, ps je ni dobil. Prsvi: "Ker ste ml poprej krstili prsvico do govora pa tudi sedaj ne govorim." Delegat od št. 80 proteetira, ker nI prišel do besede od pravem času, a vseeno še predlaga volitve delegata po distriktih na »00 članov enega. Ker Je bil tozadevni predlog glede števila delegacije le sprejet, mu sbomica s vzkliki veli, naj sede, ker Je z reda. Delegat od št. 11 vprašuje če bo predsednik pismeno Obvestil društva glede združitev, češ da objava v Pro-Hveti ne zadošča. Pri glasovanju sa tri predloge dobi veliko večino predlog brata M. J. Turka. Brat Turk od št 86 stavi poseben predlog, vsebujpč to, kar Jo hotel prej amendirsti k Turkovemu predlogu. Predlog ni upoštevan. Točka 2. V. člena ostane nespremenjena. Delegat od št 11 pojasni, da določilo radi namestnikov m potrebno, kot stoji v tej točki. Delegat od št 12 zahteve dodatek k točki, ki pa ni upoštevan. Točka 8. V. člena je tudi sprejeta kot čitana. Govorita delegata od št. 17 in 48. na kar Je doden k točki stavek: "Nihče ne more biti kandidat sa delegata, ako se nI udeležil vsaj ene tretjine eej v letu pred volitvami." Četrta točka Je sprejeta brez ugovora, kot čitana. K stvari govorita brsta št 182. in Zaitz (Chicago) ter aeetra Zakovšek. Peta točka je sprejeta kot čitana. (Dfclje m 1 Hrani.) Vttti s kOBVBROlji Brzojavni apeli ia protesti na Ike. Združitveni odbor Predla gredo hitro Izpod rok. _ Na dvanajsti seji v pondeljek se je konvencija bavila večjidel s spremembami v pravilih. Odsek za pravila je zelo delaven. Večina njegovih priporočil je sprejetih. Mnogo starih točk o-staja nespremenjenih. Prošenj in pritožb je veliko, zato so že v soboto dodali še pet Članov odseku za pritožbe in prošnje; izvoljeni so bili Klop-čič, Mahkovec, Miklič, Medved In Kučinit. Zdaj bosta dva podpredsednika v gl. odboru. 2elja je bila Izražena, da bi drugi podpredaed-nlk vodil angleško poslujoča društva, pa je bilo ovršeno. Konvencija je zaključila, da se odpošljejo sledeči brzojavni apeli: predsedniku Hooverju za restavriranje državljanskih pravic političnim jetnikom, gover-nerju Kalifornije za pomllošče-nje Mooneyja in B^llingsa, go-vernerju Montane za pomilošče-nje člana Nagliča, ki Je bil obsojen v dosmrtno ječo radi umora v silobranu, ter na governer-ja države VVaahington sa osvoboditev žrtev dogodkov v Centra-lijl; kongresniku Sabbathu v VVashingtonu se pošlje čestitka za njegovo delovanje proti pro-hibiciji; brzojavke, kl izražajo simpatije s stavkujočiml delavci, se pošljejo stavkovnim odborom Kenoehi, Wis., Eilzabethtonu, Tenn., In v Gastoniji, So. Caro-lina. Zmožni govorniki mlade generacije so se pokazali oeobito pri razpravi o angleškem tedniku. tednik ZAVAMMUE DRUŽBE' ZBA-GALE V ZBOMHH Apel na guvernerja, da bi vetlral predlogo, ne ha najbrž nič Izdal. 1 Sm-ramento, Cal. — Patterso-no\ predloga, kl je bila sprejeta v državni legislaturi in sa tatero so delali agentje zavarovalnih družb, bo v veliko škodo državnemu odškodninskemu skladu, ako jo bo govemer podpisal in bo tako postala sakon. Ta predloga vsebuje točke, kl o-mogočajo privatnim zavarovalnim družbam, da lahko pošljejo svoje ponudbo Sa zavarovanje javnih uslušbenoev, delokrog, kl je doslej Spadal edino državi. Državno zavarovanje proti poškodbam je bila dobra ustanova in se je Ukasalp koristnim za delavce. Delavske orgaidzacije obeoja-jo sprejem Pattersonove predloge, ki bo dala priliko graftar-jem. da bodo lahko igrabljall poškodovane delavce v svojo korist. Privatne saverovalna družbe so s predlogo mnogo pridobile. To priliko bodo nedvomno izrabile in ne bodo nudile delavcem tistih ugodnosti kot državna zavarovala ustanova. Delavske orgmtiacije apelirajo na governetja Younga, naj vetlra predlogo, tfda ti apeli bodo najbrž naleteli na gluha uše- Velika Za separatni angleški (na enajsti seji) sta govorM« __ , ot enega delegata od glavnem- Uichard -J. Zavertnik JSSffL .. h« * — ™ in John Lokar, proti je pa go- ""SR^S* voril D. J. Lotrich. Dobro govornico se je poka zala tudi sestra Vucellch, ki je priporočala več prijateljstva med Slovenci in ostalimi Jugoslovani. Združitveni odbor se odslovi. Jurlsdikclja bodočih pogajanj drugimi organlsacljami v svrho združitve bo v rokah gl. odbora. Na dvanajsti seji je prišlo vprašanje investiranja in naia ganja denarja na dnevni red. Razpravljalo se je o vlogi v Zadružni banki v Ljubljani v svrho izplačevanja smrtnin dedi čem v Jugosisviji. Odsek za po-ročila gl. odbornikov je poročal, da je bil sistem izplačevanja smrtnin potom Zsdružne bsnke dober, kljub temu je br. Math J. Turk predlagal in ognjevito zagovarjal svoj predlog, da jednote pretrga nadaljne stike z Zadružno banko. Glaeovanje je bilo poimensko in rezultat je bil: za nadaljnje vlaganje denarja v Zadružni banki v svrho Izplačevanje smrtnin 98, proti pa 132 glaeov; trije eo bili nevtralni. Oarlaaki alaaa aa BMli Ifanaflli jraai pron mim Vprašanje carine pred eeaatalm Waehlngton, D. C. — Delegacija iz države Maine, kl Je te dni dospela v glavno mesto, ds Jo zasliši senatni odeek trgovine radi uvažanja raznih produktov Iz Kanade v Združene države, zahteva drastično ^kcijo nsprsm izvozu In zvišanju carine. Kanadska pšenica prihaja v veli kih množinah na ameriški trg ln tako ustvarja silno konkuren co domačemu pridelku. Delegacija se je uetavila tud pri predeednlku Hooverju. Njen namen Je napraviti pritisk ns senatni odsek, ds se zviša carina ae samo ns uvoz pšenice is Kanade, pač pa tudi na krompir fn mlečne produkte. Senatni odsek bo pričel s zaslišanjem glede zvišanja carine kakor hitro bo nižja zbornica odglasovala o zadevni predlogi. Glasovanje bo prišlo na dnevni red prihodnji teden. ZssteJ v mezdnem po* lajanju železničarje* lialašbenci ulične železnice v 81. Louieu niso prejeli /višanja mesde še pet let sabethtonu, daai Iščejo vse mogoče pretrese. Elizabethton, Tenn. — Adju tant-generttl Boyd, poveljnik o-smih millčarskih kompsnij v tu kajšnjem mestu, jO izjavil v pon deljek, da obaedno stanje še nI potrebno, dasi je položaj še ved no napet. Lastniki rajonskih to-varen ao napeli vso sile, da zlomijo piketlranje stavkujočih delavcev. V ta namen izzivajo incidente, na podlagi katerih bi lahko rekli, da je obsedno stanje "potrebno." Po mestu se dnsvno razširja-Jo razns govorice o "nameravanem dinamitlranju" tovaren ln drugih zgradb. Najeti policijski deputlji poročajo, da tupatam streljajo na nje "neznani ljud-jo." V soboto in nedeljo • ni bilo spopadov ali kakih nemirov. Brsspssslnost v Bt. Loulau. Bt Louis, Mo. — Kongrssnik Conehrsn is tega mesta Js spe-lirsl ns predsednika HooverJa, naj se v kratkem času pričng| Javnimi deli, za ksr Js kongree že dovolil potrebni densr, da tako odpomore brezposelnosti St. Louisu. Uradniki Osrednje strokovne unije so mnenje, ds je v mestu nad 75,000 brez posel nlh delevcev. Žrtve premoge rake laduetrije Celorsdu. Denver, Cok>. —, V prvem če-t rt let ju i L je bilo v coloradsklh premogorovih ubitih 27 premo-garjev. Lani v isti dobi je bilo ubitih 84. Največ rudarjev je blkr ubitih v rovih, ki Jih laatuje ColoradO Kuel * Iron Co., Roc-kefellerjeva družba. St. Louls, Mo. — Eno leto je že preteklo, odkar so uslužbenci ulične Železnice v tem mestu pristali na pogajanja z lastniki že-eznice radi mezdnega spora, toda do danes ni bilo Izrečenega še nobenega odloka v tem ozlru. Unija ualušbencev cestne še-eznice je vprašala 5c poviška na uro za voznike in sprevodnike ter 10% zvišanja mezde ss delavce v družbinih delavnicah in na progah, kl prejemajo sedaj le 38c ns uro. Povprečna mezda voznikov in sprevodnikov je $35 za sedem dni dela. Uslužbenci niso prejeli nika-kega poviška v zadnjih petih letih, čeprav je kompanija v tem Času že dvakrat zvišala vosnlno na Šeleznici. Družba računa sa vošojo na želesnlcl 8c in pravi, da bo prifiUena ivišati vosnlno. ako bi pristala na pogoje in sa* hteve svojih uslušbencev. Očetje največjih družin dobe naj. boljša dola* vsako ljubimkanje med aamd bo prepovedano. ___ Rim, 20. maja. — Fašistični voditelji so alarmirani vslsd ne-preetanega padanja rojstev v I-tshji. Na primer v Turinu Je v tednu od 6, do 18. maja umrlo 125 oseb voč kot ss Js narodllo; če to veljs sa vso Italijo, tedaj GENEML DOTOK IZKOH-StA DELAVKE Dolge ure in monotonost dela mori delavke. Detrolt, Mlch. — Hvslospevl o idealnih razmerah v delavnicah Trcnstedt Mfg. Co., podružnici General Motors Corp., so navadne pripovedke, kot poroča poročevalec Federalizirancga tiska, ki Je intervju val več delavk, ki ao uposlene v omenjeni delavnici. Povprečna mezda delavke Je $15 na teden; najvišja Je $20. Nova delavke prejemajo 82c na uro; po preteku par tednov se jim mezda nekoliko Izboljša. Državni zakon prepoveduje, da bi ženske delale več kot pet-deaet ur na teden. Ta sakon se vedoma kril. Delavke dslajo 814 ure nO dan in šest dni v tednu. Za Ubojlo opoldne je določeno le 10 minut čaaa. Varnostne naprave pri strojih so pomanjkljive. Mnogo delavk zgubi prsie in dobijo tudi druge poškodbe. Strešniee v tovarniški bolništiiul so vedno saposlene s poškodovanimi delavkami. Is takik raamer General Mo-tors Corp. kuje profltel Zarota prati Alekiandra? Dve mlsterljosnl ekeploelji v Jugoslaviji pred dvema tednoma. Dunaj, 20. maja. — Dunajski listi poročijo, da sta bili dve ekaploslji pred dvema tednoma v Jugoslaviji atentata na življe-prebivalstvo pada letno sa 6000 llj# kr*ij* Aleksandra, toda po-oseb. Ns U način n« bo 60, mil * drobnoatl dejstev so bile potla- Jonov prebivalcev v dvajsetih [ letih kot hoče Mussolini. Ds se temu odpomore, jo Mussolini odredil, ds najboljls dels v Italiji spadajo očetom