DIVJIM PRAŠIČEM TEKNE DOMAČE Stran 17 HMELJARJI: POSUSI ŠE DIMOVSKI Stran 5 1 22 NT 0179880 MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1 št. 11 - leto 59 - celje, 18.3. 2004 ■ cena 350 sit Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? "NOVA" OKNA prědnost je v kvaliteti oso 12 24 www.mik-ce.si Mercator(g®[D&M? dcMJ® Vabimo vas v soboto 20. marca ob 18. uri na predstavitev izdelkov Colgate in Palmolive ob glasbeni spremljavi Dua Platin. f EKOLOŠKO KURSINO ECO OIL olje 03/4902440 NAROČILA od 7. do 18. ure Epe d.0.0, Tržaška 37, Maribor UVODNIK URŠKA SELIŠNIK Pa ne le za Hrvate! Domačih nočemo, Hrvatov ne damo! Vam zveni znano? Ne le parola, v podobni povojni maniri so se združeni savinjski hmeljarji, podprti z drugimi kmetijci, ki za delo potrebujejo tuje sezonske delavce, zoperstavili sprejemu uredbe, po kateri v Sloveniji naj ne bi bilo več delovnih dovoljenj za tujce. Da se bo s tem delno rešil problem brezposelnosti, da v EU prav tako zapirajo trge delovne sile ter da bo ministrstvo za delo tudi finančno so-delovalo, so razlog, vzrok in obljuba, ki pa hmeljarjev niso prepričali. V Savinjski dolini je še preveč živa mora izpred petih oziroma štirih let, ko so zgodbe o (ne)delu in izkušnjah z delavci, ki so na hmeljišča prišli preko javnih del, včasih že presegale meje tragikomedije. Roko na srce, kolikor poznamo nekatera dogajanja na »borzi«, popolnoma drugačnih, da ne rečemo boljših izkušenj ni pričakovati. Da bi s 50-65 delovnimi dnevi samo v sezonskih konicah rešili problem brezposelnosti na Slovenskem, ne gre verjeti. Ob tem je treba vedeti, da bodo hmeljarji z deli pričeli 1. aprila, torej čez 14 dni. Zato razumemo nezaupanje hmeljarjev, da bi dobili 'dovolj dobrih domačih sezonskih delavcev, da o potrebni proceduri pred zaposlitvijo ne govorimo. Da pa so volitve pred vrati, da poskuša vlada z ukrepi, verjetno privlačnimi za javnost, prepričati o svoji sposobnosti, o tem ne dvomimo. Vendar, volitve so le volitve in uklonil se je tudi minister Dimovski. Hmeljarji so včeraj zmagali: hmeljišča bo spomladi obdelovalo 70 odstotkov tujih delavcev. Po eni strani jim zmago privoščimo. Slovenski, predvsem savinjski hmeljarji so utrpeli že štiri težka leta. Priča smo bili nesporazumom, metanjem polen pod noge, prepirom in nezmožnostim dogovora o skupnem nastopu. Pa vendar so se v ponedeljek kot eden postavili proti uredbi. Za Hrvate. Stavek, ki ga je bilo največkrat slišati, je bil, da savinjska hmeljišča brez Hrvatov letos zagotovo ne bi bila obdelana. In da bodo štrajkali. Mogoče ta, v ponedeljek sicer razumljiva grožnja, ne bi bila potrebna, če bi savinjski hmeljarji vedno nastopali kot eden. Pa ne le za Hrvate, tudi zase! KRATKE-SLADKE Predvolilni boj Četrtkova seja občinskega sveta v Žalcu se je začela s krajšo zamudo zaradi manjše prometne nesreče skoraj pred občinsko stavbo, ko sta trčila župan Lojze Posedel, v zadnjem času glasnik LDS, in svetnik iz vrst NSi Andrej Križan. Po nesreči še zvite pločevine skoraj ni bilo opaziti, seveda pa je to eden od dokazov, da se je predvolilni boj v resnici pričel. lja. Nihče pa ni omenil, da bi minister Jaka gajžlo potreboval tudi v domačih logih, kjer se zadnje čase trudi dokazati, da čeprav je prometni minister iz Zgornje Savinjske doline, to še ne pomeni, da bi morala vse zgornjesavinjske luknje krpati država. Svetovna prvakinja