največjih drufln tako v Javnih službah kakor v privatnih lndustri-jsh. Vsem tovsrnarjem in drugim delodajalcem Je naročeno, da očetje velikih družin morajo Imeti prednost. Proti zdravnikom, kl skrivo-ms dsjsjo nssvete sa porodno kontrolo, sr pripravljajo ostre zsporne kazni. Dalje so pripravlja propaganda, kl prikaše samce obel) spolov za manjvredne ljudi. Ljubimkanje mod ssmcl bo strogo prepovsdano. Delodajalcem Je zabičano, da morajo takoj odsloviti delavca In delsv-ko, kl koketlrs msd delom. De-Isvke morajo nositi dolga krila, da ne bo nobenega "ispejjava-nja" In prlvlačnoetl. v ■■ in ——■—mmmma—m Ljubezen, poroka, $87.10 aa me* mc — pok, pok! New Vork Clty. — Chsrl.n Centu, 27 let, je bil vojak. Nje-gova plača js znsšsls $37.50 me-sečno. Pred enim mesecem se je zaljubil v Jssn Psrrsllovo, brhko služkinjo In zadnji teden sta se poročila. Tedaj sta spoznal«, ds ns moreta živeti skupej ob njsgovi plači. Zadnjo soboto je Cantu ustrelil svojo nevihto dveh dni fh potem* Še ssbe. Undberghova obletnice. New York Clty. — Dne 20. maja sta pretekli dve leti, kar je Charle« A. Llndbergh, tedaj še neznan* 25-lotnl mladenič, poletel čer. Atianttčni ocean in doapel v Psrlz. Sudi Prva rasatrslba Js bila na dr žsvnsm posestvu Belju, kjer so js razletelo 50 funtov dlnsmlta. Uradno poročilo Js bilo, da Je eksplozijo povzročila neprevM noat delavcev, medtem pa ae jo kralj, kl ee Je tam nahajal, brž odpeljal v avtomobilu v Belgrad. Druga eksplozijs Je bils 10, maja; most, po ksterem se Je Imel krsIJ pel Isti v Brezovico, Js bil razstrsljeft. Kralj Je nato opustil nameravan obisk Hrvatske In se Je odpeljal na svoj poletni dvorec na Bledu. Poročevalec "Frelheita" piše, da Aleaander dnevno prejema grozilna pisma. Prsd kratkim, ko Js krslj prisostvovsl pogrebu plssteljs v Kačaku, Je šel nj gov vlak nazaj v Beograd po o-blčajnl progi, toda nJega nI bilo na vlaku. Odpeljal ss Je po ovln kih. . Jugoslovanski Turki se ne smejo toformlratl. Csrigrad, 20. majs. — Tukaj poročajo, ds predsednik Kemal paša nI ladovoljen s reformami muslimanov v sami turški i publiki, pač pa bi rad vplival na sosednje dežele. V U namen je obrnil na Bolgarijo In Jugo-slavijo, (Is bi mu vladi pomagali, naj ondotni Turki zavržejo fes tenske so odkrijejo In da se ns uče Istinlce. Bolgarska In jugo-■ ariska vlada »ta odločno od-onIII Kemalovo sugestijo. s|pvi kloni fttlrje Bolgari sbHI as srbski meji. Boflja, 20. maja. — J ugnalo-vsnaka vojaška straža je v aobo-to zvečer uetrelils štiri bolgarske begunce, ki so hoteli prekoračiti mejo pri Caribrodu. Potres as TOftkem. Carigrad. SO maja. — (s A-netollje poročajo o štirih močnih potresnih sunkih Ce Je kaj mrtvih, še ni snsno. Nocoj koncert v Havličkovi dvorani. V torek zvečer ob osmih priredi povakl zbor. "Lira" koncert v Havličkovi dvorani De-lofatje imajo p r o 11 vstop; za druge je vstopnina 76c. Amerika zniža nemški dolg. VVsshlngton, I). C. — V pon deljek sjutraj se Je razneals vest, da J* Hooverjev kabinet na Izredni seji v nedeljo sklšnll reducirati dolg Nemčije, nanašajoč se na kritje izdatkov smeri ške armade v Porenju, sa desei 'odstotkov In doba odplačevanje ae podaljše xa šest let. Sklep je bil storjen na brzojavno urgen co ameriških dplsgoi iv ns repa-rscljski konferenci v Psrisu. Kebelno gibanje v Venesuell. 1 Curacao, Venezuela. 20. maja — NeoflcIJelna vest se glasi, da Je vlade postala vojaške čete v več krajev republike, kjer ae Je pojavilo vstaško gibanje. V Ban Pernandu de Apuru so bili krva- vi spopadi. Kuporter Št 13 je opazil: V nedeljo, ko Je konvencija počivala, Je piaanl blok konvencljo-niral na Turnerju. Zborovalo je celih 89 mož In mošičkov bres poverilnic. Zapisnik bo (ali ns bo) objavljan v "8mradnlku.M • • • Nov blok t V soboto zvdčer je t>il organiziran belokranjakl blok. Look outl -•» e e o Vožnja po meatu js bila izvrstna. Videli emo veliko lepega, še lepše pa emo slišali. Povedali so nam, da Ima Chicago 1800 cerkva in najboljšo ječo na svetu. Ta je pa lepa I — Delegat li Pen ne. • • • Delegat is VVest Parka, 0., Je v soboto zvečer opasjl, da so bili vsi bloki dobre volje, vsi so bili veseli ln so se vrteli, le torškl blok ie js držsl mrtvo kot prvi dsn. e e e Bo, bo, bol — Odbornik sa združitev vseh blokov vsselo Javlja sačetek uspeha. Vsi bloki, kl so li mess ln krvi, so v soboto In v nsdsljo »večer pokazali, da se lahko mešajo in dobro plešejo, • ♦ o "RadnUova" klasa se "bori" sa boljše delavske pogoje ln večje plače, kadar pa pridejo na vrsto naši delavci, takrat lsteguje (kolikor visoko more) roke sa najnižjo plače. Logika "Radnlko-ve" kluel - J. T. ' 1 • e;e Vse je bilo prav kakor se spodobi, le mešnarja nI bilo, kl bi bil sveče prišgal ob 2ft-l«tnlci SNPJ. Ker to opravilo pripada dostojnemu človsku, prosim Jas sa to delo ob petdoaetletnlcl.— član penn. bloka. e e e Clevelsndsks Kritika Je do peenlštva ginjena. Pravi, da Jo "Celi tako milo peu, da je Garden omedleu" . • ♦ s e 'o Nekaterim delegatom se Je po enem tednu konvencije tako do-padlo v Chicagu, da mislijo tu oetatl. Neki delegat Je še vprašal, če Je kje v bližini kakšna dobra lotu na prodaj ,,, • • e / Delegat Is Hermlnleja pravi, da konvsnčnikom pomaga mlšll-tl dobra In tečna hrana, mošgan-gansks hrana. Za to pač sklbo člkaške kuharice v Havličkovi dvorani pod vodstvom Marice Aučlnovs. Zldje pravijo, da edino ribe dnjo obilo možganake e-nerglje. Delegacija, alo na ribe, male In velike) Krasna prilika za delegacijo: lahko gre v Muft/ Joše Žnldar-šič, doma it Trnovega pri Ilirski Bistrici (Zemljskov.) fms lastni avl Jon In delegaciji bi rad postregel v srak nsd oblake prek slikovite cikaške panorame. Joše je Izučen pilot, srčen Kreševec In ssnesljlv fsnt Delegacije, kar v luft' s nJim t e e e ' Delegacije ss Je prlvsdlla, ori-Jentlrals In vdomačlla v Sodomi In Gomori Prsv nič nlms proti rastegftfiiiu konvencije sd Infl-nitum. Baš U željs se JI Izpolni s to modlfiksOf Jo, ds se bodo konvencije nu/faljevsle v possmes-nih naseli.mah do desete redne . V pondi ljak Je eden Izmed zapisnikar Jm- v naglici zjutraj obiskal hlače svoje DruŠine — in imenitno mu 'pešejo/. e • e Jenaie Terčeljeva je va. kl zaatopa angleško če društvo; oetala mlajše generacije Je v Ona Je tudi najmlajša nje Jubilejne konv J iPlili.J illljnp PROSVETA OLAMLO B LOVEN 8KB NABODNE POPPOBNg J»PW0T» PROSVETA IK 9. REDNE KBNVOMUE 8.M.P.J. LASTNINA SLOVENSKE NABODNE POPPOBNB JEDNOTE Cene offU*ov po dogovore. Bokoplat m a* vračajo. NarotolM. «odln)oi»o drioiro (Isto« Chkogs) $400 ss Isto, $iM as pol loto; Chicago in Cieoro 97M ns loto, |S.7» is pol loto, is »M NwWt bo vs* kar Hss stik s "PROSVETA" MT-M Bo. Uvaiala Ar THE ENUGHTENMENT" Orgss of tka QWmmj kf j>> »loto— Naflaaal Baaaflt Bodoiy. Advcrtlotaf rotoo os ogf—Mrt. Subocnptioo: U ni tod SUtos (oxcopt Chicago) PMT; r^u.^JMijtnd foratgs cooatjHea -JO por snd Csnsds 9100 P« mjembeb Ot THE FEDERATED PKBBB iMtuis v okUpoJu, n. pr. (Aprtl 80-19») pola« voftogs l»ons ns naslovu pornooi, ds rs «>o s Um dootom poUkls nsroteiM. Ponovita io So rui m ustsrl Uot. ^^^.— ZASLUŽEK NOGAVICARSKIH DELAVK. Z« John. Smiths od it. 148, ki je bil izvoljen u delegata, pa ni mogel dobiti listine, d« pravilno sastopa društva, ter je vilic temu imel $16 stroškov. je sprejeto, da mu konvencija po- vrne S15. ako tako potrdi tudi društvo it 148. • D. Babich iz Springfielda, DL, ki pa ni _________________________člMn Konvencija mu ne more odobriti, ker ima preveč prošenj izpusti zadnja klavzula "in glavni izvrievalni odbor ima pmvko "j obtožiti društvo in zahtevati kazen." Točka s. sprejeU kot či- ^ Jertja je W| vrien ^ jednotet ker ni plačeval priapev-tana. Pri čiUnju 4. točke brst 4Terčelj želi, da bi črtali med gUvko odbor pronajde, da je med stavko propadel s (Nadaljevanj* s 1. atrsni.) N Točks 1. VI. Člens je sprejeU po starem, iz točke 2. pa jmumui O dvojnem slavju. — že dolgo izraze kot "kjer pravila določajo drugače". Brat Alesh mu P u kdo \e mi8li, da je njegova zadeva med ime-Frsnces Jershi iz Ely, Minn. Pismeni jMpftravi sp prišli iz El- novanimi va£na> ^ lahko pritoži. Brst Godi na stavi predlog, vvood Cityja, Pa., od Slovenakega narodnega doma v Clevelandu L M pQC0|fi# vume ^ ananje. Sprejeto. Iter od društev št. 393, 437. 121, 89, 174, 13, 290, 262. Tajnik Slovenske svobodomiselne podporne zveze, g. Wilham Rus, pa Za željo brata Zavertnika, naj bi določili čas, do kdaj morajo biti prošnje v rokah odbora, da bodo še upoštevane. Sprejeto je, piše v imenu članstva svoje organizacije ter kliče delegaciji do- ^^ ^ konvencije upoštevane samo še zadeve, ki pridejo v brodošlico. Pravi: "Naj bi Vaši ukrepi na tem zboru bili v čaat roke odbora do in korist širšemu sloju naše narodnosti štrom Združenih držav. Zbornica nadaljuje z delom. ' y K 6. točki VI. člena ni popravka. * Sledi razprava^ o jednotinem vodstvu. Brat Zaitz čita v Glede brata Johna Jenčiča iz Yale, Kanass, sprejeto, ds opU-ne pri zaključku porotnega odbora. V imenu odbora za plače poroča brat Vidrich. Člani konvencije so že nekako glasovali z listki, kot rasvidno iz prejšnjega imenu odbora za pravila predvsem stara »svila iti nato ™H ignlkA in odm ^^ gla80V M |9 dnevnice ali več, 91 glasov sprejeto določbo. Glavna sprememba je določila zš dva p Č Poimens^glasovanje. Govori Eat Joe Vidmar in nato k dnev- Zvezni delavski department je podal statistično poročilo o mezdah nogavičarskih delavcev in delavk, ki jih navadno imenujemo tudi pleteninarske delavce, ker pletejo nogavice b pleteninarskimi »troji, s katerimi se lahko izdelujejo tudi driige pletenine z malo izpremembo stroja. Poročilo je izredno zanimivo, ker prVJč pokazuje, da mezde teh delavcev niso tako visoke, kot kriče plete-ninarskrpodjetniki, drugič, ker izvemo, da m je povprečna mezda teh delavcev in delavk povišala v t^Ku dveh let ga tri odstotke in pol. Poročilo pravi, da je bil povprečni tedenski zaslužek nogavičarskih delavcev v letu 1928 $25.42. Ti povprečni zaslužek nam pove, da Be je povprečna mezda nogavi-čarskih delavcev povišala od leta 1926 do leta 1928 za tri odstotke In pol na teden. Nogavičargki in drugi plete-ninarski delavci so precej izboljšali svoje mezde od predvojni let. Statistika nam pove, da se je zaslužek od leta 1913 povišal za več kot 146 odstotkov. Delavcev v tej industriji je okoli deset tisoč. V letu 1926 bo zaslužili povprečno na teden $35.61. V dveh letih se je pa teden-.ska mezda povišala na $37.94. To pomeni, da se je povprečni tedenski zaslužek povišal za delavce za Sest odstotkov in sedem desetink odstotka (6.7%). Nbgavi-čarske delavke so zaslužile na teden v letu 1926 po $18.66, leta 1928 po $18.44. Povprečna mezda delavk se je v tej industriji poyiiala samo za $1.4% ali za en odstotek in itiri desetinke odstotka. Tedenska mezda delavcev po $37.94 pomeni 54.4 delavnih ur v tednu p*o 72.4 centa na uro. Za delavke pa pomeni povprečna tedenska mezda po $18.44, da so delavke delale v tednu £1.9 ure v tednu in da bo povprečno zaslužile po 36 centov na uro. Mezda v tej industriji je precej različna. Najslabše so plačane delavke, ki zaslužijo po $13.29 na teden. Te vrste delavke so bile v letu 1926 veliko boljše plačane. Zaslužile so po $14.03 na teden. Vseh pleteninarskih delavcev in delavk je 28,455. Izmed teh delavcev in delavk jih prejema 749 najvišjo mezdo. Ti najboljše plačani pleteninarski delavci in delavke bo zaslužili ▼ letu 1928 povprečno po $77.45 na teden, v letu 1926 pa $77.06. Poročilo krije tovarne devetnajst držav, v katerih je zaposljenih okoli 96 odstotkov vseh pleteninarskih delavcev in delavk. V tovarnah, v katerih se rabi bombažna pavola za pletenje nogavic je velika railika v Številu delavnih ur in zaslužku. Nizki standard v južnih državah ogroža delavni čas in zaslužek delavcev in delavk v državah z višjim standardom. V zadnjih državah je veliko pripomogel do boljšega standarda vpliv, ki ga izvaja organizacija pleteninarskih delavcev v^lndustriji. To zadnje pomeni, da so organisirani delavrfTvedno na boljšem, kot neorganizirani. Z zadnjimi lahkflfovamarji postopajo poljubno. Diktirajo jim delavni čdft in zaslužek. To je ponoven s številkami podprt doka$ da se delavci morajo organizirati^ako si hočejo izvojetati boljše življenske razmere. (Jospodarski sistem, ki je uveljav Ijen v sedanji človeški družbi, sili podjetnike, da izkoriščajo delavce, kolikor jih le morejo. I* z odpravo kapi talističnegn gospodarskega sistema preneha izkoriščanje umskih in ročnih delavcev no glede na to, kje delajo. Ena tretjina vseh pleteninarskih delavcev/ ki jih krije to poročilo žive v državi Pennsylvania. Njih povprečni tedenski zaslužek je bil v letu 1928 $31.75 ali za dolar pet in dvajset centov višji, kot v letu 1926. V letu 192H so ti delavci delali po eden in petdeset ur in štiri desetinke ure in služili so |>ovprečno po 62.5 centov na uro. Delavke so delale po 50 ur in pet desetink ure v te-. dnu in so služili po 86.9 centa na uro. Druga važna središča te industrije so v Severni Ka-rolini, Tennesseeju, Minnesoti, Wisconsinu, (Jeorglji, Ma«Kachusett*u in lllinoisu. A zaslužek je povsod slab«. Pa tudi delavni čas je povsod daljši izvzemši v državi Ma>snehusetts. bolniškega oddelka, glavni blagajnik, urednik, upravitelj publi kaclj in tiskarne. I -8 Dva°podpred«e^nifk«. Vol! *e Vuk posebej. TUti. kl do-Kv^fJ«; Predati delegatom. nemu redu delegati od it. 110, 9 in 48. Predlog Sa tozadevno debato ni sprejet Delegat od it. 204 se protivi, ker zbornica ne bi največ glasov je plFvi podpredsednik. Ta je namestnik glav nega predsednika, drugI podpredsednik je namestnik prvep- d) gospodarski odsek treh članov1, nika si izberejo med seboj. e) Porotni odsek, pet članov. Eden je predsednik. f) Odsek okrožnih zastopnikov. Voli toda razdeljeni so *na distrikte. g) Nadzorni odbor, trije člani. Eden je predsednik. štev.' Delegat Perovich od št. 898 predlaga f9 dnevnice. Delegat Zaje od Št. 16 predlaga $8 na dan. On tudi zahteva poimen-Fripn* iVnredsednik tai-|ak° glasovanje. Govorijo še delegatje od Št. 44, 78 in 268. Brat ^ J P 'Kučinič od it. 477 predlaga $7.60. Delegat Butja od it. 88 pred- laga $6 na dan. Vsi ti predlogi so podpirani in na zahtevo zbo-jih vsa konvencija, I rovalcev gredo vsi na glasovanja. Za $6 na dan so oddani 4 glasovi. Za $8 na dan 61 glasov, za |7.60 8 glasovi, za f9 na dan 77 glasov, ca predlog odbora pa 26 glasov. Govori več delegatov 2.) Red ne aej egla vn ega odbo r a se"vrteTanUarja in julijajradi glasovanja posameznikov za več predlogov. Delegat od it. \ s a ko leto Vsi* odborniki imajo pravico glasovati fn staviti 121 še zahteva poimensko glasovgnje, kot mu je naročilo društvo, predloge, razen v zadevah, o katerih so člani kakega odseka že da se mora zgoditi, če bodo dnevnice več kot $8 na dan. To zaklepali na svoji seji. |*tova tudi delegat it. 267. Govorijo ie delegatje od it. 48, 14, Razprave o prvi točki ni. SprejeU je i 88 glasovi proti 74. O daljnih točkah je stavljenih par vprašanj. Govorita delegata od it. 102, in 181, nato je točka sprejeta i večino, kratkem pojasnilu je sprejeta tudi tretja točka v načrtu 216, 669, 86 in predaednik sam. Konvenčni tajnik poroča glede računov voznih stroškov dele-Po| gaeije. Brat Kotar od št. 618 stavi predlog, da predsednik imenuje tri delegate za pregled računov. Predsednik imenuje brate Nadaljne rsžprave o VIII. členu se vrle na podlagi spreme- Pasarich, Kotar in Alpner. njenih točk v starih pravilih. V bistvu ni nič spremenjenega. Brat Vidrich poroča o nadaljnih zaključkih glede plač. Od-1. točka VIII. člena pod spremembami je sprejeta kot odobrena bor je sklenil, da plača za vrhovnega zdravnika oatane po stana splošnem glasovanju. Druga točka istotako potrjena z do- rfcro, to je, po $100 mesečno. Ko na željo zbornice pojaanjuje datkom na priporočilo bršta Zupančiča, ki se glasi, da se mora vrhovni zdravnik, izjavi, da je plača v preteklosti bila primerna, kandidat udeležiti vsaj ene tretjine sej tekoiri zadnjega leta. Da- v bodoče pa je odvisno predvsem od tega, kdo bo vrhovni zdrav-lje je tu nekaj spremembe glede namestnikov glavnih odbornikov, nik in pa koliko dela mu bo tajništvo jednote dalo s pregledova-namreč, da morajo tudi ti dobiti vsaj polovico glasov fc>ri volitvah. 8.) Posamezni odseki obdržavajo seje po potrebi. O svojem Točki 4. In 6. tegadlena sta sprejeti po starih pravilih. delu morajo poročati odseki kakor tudi posamezni funkcijonarji Pod členom "Pravice ln dolžnosti gl. odbornikov" ni odbor na sejah glavnega odbora, ničesar popravil, razen določbe glede dveh podpredsednikov. Po prečitanju tega načrta brat Zaitz pojasnjuje vzroke po-Prvi podpredsednik nadomestuje glavnega' podpredsednika na I sameznih točk. asjah, a drugi podpredsednik naj zastopa angleško poslujoča njem prošenj in nakaznic. Tega dela se lahko nabere veliko več, druMva. Brat Vogrič priporoča popravek, namreč, naj kandi- kot ga je aedaj. Pri glasovanju o plači za vrhovnega zdravnika dat za drugega podpredsednika, če pri volitvah dobi več glasov se vsa zbornica izreče za staro plaČd. kot prvi, vseeno ostane drugi predsednik. Dodatek je sprejet. Glede plače »a predsednika ni storjene prevelike razlike. Do Delegat od št. 284 ugovarja radi drugega podpredsednika, če«, da g«jaj je bil predsednik bolj slabo plačan, če se primerjs njegova bi po teh določbah liAel nekako stranko za seboj. Odbor ta pra- plača a plačami predsednikov sličnih organizacij in pa dela in vila na pojasnilo predsednika Cainkarja umakne dotično določbo, odgovornosti, katere padejo na predsednika. Kot predsednik ima S tem je izčrpan rezultat dela odbora za pravila in poročati | tudl največ stroškov. Predlog je stavljen od odbora, da bi v bo- sačne odbor za resolucije. Sprejel je dve resoluciji, stsrostno zavarovanje jednotinega Članstva se glasi: Resolucija v prid starostnega ^varovanja. Prva za|dočs bila predsedniška plača po $66. Protipredlog brata Koršiča od št. 886 ss glasi, da ostane predsednikova plača po starem. Takega mnenja je tudi dflegat od št 284, delegat od št 2 pa na- Deveta redna konvencija S. N. P. J. nalaga gl. odboru jed- P? »tarem in izredni stroški, ki jih ima predsed- note, da pronajde pota in sredstva za ustanovitev starostnega "«■ »j tudi plačajo. Za predlog, da ostane plača po staža varovanja. V to svrho izdela dva načrta, ki bi bila priporoč- rem > oddanih 188, za poviianje na $66 tedensko pa 117 glasov, ljlva in praktična za naio organizacijo, Ta dva načrta da gl. Seja je zaključena ob dvanajstih. odbor na sploino glasovanje, ki se mora zavrilti najkašneje šesti Andrenr Kobal, zapisnikar. Vineent Cainkar, konv. predsednik. Jooeph A. Siskovich, konvenčni tajnik. Ivan Molt*: OPAZOVANJA mesecev po deveti redni konvenciji jednote. Predložen po R. J. Zavertniku za društva it 667, 681 in 632. Druga reeoluclja, kl jo je predložila sestra Omahne, delega tinja ženskega društva 192, se tiče ustanavljanja ženskih dru-štev Glasi se* . ^ ititu/iiiiri in v nria Hr..