Svetovna prvakinja v odpiranju gostinskih vrtov, Majda Zličar, je tudi letos zmagala, saj je slab teden po močnem sneženju že postavila svoj vrt na Glavnem trgu. A tokrat je šlo zelo na tesno. Le za nekaj minut je prehitela Bojana Vivoda, ki je tudi postavil vrt pred svojim Tartinijem, pa tudi lastniki Mavericka niso veliko zamujali ... Vtikanje Svetnik v žalskem občinskem svetu Matjaž Jazbec je na zadnji seji opazil, da »se župan v vse preveč vtika«. Taisti Jazbec bo po lastnih, že glasno izrečenih zagotovilih itak postal naslednji žalski župan. In tudi ne gre dvomiti, da se bo v marsikaj vtikal. Vsestranska gajžla Ministru za promet Jakobu Presečniku so na sejmu Na kolesih podarili gajžlo, da bi z njo lažje utrl pot do Brus- »Zgledno« vključevanje V oživljanje turistične ponudbe v Zgornji Savinjski dolini so se aktivno vključili mozirski, velenjski in celjski policisti. Če že ob petkih po končanem smučanju na Golteh ne ustavijo vseh avtomobilov in pri voznikih ne preverjajo stopnje alkohola v krvi, pa na enega redkih sončnih dnevov v zadnjem času v Zgornji Savinjski dolini na razdalji šestih kilometrov postavijo tri radarske kontrole. Prišel po poduk Vodja poslanske skupine evropskih ljudskih strank v Sloveniji in Celju Poslanska skupina ljudskih strank iz različnih evropskih držav je najštevilnejša v evropskem parlamentu. Njen vodja Hans-Gert Pottering je v torek obiskal Slovenijo, zatem pa z Bus Tourom nadaljeval obisk še proti Madžarski, Češki in Slovaški, v želji, da bi se čim bolje seznanil s stanjem v državah pristopnicah. NSi, SDS in SLS so slovenske članice evropskega združenja strank s tem političnim pedigrejem. Pottering je obiskal pet slovenskih mest. Med obiskom v Celju ga je sprejel župan Bojan Šrot, krepko presenečen, ker je namesto napovedane nekajčlanske delegacije prišlo za cel avtobus gostov; med njimi opazovalec v evropskem parlamentu Lojze Peterle, podpredsednik državnega zbora Miha Brejc, predsednik SLS Janez Podobnik, več državnozborskih poslancev in več županov. Pottering se je izkazal za zelo duhovitega sogovornika, ki je posebej poudarjal, naj pri njem ne iščejo odgovorov, saj se je tokrat prišel predvsem podučit o Sloveniji. Poudaril je, da so evropske ljudske stranke podpirale sprejem Slovenije in ostalih pristopnic v EU in tudi to. Med obiskom v Sloveniji je bil vodja poslanske skupine evropskih ljudskih strank v evropskem pi Hans-Gert Pottering na obisku tudi v Celju, kjer ga je sprejel župan Bojan Šrot. da dobijo vse nove članice v parlamentu svoje predstavnike. Slovenija bo imela sedem poslancev, »med obiskom pa sem jih že danes spoznal kar 10 in vsi so bili videti izredno sposobni,« se je pošalil. Ljudske stranke si prizadevajo za močno Evropo, ki bo imela pomembno vlogo v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi za zelo močno lo- kalno samoupravo in močna mesta in regije v Evropi. »Zato morate veliko storiti zlasti za krepitev lokalnih skupnosti. Ne bi smeli odlašati z regionalizacijo in prenosom nekaterih upravnih pristojnosti na lokalne skupnosti in bodoče pokrajine,« je svetoval. Govoril je še o bodoči evropski ustavi in povedal. da se ljudske stranke znotraj! nje posebej zavzemajo za| krepitev samouprave mest in regij, pa tudi za medregijsko povezovanje. Zato se je še poJ sebej razveselil, ko ga je žu-l pan Šrot seznanil s prvimi po-! skusi Celja in nekaterih drugih občin severovzhodne Slovenije za povezovanje z avstrijsko Štajersko. BRST Nagrajeni oglasi za filmski festival Minuli teden se je v Portorožu zaključil 13. slovenski oglaševalski festival. V tekmovalnem delu je bilo prijavljenih 75 oglaševalcev s 651 deli, ki so se za nagrade potegovali v šestih tek-movalnih skupinah, petindvajsetih različnih tekmovalnih kategorijah in petih posebnih skupinah off sof. Med nagrajenimi je tudi serija TV-oglasov za filmski festival, ki je bil lani septembra v Celju ob soorga-nizaciji Novega tednika in Radia Celje. Velike nagrade v posameznih tekmovalnih skupinah so tako prejela dela agencij: Reaktor za serijo štirih TV-oglasov za 6. festival slovenskega filma 2003 v Celju, naročnika Filmski sklad RS, Saatchi&Saatchi si je med tiskanimi oglasi prislužil veliko nagrado z oglasom Ku- Zadnji kader TV-oglasa agencije Reaktor za 6. festival slovenskega filma 2003, kjer je kot soorganizator festivala nastopala medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. rent za Salamonov oglasnik; agencija Ventilator pa je bila izbrana za najboljše delo v skupini druga oglasna sredstva z delom Bloodbag. Nagradili so embalažo posebne izdaje najnovejšega albuma skupine Siddharta Rh- v angleškem jeziku, agencija Futura DDB je dobila nagra-j do za radijski oglas Nori na-kupovalcec, ki ga je za Poli naročila Perutnina Ptuj, agencija Sonce.net pa veliko nagrado v skupini spletno oglaševanje za spletni oglas Od-krij C2, naročnika Citroen Slovenija. Agencija Studia Marketing je bila izbrana za najboljšo celostno oglaševali sko akcijo Zakaj pa ne? m mineralno vodo Radenska. Kot agencija leta je bila žej šestič izbrana Futura DDB, sledile pa so: Pristop, Agencija 41, Studio Marketing iD. Mayer McCann. ISKRICA Rejništvo je več kot poklic S Pri naslednjem zasedanju državnega zbora, bomo izbrali poslanca, ki bo ustrelil najbolj reprezentativnega kozla. Prijave sprejema kadrovsko imunitetna komisija. Šifra: Čas lova seje pričel. JOŽE KARLOVČEC Rejnice s Celjskega so na slovesnosti, ki je bila v ponedeljek v Narodnem domu v Celju, prejele dovoljenja za opravljanje rej-niške dejavnosti, ki jih, tokrat prvič, podeljuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dovoljenja, ki pomenijo tudi priznanje za njihovo delo, je prejelo 37 rejnic iz Celja, Dobrne, Štor in Vojnika. Po podatkih Centra za socialno delo Celje je v omenjenih občinah v rejniške družine trenutno nameščenih 82 rejencev, letno pa v te družine na našem območju namestijo od pet do deset otrok. Od 37 rejniških družin na območju CSD Celje jih je 17 v celjski občini, tri v Štorah, 13 v Vojniku in 4 v Dobrni. Kar 29 otrok, ki so se rodili na omenjenem območju, pa je nameščenih v rejniške družine; izven omenjenih občin. Kot je poudarila Janja Peterman, direktorica celjskega CSD, si tudi v centru želijo, da bi postalo delo rejnic, ki je, kot je povedala »več kot služba« bol prepoznavno, priznano in cenjeno. s Da bi otrokom, za katere v družim, kjer so se rodili, ni dovolj toplega in varnega okolja, pa v Centru za socialno delo Celje prosijo vse,. ki želijo sprejeti otroka v rejništvo in ki me- ' nijo, da bi to počeli s srcem, da se na oglasijo v centru osebno ali pa pokličejo na številki 425 63 00. ams Potrjeno vredni zaupanja V oddelku za zdravstveno ekologijo Zavoda za idravstveno varstvo (ZZV) Celje