&tvom P® druge? ga pomaga ali se slučajno dobro Resolucij« v pnd ftenskim druft vonu Dr Fr , Kenj ^ |b ^ ^ ^ Ker se prvs točka v drugem člena.pravil -- Namen jednote den predaVa, 0 ^^inih vrm. Glavna podpora temu je neved- — glasi, da je namen jednote podpirati svojo ilane tudi duševnoL^u Doiti jih Vg^do je v noet Nečemu se privadiš in ker in jih povzdigniti kulturno z vzbujanjem praire demokratične za- mla- pomaga. Kljub Umu vraže žive ka neumnost. SSK bražena, ker je primorana pod pritiakom družabnih razmer vdejstvovatl v vseh panogah življenja, in sel že stoletja in stoletje. Zdravilne vraže pa niso vse. Ko sem bil sUr osem let me Marsikaj drugega je bilo v moji *er * rt!T/ene ^ ftTT ^ »bolel vrat Zdravnlk je bil mladoati. V^k dan smo molllt predek naše bodoče generacije, je toraj dolžnost vseh pošUnih blilUf ^ ^ Je bila preprWa. M »^m ^ dež ^ jmo vre. In resnih boriteljev enakopravnosti, da se deNe s vsemi danimi ntf ^ ^ Ve več kot zdravnik, me, da^bi krava srečno izlegla pripomočki, fla se posUvl ženstvo na sUlišis prave demokra- p0|UadnlB mi je rasi ae obli že is tele, sploh za vse. In prišel je tlčne zavesti. V Imenu šenstva se potom te resolucije apelira, da se tudi ...... ..........^ ^ Jednota v bodoče bolj zavzame in v polni meri vrši svojo nalogol ^tarolfTnapol^^ gluho žensko vseeno med ženstvom. nalogo, kl je zapopadena v drugi točki namenaje "zagovarjala" bolezni Ba- toča in vseh mogočih cmokarij na vrat dež, solnce, vse se je vrstilo. Ds A to še iti zadostovalo. Poklicala nes vem, da bi bilo vse U prišlo - kakor sU prihajala bolsaen kljub traUnju jednote.. P^Unalogospsda sla^i ustana^anje •»^»^ba je nekaj mrmrala, in delala časa z molitvijo - in koliko več * rlblnah' ki€r Jlh ^ nl i1nlkjeT " Do,ln(>8t krile z navadnim malim bruaom počitka bi lahko bilo ob večerih, moških društev je, da v Um smislu delujejo In pomagajo usU navijati ženska društva. Potrebno je. da jednoU in moška društva vspodbujajo članice jednote, da si uaUnovljsjA svoja dru po mojem vratu. ko smo bili tako trudni in po- Ces noč je oteklina splahnila trebnl spanja. In vse je bilo dobro. Mogoče je SUra žensku i<*1__Krna m itva, v krogu katerih se boljše apoznavajo ln medsebojno izobra-1 pomagala forkoU obližev ali pa ".dravilo." Drus. Una luršS sujejo. 8 spodbujanjem In potom aktivnega dela bf te mod len- ,pioh nI bilo treba kake pomoči, J^lnLu J stvom hitrejše rszvijaU prav. demokratična savest ki bi jih ampik nuff in^z ^blU^- napravljala za boljše in koriatnejše članice jednote In človeške L, uvorjens, da me je gluha len- J! ^ " ^hat'« družbe v<*če. | oadravlla. Mati je verjeU v the ™f1[to ~ ^ mH te" vse mogoče vraže; vsa hiša je f*1* ^ 7 plavala v vražah in vsako delo Imam oboje ml je ie (Predloži sa ženako dr. "Venera" št 192 dsL Kristina Omakht. Poročilo poda odbor za prošnje in pri vencija odobri bratu Nlcku Pualehu $10. Izredna podpore. Sprejet je predlog, ki določa na podlagi prošnje Slovenakrga na kar k on- se jo začelo s molitvijo In s vra- žami. Sto in sto naključij hoče, da "pomagalo." V obeh slučajih je treba vere Vraže in religije so v tesni zvszi. Moderne znanost nsr—Plu- h Priporočilo braU Jakoba Ruperta, da M sprejeU jednoto vse tiste, kl so bili Izobčeni radi sUvkokaštva, jo snvr-ieno. V U svrho je govoril delegat od št 4. kl je utemeljil ovoj odpor na podlagi dejstva, da M potem ob vsaki sUvki rudarji lah-l taroo Ellaa Calles js r«ignlral ko šli na delo. Odbor sam je ie priporočilo zavrgel, glavni odbor | kot vojni tajnik. Izjavil je. ds je ps bo slučajne prošnje reševal poaameenb. O Um govoriU še do-1 situacija v Mehiki spet legata od št 190 in 2S4. Sestri Marlnlč je naklonjenih $2$ i 1 Joe Golobu. istoUko, je podarjrnlh $2&. I- na In njegovs alužbs ni več potrebna. Calles se vrne na svojo farmo. IS Chicago. — Zadnjo nedeljo je bilo 16 oseb ubitih pri svtnih nesrečah Hrom dežele. V De-troitu je Mla ceU družina šeoUh oasb ubita, v Chicagu dva, v Ra-dnu. Wis., trije in v Olendal Ca!., štirje tudi ia ene družine. se ni nihče oglssil iz naše nekdaj cvetoče naselbine. Vg)ed tega sem se jaz namenil malo opisati tukajšnje delavske raz-Sprejeto [mere, ki to izredno slabe, kajti premogorovi so povečini zaprti. | Le Westem in Central družbi obratuj eti. vsaka po en rov s po. lovičnim časom. V teh krajih ni druge industrije, da bi si delavci poiskali delo. Srečen je pač tisti, ki ga Ima. Parne lopaU so nadomestile rudarje. Z njimi sedaj pobirajo premog z zelo malimi stroški. Tako so osUli številni premo-garji brez dela. Veliko se jih je že izselilo, posebno pa je odšlo v druge kraje veliko mladine. Parme v teh krajih? Nekdaj je bilo lepo zreti nanje, sedaj pa so le kot razvalina. Ko se človek slučajno povrne v U kraje, začudeno pogleda na U pojav. Preje krasna farmska okolica, sedaj vse ppustošeno in zapuščeno. Človek se nehote vpraša: kje je nekdanji Kansas? V Ukih razmerah pač ni mogoče misliti na kakšen napredek. Članstvo društev SNPJ, kakor tudi drugih, se stalno manjša vsled odhoda ljudstva. Tukaj smo praznovali majsko proslavo zaeno s 26 letrvico SNPJ. Slavnost ni bila obiskana v številu kot smo ga pričakovali, ker vremenski bogovi nam niso bili naklonjeni. Srd teh bogov je bil Uko velik, da si človek ni upal iz hiše. Vkljub temu pa so se potrudili zavedni rojaki Ur prihiteli na slavnost. ; Ob Uj priliki so nastopili razni govorniki, Alex Howatt, zo-petni predsednik 14. premoga r-skega distrikU rudarske unije, je živo orisal in predočil boje, ki so jih že dosedaj bili kansaški premogarji, in ki jih apet sedaj čakajo, ako hočejo svoje zgubljene pravice spet dobiti nazaj. On bo osUl zvest deUvski voditelj, četudi ga čaka morebiti celo ječa. Drugi govornik je bil Martin fttefančič. On je govoril o pomenu in koristih SNPJ in o bojih, ki so jih imeli njeni pionirji ter Bktivni člani. Odbili so uspešno vse napade na to našo veliko organizacijo, ki so prihajali poseb-ho iz verskega Ubora. Mslega deteta — SNPJ — so se bali kot vraga, in resnično s<* se ga tudi lahko bali, kajti to dete si je v nekaj letih osvojilo srca vseh naprednih rojakov in rojakinj, in je postalo močan faktor v življenju Slovencev. Danes, ob svoji 26 letnici, pa vidimo našo SNPJ kot veliko organizacijo, velikega orjaka. Pionirjem SNPJ gre veliko hvale za napredek'SNPJ. Oni so sUU vodno na straži in odbijali napade. Oni so zidali in pomagali graditi veliko sUvbo, na kaUro je danes ponosnih 60 tisoč ameriških Slovencev. SNPJ je res velike in močna, ima pa še tudi danes veliko sovražnikov. .. Kot tretji govornik je nasto-bil brat Anton Sular, dobro znani boriUlj za aoc. stranko in koristi vseh delavcev vobče. Po-vdarjal je, da dokler se ne bomo delavci zavedli svoje dolžnosti, da.se osvobodimo kapiUlistične-ga jarma, do takrat bomo vedno sužnji. Delavec mora porabiti svoje orožje, kl je v organizaciji. Izobrazbe nam je treba. Delavec mora stremeti po izboljšanju razmer. On mora odločno nastopati, mora delati roka v roki z osUlfmi delavci, da bo kaj dosegel. Delavci se morajo organizirati politično, organizi ratl se morajo v soc. strsnki, ki je edina delavska fctranka. Njegov govor so odobrsvsll vsi navzoči. Četrti govornik je bil predsednik gl. porotnegs odbora 8NPJ br. John Goriik, kl je govoril o splošnih delavskih razmerah t ozirom na nafle javno žlvljem« Njemu so dobro znane kansašk* razmere in poaluialci so ga z » nltnanjem poslušali Želimo, da nas ob priliki spot posuti Za njim so ie govoril Martm Oberian, ftetlne in /os. Brat kovU. Govorom js sledlls pr°; sta snbnvs fn ples. Ns v*" veselici nas je posetils tudi na-šs mladina In dvorana je biis napolnjena do zadnjega k n Slavje se je savrfllo v naj šem rodu in poset je bil o«f" je vreme selo nagajs)" Marija MfcJanr, tajnica TOREK. 21. MAJA. Vesti iz Jugoslavije ODGOVOR BOLGARSKE VLADE NA DEMARfiO. (Isvirno.) Beograd. 26. aprila 1929. Spor. ki je nastal med nafto in bolgarsko vlado radi Paveli-leve akcije, se bo polagoma mirno likvidiral in stavil z dnevnega reda. Sinoči je imel bolgarski ministrski svet sejo. na kateri je zunanji minister Burov poročal o zadevi Pa vel i ča in Perče-ca ter sporočil ministrskemu svetu o de marža h jugoslovanskega poslanika in o zahtevah, ki jih je stavila jugoslovanska vlada.1 Naglasi 1 je zlasti, da bi bilo potrebno, da se bolgarska vlada javno zavaruje proti morebitnemu mnenju, da bi bila kakorkoli udeležena pri manifestacijah in demonstracijah, ki so se vršile povodom sprejema Pa veliča v Sofiji. Po dolgotrajni razpravi se je bolgarski ministrski svet zedinil na to, da odgovori bolgarski zunanji minister purov na jugoslovansko demar-šo, kjer naj povdari zlasti: j. 1) da bolgarska vlada ni mogla in ne more prepovedati zatočišča političnim emigrantom 2) Bolgarska vlada je mnenja, da jugoslovanska vlada tega niti ne zahteva. £ 3) Prav tako bolgarska vlada ne more zabraniti mirnih mani- < festacij, obžaluje pa, da so povodom manifestacij, ki so se vr-. šile v Sofiji, padle neugodne izjave na račun sosedne države, kar škoduje predvsem najbolj .bolgarskim interesom. L 4) Bolgarska viada obžaluje in v bodoče ne bo več dopuščala izzivajočih izrazov na adreso tujega vladarja, kakor tudi ne dopušča in ne bo dopuščala ilegalne propagande. ■ • Te sklepe ministrskega sveta je minister Burov sporočil našemu sofijskemu poslaniku Ne-šiču s pristavkom, da bolgarska vlada iskreno obžaluje, da je prišlo do tega inoidenta, ki samo ovira razvoj prijateljstva med obema državama. S tem bi bil ta incident skoro poravnan, a danea je imel v bolgarskem sobranju predsednik Cankov govor, ki je bil v nasprotju z oficijelno izjavo vlade o-stro naperjen proti Jugoslaviji. Položaj se je vsled tega nepričakovano poslabšal. Dr. Pavelič pa ima namene, iti celo v Ameriko, če smemo verjeti vestem. Poročajo, da sta Pavelič in njegov tajnik Perčec poslala vsem