so pridobili akredita-cijsko listino na podlagi standarda ISO 17025. Nase na delo v sanitarno kemijskem laboratoriju jO je uradno priznana v ok-riru Evropskega združenja ta akreditacijo. Rezultati jela, preučevanja in analiz iz laboratorija bodo oddej priznani in veljavni v 20 evropskih državah. Predstojnik oddelka mag. Andrej Planinšek, specialist litarne kemije, navaja kot ivno prednost akreditacij-; listine večje zaupanje na-ibčnikov v pravilnost rezultatov kemičnih preskusov in Mag. Andrej Planinšek njihovo veljavnost v državah, ki so članice združenja. Izvoznikom ne bo več treba plačevati analiz v državah, kamor izvažajo svoje izdelke (na primer mesne). Sanitarno kemijski laboratorij je pridobil akreditacijo za dve vrsti kemijske analize: za vzorce odpadnih, pitnih, površinskih in podzemnih vod ter izlužkov odpadkov ter za vzorce živil, in sicer za meso in mesne izdelke. Uporabniki laboratorijskih storitev so podjetja, od katerih država zahteva kontrolo vplivov na okolje, torej tista, ki odvajajo v okolje odpadne vode, strupene pline ali povzročajo velik hrup. Druga skupina uporabnikov Nove volitve KSCR-ja Po volitvah, ki jih je domnevno nelegitimno vodstvo KŠCR-ja v kinu Metropol izvedlo v začetku marca, sklicujejo člani Iniciativne skupine KŠCR-ja, ki jo vodi Bojan Stojanovič, nove volitve v imenu tret-jine članov - podpisnikov zahteve za obč-li zbor in volitve KŠCR-ja. Volitve bodo 2. aprila ob 19. uri v Celjskem domu. Namen sklica izrednega občnega zbora SŠCR-ja je izvolitev novega vodstva in organov, ki bodo po zagotovilih Stojanoviča prvi Jfclni predstavniki celjskega študentskega tíuba po več kot dveh letih. »Hkrati bomo iskladili statut KŠCR-ja s študentsko ustavo potrdili bazo članstva KŠCR-ja,« je v vabi- lu zapisal Bojan Stojanovič in vse študente, ki želijo kandidirati za predsednika ali člane ostalih organov kluba pozval, naj do 25. marca 2004 pošljejo priporočeno vlogo na naslov: MCC, Mariborska 2, 3000 Celje; s pripisom: Za volitve KŠCR. V vlogi je potrebno navesti mesto, za katerega nameravate kandidirati, svoje rojstne podatke, naslov in fakulteto, na kateri študirate ter priložiti fotokopijo osebne in študentske izkaznice. Če še niste člani KŠCR-ja, pa bi to radi bili, se lahko včlanite tudi med 17. in 18.30 na dan volitev v Celjskem domu, še sporočajo člani Iniciativne skupine KŠCR-ja. AMS Dobrodelno-ekološko zbiranje papirja Ustanova - Fundacija za pomoč otrokom skupaj s Surovino d.d. v marcu in aprilu pripravlja vseslovensko dobrodelno ekološko akcijo zbiranja odpadnega papirja v slovenskih osnovnih šolah in poslovno-odkup-nih enotah Surovine. ^Ključni namen Ustanove - Fundacije za pomoč otrokom, ki je registrirana pod dejavnostjo dobrodelnih organizacij s soglasjem Ministrstva za zdravje, je pomagati in omogočiti kakovostnejše življenje kronično, hujše in kakorkoli dolgotrajno bolnim otrokom, otrokom z več neraziskanimi oziroma nepojasnjenimi diagnozami ter otro-fkom, ki trpijo zaradi okvare, katere posledica je nesreča ali poškodba, ter njihovim družinam širom Slovenije. ;Papir lahko na Celjskem oddate na osnovni šoli Frana Kranjca v Celju, na osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, prav tako pa v poslovno-odkupnih enotah purovine v Laškem, Žalcu ali Velenju. SB 90,6 95,1 li mum 95,9 100,3 Zadnji spusti na Celjski koči Tik pred koledarskim začetkom pomladi se na smučišču Celjska koča, lani Naj smučišču v kategoriji majhnih smučišč, zaključuje rekordnih 90 dni dolga smučarska sezona. Glede na nizko nadmorsko višino smučišča in visoke temperature so pogoji za smuko vse manj primerni, tako da bo le-ta možna še do petka, 19. marca. Zadnji dan bodo ljubitelji belih strmin, ki so v letošnji sezoni prihajali ne le iz Celja, ampak tudi iz drugih koncev Slovenije in jih je bilo približno 13.000, lahko smučali brezplačno. DP so podjetja, ki proizvajajo živila ali upravljajo sisteme za dobavo pitne vode. V laboratoriju se občasno oglasijo tudi ekološko ozaveščeni posamezniki, ki jih zanima, v kakšnem okolju živijo: kakšno vodo pijejo, kako onesnažena je zemlja na njihovem vrtu. V ZZV Celje pričakujejo, da bodo zaradi pridobljene akreditacijske listine imele njihove ugotovitve, povezane z raziskavami škodljivih vplivov na okolje, večjo težo v širši javnosti. V oddelku za zdravstveno ekologijo se ukvarjajo z raziskovanjem in odkrivanjem problemov v okolju že več kot 30 let. MBP V Celju spet po francosko V Celju pripravljajo danes (v četrtek) že 6. fran-kofonski dan, ko se bodo v SLG Celje od 11. do 17. ure predstavljali učenci, dijaki in študenti, ki imajo v svojem predmetniku tudi francoski jezik. Prireditev, ki si jo je zamislil prof. Slavko Deržek, zdaj višji svetovalec za francoščino v zavodu za šolstvo, je že ustaljen praznik francoskega jezika in pravi mali festival ustvarjalnosti mladih v tem jeziku. Tudi danes se bodo vsi sodelujoči predsta vili z najrazličnejšimi toč kami - odlomki iz gleda liških prestav, skeči, tali poezije, in glasben mi točkami, ki so jih pri pravljali z mentorji ob pouku francoščine. Francoski praznik v Celju tudi letos družno pripravljajo zavod za šolstvo, ministrstvo za šolstvo, francosko veleposlaništvo in francoski inštitut, občina Celje, SLG Celje in francoska TV-postaja TV 5. Za najboljše tudi letos pripravljajo lepe nagrade, med drugim tudi tedensko bivanje na francoskem kulturnem festivalu v Avignonu. Azbestne cevi niso nevarne V celjskem vodovodnem sistemu je ^ nekaj več kot 30 kilometrov 30 do 40 let starih azbestno-cementnih vodovodnih cevi, kar predstavlja dobre ^ odstotke vseh vodovodnih cevi. Ker je pred uporabo vseh izdelkov, » vsebujejo azbest, kar precej strahu, v odgovoru na vprašanje mestnega jetnika Janeza Lampreta v podjetju VO-s strokovnim mnenjem Zavoda za ^avstveno varstvo Celje zagotovili, da *" vsi morebitni vnosi azbestnih vla- ken v človeški organizem nevarni le preko dihalnih poti. Tako so strahovi, da se s pitjem vode iz vodovoda dodatno zastrupljamo, povsem odveč. Kljub temu skuša VO-KA ob vseh večjih obnovitvenih delih te cevi menjati. So namreč slabo obstojne in zaradi pogostih okvar na njih prihaja do velikih izgub pitne vode v omrežju. Medtem ko v omrežje pošljejo letno 6 in pol milijonov kubičnih metrov vode, prodajo le dobre 4 in pol milijone kubič-- št. nih metrov. Edino zdravilo je nenehno obnavljanje vodovodov in hišnih priključkov. V Celju letno obnovijo okoli 400 hišnih priključkov in nekaj kilometrov vodovodnega omrežja, kar pa je zelo drago. Kljub temu še naprej vztrajajo pri cilju, da bi delež izgubljene vode znižali na 15 do 20 odstotkov. To bi že bilo na približno evropski ravni, saj so, za primer, izgube v graškem vodovodnem omrežju 12-, v stockholmském pa 13-odstotne. BRST 