hrvatakim in slovenskim listom v Ameriki brzojavne pozive, naj se pridružijo njuni akciji in podpro borbo Makedoncev in Hrvatov za svobodo in neodvisnost. Dr. Pavelič je obenem najavil, da bo v do-glednem času sam prišel v Ameriko, da pojasni izseljencem položaj v Jugoslaviji in namen svoje akcije. Drugi spet poročajo, da računa oelo na obisk Moskve itd. • Dr. Pavelič si menda domišlja, da ga čakajo v Ameriki in Rusiji in drugod kar z odprtimi rokami. Bujna fantazija . . . Rojaki v Ameriki bodo že siti desperadov. Izpopolnitve Ijubljanake univerze. Ljubljana, 26. aprila 1929, Mestna o&čina ljubljanska je določila znesek 20,000 Din ob Hlovodr. I priliki desetletnice ljubljanske univerze za nabavo rektorske verižnice. Rektorji nosijo namreč v svečanih prilikah zlato verižico krog vratu, znak rektorske časti. Naša ljubljanska univerza take verižnicš doslej ni imels In je — čudo čudovito — vendarle preživela svojih prvih deset let brez verižice. V teh desetih letih se Je morala pogosto boriti proti ukinitvi ali okmltvl univerze, širom Slovenije so se vršili shodi sa popolno univerzo, proti okrattvi ali ukinitvi sploh ter za izpopolnitev iste. Vsefi deset let je prebila ljubljanska univerza ne le v silnem svojem delu, marveč tudi v velikem naporu, da Je obstala. Zdaj po desetih letih pa bo deležna ljubljanska univerza celo izpopolnitve: dobila bo rektor-sko vir i žico ... Res "velik napredek." In dobila Jf naslov Univerza! kralja Aleksandra L — Všeraj1 »rolo. popoldan se je vršila v veliki dvorani univerze svečana seja univerzitetnega sveta, ki so ji .prisostvovali vsi člani, vsi dekani ter točasni rektor prof. Vidmar. Sejo je otvoril rektor inž. dr. Vidmar, ki je sporočil svoj uspeh v avdijenci pri kralju, da je Njegovo Veličanstvo kralj A-leksander I. prevzel pokroviteljstvo nad proslavo 10-letnice ljubljanske univerze ter dovolil, ds se {menuje univerza odslej univerza kralja Aleksandra Prvega. Univerzitetni svet je vzel to sporočilo z odobravanjem na znanje ter so poslali kralju zahvalno udanostno brzojavko. Pridobitev in izpopolnitev u-niverze: verižica in naslov. Obstoj pa je še vedno v zraku, kajti prosvetnega programa sedanjega režima še ni. škoda požara pri Litiji. Ljubljana, 27. aprila 1929. prvič ceni na 400,000 Din. Kako je požar nastal, se fte vedno preiskuje. Domneva se, da je mogoče; sežgal neki tujec, ki ga je neko dekle videlo priti tik pred požarom iz gozda, domneva pa se tudi, da je požar zanetila iskra iz lokomotive. Pustolovščina dr. PavelUUL—Obtožen radi veleisdaje. Beograd 25. aprila 1929. Po sklenitvi ministrskega sveta je jugoslovanski poslanik v Sofiji vložil pri bolgarski vladi demaršo. Odgovor zunanjega bolgarskega ministra pa ni zadovoljil jugoslovanske vlade ter je naročila poslaniku Nešiču, da ponovno obišče bolgarskega zunanjega ministra Burova ter izvrši ponovno demaršo. Bolgarski minister je vzel ponovno demaršo na znanje ter zagotovil, da bo o tem obvestil bolgarski ministrski svet in da bo čim prej odgovoril. Sinoči zvečer je dospel odgovor bolgarske vlade, ki mu pa vsebine še ne vemo. Burov sam Ujavlja privatno, da njega osebno ne zadene nobena krivda, ker ni osebno sodeloval ne pri manifestacijah za dr. Pa-vellča, ne pri Opravah. Na zahtevo jugoslovanske vlade pa je državni pravdnik državnega sodišča za zaščito drŽave dr. Ucovič sestavil obtožnico proti dr. Paveliču ter njegovemu tajniku. Obtožnico je izročil predsedniku sodišča v nadaljno postopanje. Obtožnica obtožuje dr. Paveliča po 1. par. zakona o zaščiti države ter po paragrafih 2, 3, 4 in b, po katerih se predvideva ali smrtna kazen ali ječa do 20 let. Za taka pustolovska pota precejšnja mera. PKamira. našega poslanika v Waehlngtonu. Dne 26. aprila ob 4. zjutraj Je odpotoval iz Ljubljane dr. L«o-nld Pltamic, novo imenovani poslanik naše države v Waahlng-tonu, z orientekspresom v Pariz, odkoder pojde v Havre, kjer bo 1. maja nastopil pot proti New Vorku s francoskim parni-kom "De de France." V New Prepovedan 1. maj v Jugoslaviji Beograd, 28. aprila 1929 Nov kurz v Beogradu. ~ Notranje ministrstvo je prepovedalo vaakršno proslavo delavskega praznika 1. maja, prepovedalo shode, rdeče zastave in znake sploh, prepovedalo majske letake ali brošure in spise ter obvestilo o tem ukazu vse policijske direkcije v drŽavi. Z ozirom na to prepoved in tozadevno okrožnico ministrstva notranjih nadev je bila aprllsko-majska številka mesečnika "Svobode," ki je radi l. maja izšla v velikem obsegu, zaplenjena po mariborski policiji. Kot vzrok navajajo, ker so platnice tiskane v rdeči barvi. To da daje redno izhajajoči reviji znak prvomajskega spisa. ' Aprilsko - majska številka Svobode" je izšla na 84 straneh v dvobarvnem ovitku (črno In rdeče). Vsebina je zelo bogata in obširna. Sotrudnlki te številke ao: Ivan Vuk, Tone Cufar, Mile Klopčič, Angelo Cerkvenik, Rudolf Goibuh, Franc Svetek, Culkovski. Stukelj, Tone Seliš-kar, s prevodi pa so zastopani: Gorky, Kautsky, fcrische.' Poročali smo ie, kako veliko škodo je povzročil požar v Ga- . n - „ - ■ - • —-tini na Dolenjskem, kjer je sko- ^Romanov Nezfl. ro vsa vas pogorela do tal in je Dortu Tomašič Grisar, Petzold, bilo ie prvi dtfn pregleda ugotov- Tucholskiv in drugi _ Števil- Ijeno, da znaša škoda nad mili- Jf> tudi bogato ilustrirana, jon dinarjev, ki jih pa bo mor- Tako »o risbe Ko^lwitzeye Grfs- da železnica povrnila, ker je na- ** »»^ierja kakor tudi par stal požar radi iskre iz lokomo- ! * de,aVskefira kuU — r" i turnega gibanja. /Požar v ponoviških gozdovih „.ftM^iPs % ^^f ^ pri Litiji je povzročil tudi mno- «rk "a "aH0Vni D^.^l.-iA« -i strani. Rdeča barva je torej ne- f ttlfcSE^ SET v*'na' 80 i« ljudje, ki ia komisiji oblastnega odbora, Imajo ^ , čigar last so pogorel, igadovi ^ J ter gozdarski referent za litijski bJ,a ie naravnoit veleIzdfj. okraj, i^. Suligo iz Novega §t Uudem f rdečlmj ^ , ? mesU Ogled na licu mesta je z{ da j|h a,( Ugotovil, da * požar zajel 80 ha Zato bi W|0 treba ^etovzti, naj obširno površno in se škoda za • -- ljudje pazijo pri izbiri barve lica, las, na.i ne kupujejo rdečih slamnikov in rdečih kravat. Bogu, ki vlada na jugoslovanskem nebu pa je treba prepovedati, da barva oblake ob solnčnem zahodu rdeče. Pa to je nemogoče. SolnČni zahod bo vedno rdeč in delavstva ni mogoče po 40 letih praznovanja 1. maja kar tako kratkoma-lo odpraviti. Ta prepoved je početek novega kurza . . . Delo prosvetnega ministrstva. Beogrsd, 25. sprils 1929. Prosvetno ministrstvo dela na novih šolskih zakonih in sicer : zakon -o univerzah, zakon o srednjih šolah in zakon o ljudskih šolah. Vso to šolsko zakonodajo hoče ministrstvo preosno-vati, kakor tudi zakon o splošnih državnih kulturnih zadevah: muzejih, gledališčih in dr. Najvažnejši so pač šolski zakoni, ki jih mislijo koncem maja uzakoniti in v novem šolskem letu 1929-80 že uvesti. Zakon o univerzah izdeluje zagrebški univ. profesor Mlktdi-čič. Tem zavodom se — kot poročajo iz vladnih krogov —'' popolnoma zagotavlja, da bodo vsi ohranjeni ter da bo dana možnost razvoja vseh treh univerz v vseh treh kulturnih središčih, v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Načrt /akona o srednjih lo-lah pa že leti isgotovljen v kabinetu. Vodila se bo borba predvsem radi dveh točk: Glede zasebnih šol, ki Jih hoče ministrstvo razdeliti na tri tipe ter določiti vsakemu posebej pravice, ki jih ima. Tudi se določa, pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati zasebne šole. — Drugo pa Je vprašanje verouka na srednjih šolah, ki gs mislijo odpraviti. Borba krog tega vprašanja Je slino močna. VpraŠsnJe, kdo naj poučuje verouk, skuša U način reftiti tako, da prepušča to duhovnikom oz. cerkvenim občinam. Verouk sam je izločen is učnega programa. Cerkvam bl se sicer prepustili šolski prostori, šolska oblast pa bi se za ta predmet kot takega se zanimala. Načrt izvaja dalje, da Je York bo dospel 6. maja. Sinoči je priredil akademski ____ ■ I klub za proučevanja medna rod- tudi stvsr cerkve same oz. cer nih problemov intimno slovo k vene občine, kako nagradi uči svojega priljubljenega profesor- telje verouka, ja Pitamica. Predsednik kluba Ista določba Je predvidena ca se je zahvalil dr. Pitamicu za ljudske šole. Pri srednjih šolah vse usluge m simpetije, Id Jih Je sploh odpade vsakršen verouk v bilo akademsko dljaštvo delež- kakršnikoli obliki, dočlm pri no z njegove strani. Prof. dr. ljudskih frolah načrt dovoljuje pltamic je zahvalil za tople poučevanje verouka s strani cer besede slovesa ter Izjavil, da o- kve _ stanejo njegove zveze z ljubljen- Proti tem« so se seveda uprli sko univerzo še nadalje prisrčne na aso moč zastopniki katoliške in čvrste. * in pravoslavne cerkve v naši dr- Dr. L. Pitamicu želimo vso žavi In prav te dni se je mudil v. Beogradu djakevaki škof Ak HOS VITA šamovič, ki je v tej zadevi kon-ferlral s rakniml osebami, ki i-majo pri tem načrtu kaj govoriti. . Cerkvi pač ne bi prišlo prav, da jI vzamejo že naraščaj is rok. ko je med odraslimi že tako tako slabo zapisana. Mladino pa se še da kriviti. In zdaj hočejo Še to izpuliti svečeništvu i j rok. Razglaaltev obsodbe Suniča bo I. maja. Zagreb, 24. aprila 1929. Razprave proti atentatorju Suniču so končane, obsodba pa še bo raagtapila šele l. maja. Dines se je nadaljeval proces. Včeraj so. bile zaslišane zgdnje priče danes pa so prebirali razne izpovedi in dokumente. Tako med drugim poročile zdravniške komisije o pregledu pokojnikovega trupla. V zapisniku trdijp, da ne bl mogla nobena zdravniška pomoč Ristovi-Ču rešiti Življenja, ker je smrt nastopila radi krvavljertfa. Po prebran ju zaslišanj nekaj prič je bilo dokazno postopanje zaključeno in pričeli so govori tožnika in zagovornikov. Državni pravdnik je dokazoval, da gre tu sa premišljen u-ipor ter ga je treba kaznovati po kazenskem zakoniku. Hrvatski kazenski zakonik poleg tega ne pozna nikakega političnega umora, marveč označuje vsak umor, ki se je izvršil brez silobrana, za dejanje, za katerega je predpisana smrtna kazen. Izmed zagovornikov SuniČa je prvi govoril dr. Sekula Dr-ljevič. On je dokazoval, da Je dejanje nastalo v Času, ko je bil nc samo posameznik, ampak ves narod v nenormalnem stanj u^ Zato je treba upoštevati psihološko in psihično razpoloženje, ki je vladalo takrat. Sunič je bil prepričan, da dela V obrambi za življenje Stjepana Radič«. Pred-laga, da SuniČa oprosti. Popoldne pa sta govorils še ostala dva gagovornlks dr. Ivsn Pernar in Pudpk, Oba sta po-drobno analizirala dogodke do-tičnega dne, ka Je bil atentat is vršen ter }K)fcggala vse nsstroje-nje, Id Je vladalo takrat v Zagrebu rad^/fta^urkanih politič nih rasjnajv S tem je zaenkrat proces prekinjen ter hp obsodba padla šele Čez teden dol,,to je 1, maja. AH je t* dan Jzbran le slušno* ,ielii- Uradniki ftosdarakegs m in lat r siva obtoženi. Zagreb, 24: aprila 1929. KoJ po itastopu sedanjegs režima in vlade so prišle ns dsn afere z bosanskimi rudniki, kjer naj bi bili udeleženi uradniki gozdarskega ministrstva s svojim generalnim ravnateljem Stamenkoviftem vred. Tedaj se je mnogo pisalo, kolijco je drža va oškodovana radi rasnih ma hinacij ter uradnikov. Tako je prišlo, da Je gozdarsko mlnlstr stvo zahtevalo, da se ti postavijo pred državno sodišče. Zdaj poročajo, da Je minlatr stvo sa gozdove in rudnike sestavilo obtožnico proti bivšemu ravnatelju in ostalim uradnikom. Obtožnica obsega v vsem 120 strani fe dni bo minister RsdlvojeviČ podpisal obtožnico, i)akar Jo bo predloMI državnemu svetu, ki naj določi razpravo, za katero vlada v Beogradu in tudi v Bosni veliko zanimanje. Pripovedujejo, da Js spričo vsega tega pričakovati še razna odkritje. Ljudje, ki Jim Je za to, da se ravnatelj Stamen-kovlč obsodi, pripovedujejo, kako Je Ml Htamenkovič ob nastanku naše drŽave alnmiašen človek, zdaj pa spada med glavne beograjske bogataše. Taki prosssi so prav potrebni. r RAZNO immmmm Olje Is tobpfca. Dunajski profesor medicinske fakultete Fo-rel Je dal. hoteč dokazati svoje stališče napram škodljivemu alkoholu. posekati svoj vinograd In ga pretvoriti v njive. Prek tičaejšl Francozi pa rajši svoje vino. kar Jra ne morejo Izvoziti, porabljajo fc* gonilo sa stroje Ako M Amerika sedaj počela «o njo zoper duhen — prvi znaki takšne namere so že na vidika— mislite li, da bo treba Isruvstl tobačno rastlino? Ne. ker so ponekod. a. pr. f Tirnovem na Bolgarskem, jefi stiskati olje is njenega semena, kl je bilo dosihdob neuporabno. Ts začimbe baje ni prav nič slabša od maslinovegs •Ma. Nazlranja astronomov o pla netu Martu si Še vedno v marsičem nasprotujejo. O njem je teSko reči kaj dokončnega; vse teorije se opirajo samo na opazovanja in merjenja ki im so na tako ogromno daljavo selo nezanesljivs. Zaradi tega gredo tudi sklepi, ki se delajo na tej osnovi, preeej rasličns pota. Zlasti je sporno vprašanje Marsovih kanalov, potem temnih lis na planetu, ki izpreminjajo bar vo in vprašanje temperature ter ozračja našega soseda, t. Da izpopolnimo razpravo o u« miranju Marsa, naj v naslednjem navedemo nekaj najnovejših dognanj in natiranj astronomov; Menzela, Adamsa. Johna in Antoniadija. Vsako leto nam prinese kako novo odkritje o Marsu. V zadnjih letih so se zvezdoznancl dokončno prepričali, da tistih velikanskih kanalov na Marsu v resnici ni in jih nikoli ni bilo, ds so bili žsl samo iluzija naših ne popolnih optičnih in drugih merilnih instrumentov. Letos objavljajo astronomi.' Menzel, Adams ln John nekatere zelo isnimive podatke o podnebju na Marsu. Gre v prvi vrsti za pritisk in gostoto ozrač ja nad ogromnimi planjsvaml, kt se v teleskopih vidijo kot velikanske svetle lise ns plsnetu. Zračni pritisk js ns Msrsu sil no nizek. Zrak je tsko redek, kakor nikjer na naši zemlji, delo če bi se dvignil 18,000 m nsd zemljo, torej skoro dvskrst tako visoko, kakor se vzpenjs nsj -višjs gora na svetu, bi prišli v tako redek srak, kakor js na Marsu pri tleh. Na drugi strani pa so astronomi, uporabljajoč najnovejše spektroskopijo metode, ki temelje na različni hitrosti, s kstero se vrtita n|ša Zemlja ln Mars, nesporno ugotovili, da se v Marsovi stmosfe ri nahajata kisik in vodns para. To odkritje je selo dragoceno, zsksj šele sedaj lahko utemeljeno trdirpo, da je življenje A Marsu vobče mogoče, da utegne biti gori rastlinstvo in nemara celo živalstvo — vsaj na nekaterih delih planeta. V atmosferi nad visokimi planotami je na Marsu komaj dve tretjini o-ne množice kisika, ki'ae nahsjs v ozračju nad najvišjimi gorami ns Zemlji. Vodne pare je v Marsovi atmosferi še manj, zlasti nsd visokimi plsnotaml. ki Jih pokrivsjo puščave. Isrsču-nsll so. ds je tsm v ozračju ko maj 8 stotinke tiste količine vodne psrs, ki Je nsvsdna v ozrač ju naših gora. Astronom Antoniadi Je ops-zovsl in trdi, da senčnate pege na planetu nsnehoma in točno po letnih časih izpreminjajo barva menjaje jo od rdsfikasto rjave v zelenkasto modro. Bllno zanimivo bi bilo dognati, kako je sestavljen zrak nad temi sen č na tirni Pokrajinami, kjer se je — kakor sodijo — ohranilo rastlinstvo. Raziskovalne metode, ki jih je moči uporsbljstl v u namen, ps so danes tal še premalo zanesljive. S teleskopi lahko razločinto na planetu zelo ras-sežne pasove, ki so temnejše barve, kakor se \1dijo visoke planote; sredi njih so sem pa tja okrogle lijakaste vdrtlne, ki so prav temne barve. Tt pasovi so zelo prostrani, tako kakor vsa Dvropa ln b*š na njih se opsša tisto sezonsko lipreminjsnje barv. ki (po mnenju Antoniadia) brez dvoma izvira od precej bujnega rastlinstva na njih. Gorati svet^ki obdaja te pokrajine, prehaja v strmo odseksnih skalnati pobočjih v visoke planote, ki niso tako izrazite barvsnostl. Skozi teleskope se medlo razloči samo meja med planotami In nižinami, ker tekom dneva pobočja Izpreminjajo svetlost, kakor jih pač obsevajo solnčnl žarki. Bele lis* na obeh polih planeta, ki ae tudi izpreminjsjo i letnimi Časi, niso nič drugegs. ks-kor tajanje in zopetno nastajanje slane, sn«gS In ledu. O tem dsnss ne more biti več nobenega dvoma, ko i gotovostjo vemo, ds se na Marsu nahaja voda. Bele megle, ki se s različnimi brzinami premikajo po planetu, »o oblaki, ki plavajo v o-zračju. Rumenkaste megle, ki včssi pokrivsjo velike dele pls-neta in ki se škornje vidi vse is-brlsano, kakor skozi gosti pajčo-lan, izvirajo nsjbrže od drobne-gft peska oranžno rumene barve, ki se dvigs v višave pod pišem silnih nsvlht, Id pometajo po neizmernih puščavah visokih planot. Presenetljive sorodnosti in podobnost, med Marsom In našo Zemljo, nas mikajo k selo sani-mivemu ugibanju: ksko utegne Izgledati Življenje ns Msrsu: Temnobarvn« nižinske pokrajine so najbrše kontinenti, poraščeni s gozdovi in vsakovrstnim drugim rastlinstvom, ki aa nastanek, kakor tudi sa nadaljnji rssvoj ln uspe vanje nujno potrebuje v prvi vrsti vods, ki ne sme 'biti pregloboko pod talmi, potem pa vlage v atmosferi, kl-slks In ogljikove kisline v zraku ter smerne temperaturo. Po dosedanjih dognanjih utegne biti zračni pritisk v nižinskih pokrajinah, ki leže morda več tisoč metrov nifte od visokih planot, morda vendarlt precej večji, kakor na planotah In tudi odstotek klatita In vodne par« u-tegne biti snstno večji, Najnovejša bolometrična merjenja« kl so Jih napravili na poVešanih fotografija h planeta Marsa, sp pokazala, da dossfte toplina v teh pokrsjlnsh temnejše bsrve podnevi 16 stopinj C In da tudi ponoči nikoli ne pade prenizko. Heveds p* ss toplina Izdatno Is* premlnjs r letnimi lasi. Na ri-soklh planotah je menjavanje temperatur« neprimerno bolj Iz-rszlto, Tsm utegne doseči temperatura podnevi in ns solnou 7 ali 8 stopinj C a ponoči pad* lahko nš 60 stopinj pod ničlo, ali P« še nižje. Na vitkih planotah. M so pa popolitoma k a menite in peščene, in ki v ozračju nad njimi sploh ni nobene vlage. je vsgkrfho organsko t!vije* nje seveda popolnoma nemogo-Iče. Ce vzamemo sa i>odlago ta najnovejša dognanja, tedaj o življenju na Mareu lahko domnevamo naslednje: Rastlinstvo *<• omejuje ns nižinske pokrajine, kl so značilne po svoji temni In (spreminjajoči ss barvi. Tam je najbrže radost! vode. vodne pare. pravilno sestavljenega araku in vlada smerna temperatura. Po raallčnlh podobnostih med Msrsom ln Zemljo se nam vsiljuje domneva, da utegne biti s preeej visoko razvitim rastlinstvom, kl se sdi, da skoro* mora biti na omenjenih Marsovih pokrajinah, zdrutono tudi kolikor toliko rasvito živalstvo, Končno sodbo o tem moramo seveda prepustiti bodočnosti, In bc razpolagala a prečil nejllml raziskovalnimi nptoda-ml. Tako kakor stoje atvarl danea — to kar danes vemo o Marsu, nI le Mdostl, da bi naše dedukcije tirali le naprej, recimo tako daleč, da bl začeli a gotovostjo trditi, da bivajo na Marsu tudi inteligentna ln razumna bitja, podobna nam aemljanom. Nemara bomo morali Is selo dolgo čakati nespornih dokaiov, kl bodo deflnitlvno potrdili aH pa ovrgli to dellkatno ananstve-no domnevo. -/("t, ln 3.") to dellkatno anan vo. Vrl in S."] Modri Janček. Pametni Jsnčok J« selo len. Prllsdll <»d aankanja ae ei^ert češ da je truden In da mlal| šele drugo Jutro aplaatl naloflp. r— Kar danea lahko atorli ne odlašaj na jutri, ga uči ma^ia. —. Potem pa bl lahko apeoj pojedli potico, kl al jo apravlla sa jutri, pripomni modri Janček nad vse^ljubesnlvo. s Previdnost. — fte pet let si zaročena. Kaj niai še nikoli govorila a svojim šenlnom o poroki? — Bom, adaj pa ne govorim več. Samo enkrat aem mu omenila poroko, pa gs pol leta nI bilo bllau. s Tudi Izgovor. Profesor: Vaša naloga Je polna pravopisnih nspak. Kako to, da ne mate pravilno pisati T — Oprostite, profesor, prsti so mi presebll. MDPA PRILIKA ZA JUNUftKR NBVB8TK ali rnksfsr. kl misli sašsti a hišnim goa|NMlsi •tvum. Ns prodaj is k«e»aa OP rama ss 4 soba, I komadi is apss-Jtmno »o bo, 4 komadi Is o rakovi sa as spal"0 aobo, nadalj* Sva Ss!« Wllto* praprot«, »rabrslas. svsiilkt, zrasla, slika Is oproms ss «aJuUfcovali»e soba. Caaa vsamo skupaj Js 9460.00 (s plašs pravos. Proda as tudi posa-masno Prtdlta in si aglejts ss natlo v« i SZta Msrplsnd Ava., tet Apt, bJhm ('ottag* rova Ava. Tslstent Stoward «1». KMasga, IIU-(Adv.) FRANCIJA JK SPUSTILA V VODO NOV. MBVffftKI PARNIH. New Vork, N. Y., msJs.-Ufsyette. fran-coeki ksbinski psrnlk je bil v Kt. Nszalru Iz-puščen v vodo v navzočnosti Plerre Forgsot. ministra Jsvnlh del, Andre llomberg. prtdsed-nika ravnateljev Francoske linije. Rane Pould, predsednika ravnateljev Penhost ladjedelnice, Maurloe Tllller, upravnega direktorja Francosko linije. Mrs. Maurlce Tllllsr, ki Je krstila U psmik, ter zastopnikov ameriške družb« in trgovine, kakor tudi drugih promlnentnlh oedt v Franciji. ✓ Ko bo parnlk Lafsjrett* pripravljen za deviško potovanje tekom tegs leta, bo potom uvrščen za redno plovbo med Now Yorkom In Hsvra. kar bo povečalo udobnosti kafrinekoga razreda." Ta parnlk Je Iste vrste kot parnlk D« Grssae, toda Je večji; meri Itd metrov v dolžini, ter Ims 26,000 ton prostornino. Imel bo aodem modkrovij In vozna hitrost bo 16 vozijev. Hitro naraščanje števila Američanov, kl žele obiskati Evropo g malimi strelki, je privedlo Francoske linijo de tegs, da Je sgradiie ta psrnlk s kablnaklmi rssredl. Za večjo varnost jiotnlkov bo družba uporsbils vae nsjno-vsjle moderne naprave, kl služijo v u namen, in v soglasju s mednarodno konvencijo ss varnost življenj na morju, ki se Je Vršila v I^n-donu. Parnlk bo razdeljen v enajst proti vodi neprodulnJK oddelkov, kateri bodo opremljeni z svtomstočnlml nepnMlušnlml vrati. ^ Dvojno dno pSmiks In drugo moderno varnostne naprav«, bodo Jamčile potnikom največjo varnost. Za slučaj požara Je parnlk opskvbljen g električnimi brizgalnaml. s najnovejšimi aparati ln drugimi pripravami sa gslenjs ognja. Rošilnl čolni ns Um psrnlku so mnogo večjegs obsega, kot to določa mednarodna kon-vonrija aa varnost življenj ns morju, ter imajo električni pogon. Poleg tege sta na perniku fte dva po 60 čevljev dolgg motorna čolna oieemljena s brezžično brzojavno napravo. AtlrJ« močni M. A. N. motorji. kateHh Vsak ime šest cilindrov, in ki proisvsjajo 20.000 k. s. bodo gonilna sila parni k s Lefsjrette. (Adv.) l'ro«pcr MMmtt: MATES FŠLCORE. C. .1 ubil d.oveU, pojdi v „ J« p«Uv.,l » prozornim piipir-j vldeH. M« « K Uhko k^l. ker ^^ mii" i. Ce ne napotiš iz Porte Vec-chia (mesto na Korziki v zalivu istega imena) in kreneš proti severozapadu v notranjost otoka. boš opazil, kako se zemlja zelo nagloma vzdlguje; in ko boš hodil kake tri ure preko vijugastih stez. katere utesnjujejo skalnati skladi in tu pa Um pre-acka jarek, boš dospel do široko razprostirajoče se g^ave. Tu prebivajo korziški pastirji in o-ni, ki so prišli s pravico na-vzkrli. Povedati moram še to, da si korziški kmetovalec prihrani trud gnojenjs's tem. da zažge določen les lesovjs; seveda je nevarno, čt bl se požar razširil dalje nego je treba, pa naj se zgodi kar'se hoče, ko kmet seje V zemljo, ki je pognojena s pepelom lastnegs drevja, je trdno uverjen, da bo žetčv obilna. Klasje poberejo, slamo pa puste, ker bi Jo, pretežko spravili. Naslednjo pomlad poženo korenine, ki so osUle v zemlji in se niso zamorile, zelo goste poganjke, ki v nekaj letih zrasUjo sedem do osem čevljev visoko. Take gosto zarasle ravnine imenujejo "macjuis," kar znači toliko kot goščava. Tu rsste na j razno--vrstnejše drevje in grmičevje pomešano in razmeUno, kakor ne zdi ljubemu Bogu in tu si ne nsprsvlš prehoda razen s sekiro v rokah ; so ps tudi Uke neprehodne goščave, ds še divji kozel ne more skozi. . 1.4,1*1 ščsvo I J boj vzemi dobro puško, smodrn ks in krogelj in živel boš popolnoma na varnem* N« pozabi še rjavega površnika s kapuco, ki ti bo služil zs odsjo in za blazino. Pastirji ti bodo dsll mleka, sira in kosUnja in ne bo se ti treba bati pravice ali sorodnikov •mrti, razen ko boš moral v mesto po novo strelivo. Ko sem bil leU 18** ns Korziki, je imel Mateo Falcone svojo hišico dobre pol milje od te gošče. Bil je zs U krsj dovolj bogat in živel je razkošno, to se pravi brez dela ob dohodku svojih čred, ki so jih gnali pastirji kakor nomadi zdaj sem zdaj tja po planinah na pašo. Ko sem ga videl — dve leti po dogodku, ki ga hočem pripovedovati — se mi je zdel sUr največ petdeset let. PredsUvljajU si majhnega, a krepkega moža, ki ima črne in kodraste lase kot premog, iz katerega se dela nakit, orlovski nos, tenke ustnice, velike živahne oči in polt Uke barve, kakršne Je usnje na spodnji strsni. Celo v tem kraju, kjer Je toliko dobrih lovcev, Je veljal za najboljšega strelca. Tako ni Mateo nikdar streljal s svinčenimi zrni ns divje kozle, ampak na sto dvajset korakov je s kroglo pogodil divjad v glsvo ali pa v pleča, kamor je pač hotel. Ponoči je z lahkoto rabil orožje ravno tako kakor podnevi; in povedali so ml o njegovi spretnosti dogodek, ki se bo morda zdel neverjeten onemu, ki še ni bil na Korziki. Na štiri in dvajset korakov hip I Fortu^mlt&rno zleknil na I deUjo oče in odgovoril sem mu, je ,v popolni temi oddal štiri Uolncu, *» opiral proti modrim da , ^ Htrele, od katerih so zadele (rije. goram in mislil, kako bo šel pri- - Čakaj, maloprWn<4 kaj * , . . u . hodnjo netkljo na kosilo k svoje- misliš še norčevati. Hitro mi po- Na isti način si je Mateo Fal-\*™njo n j me- vej, kod ie šel Gianetto, ki ga cone z neko izredno zaslugo pri- » ™ » prekine iUemo. Saj dobro vem. da je šel dobil splošno s^vsnje lmeli f^jffjg sirel J/ puške. L tej stezi. .o ga za tako dobrega prijatelja v ^ ^rani,- Kdo ve? kakor za nevarnega sovražnika, vsia^ rihmjalo streljanje, - Kdo ve? Jaz vem. da si ga in razen tega Je bil uslužen in je )• v|jalo v L^ rad dajal miloščino. Zivel je v k^je ^J^in J zme- _ Koga bo človek v4del, ka-miru z vsemi v okraju ^rto ^^^ ^J Končno K Vecchlo. Toda pravili so, d* ^ ^rika^ na stezi, ki vodi z 1 Nepridiprav, ti niei spal! je v Corti, odkoder je bila njego- J« p .. Mateovl m> neki gt|.eli iz puSk 80 te zbudili, va žena, zelo nasHno otresel |mo4ki v zašiljeni kapi, kakršne| _ Kaj mislite, drap bratra-■ rXu teknu-ca, lomarno sunil z bajonetom v seno in skomigal z rameni, kakor da bi sam čutil, kako smešno je njegovo početje. Nič se ni ganilo ln na dečkovem obrazu ni bilo brati najmanjšega razburjenja. Poročnik in njegovi stražniki so obupali; že so se pazljivo ozirali po ravnini, kakor bi se hoteli vrniti po isti poti, koder so prišli, ko je njihov vodja, ki je sprevidel, da pretnje ne premak nejo Falconeovega sina, poskusil zadnji napad s prijazno besedo in z lepim darom; (Konec prihodnjič.) ekmeca, ki je veljalza r £ gorjanci; bil je neobrit nec, da vaše puške delajo Uk nepremagljivega v boju J /raztrgane cunje, hodil jeL/up? Pištola mojega očeta po-r ljubezni. In so še doda - » * ^ *iral na puAko. Hth\& vse drugače. H/ da ga je Mateo i*nenada u- f ategno. Ta _ Naj te vrag vzame, prokle- frSLJTk? je Wselo na okmf imoikar je bil ropar, ki so l-|ti paglavec' Uverjen sem, da si enako kakor v . . iz zasede napadli korziški stra- videl GianetU ; morda bi ga ce-Ko se je stvar pozabila, se je „ hotel Iti ponoči v me- h0 gkril. Naprej, tovariši, stopi- Mateo oženil. 2ena Giuseppa mu ' fmodnik, Nekaj časa se te v hišo in poglejte, če ni notri ~Jlla najprej troje hčera, branil, slednjič pa se oni, katerega iščemo! Hodil je _ je silno jezilo in nazad- ' |e moral umftkniti: lezel je od wmo še po eni taci in lopov ima nje le sina, ki ga je krstil za JjV^ do ker ^ mu bili ne- predober nos, da bi šepajoč sku-FortunaU in ki je bil nada dru- pregtano m peUmi. Toda proti Ual dospeti v goščavo. Sicer pa ž i ne in dedič imena. Hčere eo se I .^ledovaicem nI mogel mnogo ^ tu nehajo tudf krvavi madeži, dobro pomožile in oče je opraviti in kef Je bil ranjen, bi — Kaj bo pa oče rekel? je računal na nože in pištole «vo- bm gotovo ujelif preden bi smehljaje* vprašal Fortunato; jih zetov, če bi biU baš siU. In rispel do [ kaj bo rekel, ko bo izvedel, da sin je kljub temu, da mu je bilo Približa' se je Fortunatu in ste udrll v njegovo hišo, ko ga nzoi Znamenje (April 30-1929)1 ia vam Jo tekla te daa. ae prej te, je ssogača vstarljea, bU plačan. Ako Je vU lat čaa ia ga ae prejmete, je goče vsUvUmi I pišite navedite stari Naši " štveai Ujnlki la dragi ki, pri katerih šele deset let, kazal sposobnosti. Že izredne Ozdravljena težkega aluča ja nepreba;vnoatL MIm Lucy Moora. Ch«r»w. a 0., pravi 4m ia Nuo-Tob« udtiv m *i*V> MJo. Ou i* /. !.. i r i»<-l« vklad nrpfcbi«n«ti in bJmi slu&aj J* bU Uko almb. 4m it mUliU. izmed vseh, kar mu jih je dosihdob prineslo življenje. Tajnik mu je sačel narekovati izjavo, v obliki, kakršna Je navadna v podobnih slučajih: "Plačati ne morem, toda obljubljam, da dotlej ne pojdcm Iz mt^u« in ds svoje lastnine ne Imm niti prodajal, niti darova? itd." "VI pa ne morete pisati; pero vam pada Iz rok," je pripomnil Ujnik in radovedfio pogledal Kazkolnikova. "Ali ste bolni T "I)a — v glavi se mi vrti . . . Narekujte dalje!" •To je vse; podpišite se!" Tajnik je *zel papir in se lotil drugega dela. Razkolnikov je oddal pero, a namesto da bi vstal In odšel, je uprl oba komolca ob mizo in naslonil glavo na roke. Bilo mu Je. kakor bi mu zabijali ž*belj V glavo. Nenadoma mu je prišla čudna misel: \*tal bi, utopil k Niko-d«tmu Fomiču in mu povedal vse, kar se je zgodilo včeraj, vse do zAdnje podrobnosti. ftH bi t njim na svoje sUnovaftje in mu pokazal stvari, ki jih ima skrite v luknji za Upeto. Ta izkušnjava je bila Uko silna, da je že vsUl>s svojega prostors, hoteč jo ubogati. — "Ali ne bi bilo dobro še nekoliko premisliti?" mu je šinilo po glavi. "Ne, bolje je, da ne premišljam; proč to breme s ramen!" A zdajci je obstel kakor vkopan. Nikodem Fomič je Iliju Petroviču z vnemo nekaj pripovedoval in slišal js besede: "To je nemogoče, oba bodo oprostili. S%j govori vse proti temu, le pomislite: zakaj bi bila klicala hišnika, ako ste sama izvršila zločin? Da se izdasU? Ali morda iz zvijačnosti? Ne, to bi bilo že preveč zvito! In slednjič sU videla dljfka Pestrjakova pri vratih oba-dva hišnika ln neka ženska ravno lakrat, ko je stopil v hišo; šd je s tremi prijatelji ter se pri vrstih poslovil od njiR; vrhutega je še v navzočnosti prijateljev, vprašal hišnflca za sU-novanje. Ce pride človek s Ukim namenom, gotovo ne bo vpraševal za sUnovanje. A Koch je sedel spodaj pri srebrarju cele pol ure in šel ob trlčetrt na 6eem naravnost od njega gori. Zdaj pa pomislite ..." "A dovolite, odkod potem to protislovje, ko sama zatrjujete, da sU trkala, a so bila vraU zaprta; čez tri minute, ko ste se vrnila v družbi hišnika, pa se je izkazalo, da so odprU?" "Baš v tem je jedro: gotovo je bil morilec zapahnjen v stenovsnju ln bi ga bili Umkaj prijeli, da pi Koch po neumnosti tudi sam odšel k hišniku. Njemu pa se je med tem časom posrečilo, da je smuknil po stopnicah doli in se kakorkoli izmuznil mimo njih. Koch se križa z obema rokama: "Da sem osUl Um gori," pravi, "bi bil skočil ven in me ubil s sekiro." Zahvalno molitev hoče, opraviti, hehehe! . . ." "A morilca ni videl nihče?" "Kje ga hočejo videti? Hiša je tolikšna kakor Noetova barka", je menil Ujnik, ki je poslušal s svojega mesU. "Stvar je jasns, stvar je jasna!" je rekel Nikodem Fomlč z vnemo. "Ne, stvar je jako nejasna," je vztrajal Ulja Petrovič. • Razkolnikov je vzel svoj klobuk ln odšel proti vratom; a do vrat ni dospel . . . Ko se je zopet zavedel, je videl, da sedi na stolu, da ga na desni drži neki moški in da stoji drugi moAk! ns levi strani ter drži v rokah rumenkast kozarec, napolnjen s rumenkasto vodo. Videl je. da stoji Nikodem Fomič pred njim in ga nepremično gleda. VsUl je s stols. "Ali ste bolni?" je dokaj reško vprašal Nikodem Fomič. . "2e ko se je podpisoval, je jedva premikal pero," je rekel tajnik in sedel zopet na svojo mesto ter se lotil aktov. "Ali ste fte dolgo bolni r se Ja sadri Illjs Petrovič s svojega prostora; tudi on je brakal po papirjih Gotovo je tudi on gledal bolnika dokler je bil v omedlevlcl, a je odšel, kakor hitro fte mu je vrnila zavest "Od včeraj .. je rsmrmral Rasolnlkov. "Ali ste šli včersj kaj od doma?" "Sel sem . . .'* "Bolni TV . "Bolan . . "Ob kateri uri T "Ob osmih svečer." • "Kam pa. če smem vprašati f' "Po ulici . . ." "To Je kratko In jasno!" Razkolnikov je odgovarjal naglo, in pre-11 km no, bled kakor prt. ne da bl povoall pred pogledom Ulje Petroviča svoje rasžarjene t rne oči. • "Komaj da stoji na nogah; ti pa kar . . .**, je izpregovorll Nikodem Fomič. (Daljs prlkodaJU.) _ >.f .!>»,» Kaj bo pa rekel moj oče, če Fortunato se je še zmerom te skrijem brez njegovega do- rogal in se košatil: — Moj oče je Mateo Falcone! —- Poballn, dobro veš, da te dam lahko odpeljati v Korto ali — Kdo ve? — Hitro me skrij, saj so že tu. — Počakaj, da se vrne oče. — Kdo bo sedaj čakal, hudiča! V petih minuUh bodo tukaj. Skrij me, čuješ, ali te ubi-| jem! Fortunato mu odgovori z največjo hladnokrvnostjo: — Saj fe izstreljena tvoja pu v Bastijo. Ce ne poveš, kje je Gianetto 8ampiero, te dam vreči v temnico, ležal boš na slami, noge ti bodo vkovali in dal te bom giljotinlrati. — Ob tej smešni grožnji je o-trok prasnil v smeh in ponovil: — Moj oče ja Mateo Falcone! — Poročnik, nikar se ne pre IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list Prosvete vsak dan za sno leto in knjiga AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako pošljete brez odbitka sveto $6.80. AH pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna 91M, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1-50, skopaj vrednost $5.00 in dnevnik Prosvete aa < za svoto $6.30. . , . Ta velja ta Oaae S.N.PJ. sa vss stara In nove naročnike. Na Osni plačajo $7.50. ška in v torbici tudi nimaš več pirajmo % Mateonom! je prav nabojev. T potiho dejal eden izmed straž- — Imam pa bodalo. nikov. — In misliš, da boš tekel Uko Gamba je bil v vidni zadregi, hitro kot jaz? Poskočil je in se Natlhem se je posvetoval z vo-oddaljil, da ga ne bi mogel več jaki, ki so že preiskali vso hišo. doseči. 1 Delo ni trajalo posebno dolgo, — Ali liisi Falconeov sin! AU kajti korziška hiša obsega le o-me boš pustil, da me ujamejo ( grajen štirioglat prostor. Vse pohištvo sestoji iz mize, nekaj pred tvojo-hišo? Zdelo se *)e, da je to fanU zadelo. — Kaj niti pa daš, ako te skrijem? je spregovoril in se približal. Ropar jc segel v usnjeno torbico, ki mil je visela za pasom in vzel iz nje novec za pet frankov, ki si jih je prihranil brez dvoma, da bi si kupil smodnika. Fortunato pe je zasmejal ob pogledu na srebrnjak, zagrabil ga je in rekel Gianettu: . — Nič se ne boj! V kup sena, ki je štel poleg hiše, je hitro napravil veliko luk njo, v katero je zlezel Gianetto. Dečko je zadelal luknjo, Uko da je Gianetto lahko dihal, a se ven dar ne bi nikomur sdelo sumi j i vo, da se v tem senu skriva človek. Se več, pokazal je svojo spretnost in isnajdljlvost s tem da je ujel mačko z mladiči in jih položili na seno, da bi vsak miMifc ds ga fte bog ve kdaj ni nihče preiAfttaVsl. Potem je še skrbno s iirahom zabrisal sledove krvi, ki Jih Je opazil na stezi poleg hiše, ln ko Je bil a delom gotov, se je popolnoma miren klopi, škrinj in iz lovskega ali kuhinjskega orodja. Medtem pa je mali Fortunato božal mačko n zdelo se je, da se hudomušno zabava nad zmedo vojakov in svojega sorodnika. Neki vojak se Je približal kupu sena. Zagledal je mačko, ma- se Je zopet vlegel na solnce. Nekaj tftnutkov zatem je neki poročnik pripeljal pred Ma-teonovo hišo šest mož v rjavi u-niformi t rumenimi ovratniki. | tk poročnik, ki mu je bilo ime Tiodoro Gambs, je bil Mateonu nekaj v sorodu; znano je, da so na Korzika v sorodstvu tudi naj [bolj oddaljeni člani rodbine; bi je vedno n§ delu In tolovaji so ga silno bali, ker Je bil fte marši kateremu za petami. ' Dober dan. bratrančck! je [nagovoril FortunaU In stopil k nJemu. — Pa kako al sraselt AH nisi mogoča videl kakega moia. ki Je šel tod? — Oh. dragi bratranec, tako še nisem velik k*t vil odgovori otrok i neumnim obrasom. — Tudi ta pride! AU povej mi, če al videl kakega moža, k i je šel mimo? — Ce som videl kakega moža — De. da, moia 8 zašiljeno kapo Iz črnega ftftmete In v rjavem | Jopiču z rdftfcimf — Moia s a rjavem jopiču s — I sevefet Odgovori brfto In oe ponavljaj mojih vprašanj! Lahka dobite pol lete dnevnik ProsveU ta skupne J vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE la HRBTENICO ln INFORMATOR ako nam pdttjete rroto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. AU pa aa $2.90 pol late Ust ProsveU ln knjigo JIMMT HIGGINS. NeOanl $3.50. To vae velja sa stare ia nove naročnike. Vaak poslati celo svoto brez odbitka. Denar In naročila poftljlte na opravnUtvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, TfL Pošiljam $ (me ~ Naslov Država i ....................... .............m.............m ......m.m CL društva. i .m.... ........... M1MM1MM Ta znižana cena knjig Književne Matice SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1929 Sedaj Ja prilika, bratje ta sestre, da si vsakdo lahka naroči eno ali več knjig pe selo nlski cenL Knjige ao-dobre, poučne in moraU hš Jih Imeti T vsaki hlftle AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani In mnofeo krasnih agodovinaklh slik, ja prtjasna sa čitanje In Tam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naša 8. N. P. Jednoto. Knjiga vtedna $5.00—sedaj--- ••••..•••••••••••••••................................................ 41-50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine In raznimi dragimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............50c ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakon* vsebuje veliko poučnega aa vsakega človeka, vredna $1.50— eaaeeee 50c PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest ia življenja ameriških frančiškanov ta došIvljaJI rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1J0— sedaj-------- ZAJEDALO—povest ta aUka skritega življenja slovanskih delavcev v jhjpLmerikl, ?redna $1.75—sedaj-----------------------------------—,rT —i...i.nrnl0f JIMMIE HlOOPfB eairtmfva ln krama povest spisal dobroznani pisatelj Upton Sinclair, poslovenil L Molek, vredna $1.00 aadaj____________JOe Odtrgajte ta listek, priložite potrebno avoto v pismo ta pošljita aa PROSVETA, 1657 S. Laamdals Ave., Chicago, DL PrHošsno vam pošOJaai svoto $.-------kot naročilo sledeče knjige: .............. ............... Knjig« pošljite na Naslov. Dršava. naročnino za list Prosvete avoto $.___ « c*'0 leto $4.80, ta pol kt%$T40 ia aa Oanl | aa naročnino. (To velja