11 - 18. marec 2004 - KJE SO NASI POSLANCI? Evroposlanci iz Savinjske regije Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo naša država dobila novih sedem poslancev, ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu v Bruslju in Stras-bourgu, naš državni zbor pa bo izgubil precej svoje pomembnosti. Priprave na evrovolitve so vse bolj živahne, saj vodilni predstavnik evropskih strank zadnje dni vse pogosteje obiskujejo sorodne stranke v Sloveniji. Čeprav bo 7-članski slovenski poslanski zbor le drobna kaplja v razširjenem evropskem parlamentu, pa smo očitno dovolj zanimivi, saj je vsak poslanec koristen za ohranitev sedanjega vodilnega položaja ljudskih strank ali za napad na prvo mesto, kot ga načrtujejo naslednji po moči, evropski socialdemokrati. V Sloveniji bodo volitve 13. junija, kandidatne liste pa bodo bolj ali manj znane šele v aprilu. Nekatere stranke so pri izbiri kandidatov precej skrivnostne, pri drugih so liste bolj ali manj že znane. Drugače je pri nosilcih list, ki imajo edini dokaj veliko možnosti za izvolitev, prav tako pa naj bi odigrali pomembno vlogo kot magnet za volivce, nekateri menijo, da bodo celo pomembnejši od same stranke. Nosilec liste NSi bo poslanec Lojze Peterle, na listi SLS bo prvo mesto zelo verjetno zasedel kmetijski minister Franc But, na listi SDS poslanec Miha Brejc, na listi SNS prav tako poslanec Sašo Peče. Tudi nosilec liste LDS bo znan v nekaj dneh, najverjetneje bo v Bruselj odšel zunanji minister Dimitrij Rupel. V SMS so na prvo mesto sicer postavili Alenko Paulin, vendar zaradi razprtij v stranki to še ni čisto gotovo. Največja uganka med nosilci list večjih parlamentarnih strank je še vedno ZLSD. V Združeni listi sicer že imajo spisek 12 imen, hkrati pa poudarjajo, da bo postopek izbiranja končan šele konec marca, ko bodo nato iz te širše skupine oblikovali kandidatno listo. Med že znanimi imeni je iz Savinjske regije zaenkrat le kulturna ministrica Andreja Rih-ter, ki pa jo ne omenjajo v ožjem krogu kandidatk za nosilca liste. Ker zakon določa, da mora bití na kandidatni listi vsaj 40 odstotkov žensk ter da mora biti vsaj ena od njih v prvi polovici liste, bo ženska kandidatka v večini večjih strank sicer na drugem mestu. Tako morda tudi Rihterjeva, kar bi jih prav lahko omogočilo še kariero v Bruslju. Pogojno bi lahko v krog kandidatov iz naše regije šteli tudi kmetijskega ministra Franca Buta, ki je odraščal v Rogaški Slatini, v Celju obiskoval gimnazijo ter v Šmarju pri Jelšah začel svojo delovno kariero. Vendar pa zdaj živi v Nemški vasi pri Ribnici in bolj ali manj dela v Ljubljani, tako da ga na Celje vežejo zvečine le še spomini. Zato pa je najbolj celjski od vseh kandidatov kar sam župan knežjega mesta Bojan Šrot, poleg njega pa bo na listi SLS tudi predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk iz Vojnika. Močna Peter Vrisk regijska naveza na listi SLS bo morda privabila več volivcev iz naše regije, da se bodo odločali zanjo, vendar pa prve napovedi kažejo, da lahko stranke računajo na dva izvoljena kandidata, le LDS je glede na zadnje raziskave javnega mnenja precej smelo napovedala tri evroposlan-ce. SDS je na svojo kandidatno listo uvrstila malo manj znano Celjanko Barbaro Medved Špiletič, ki sicer že nekaj let živi v Ljubljani, a po njenih besedah vedno ponosno pove, da prihaja iz knežjega mesta. Diplomantka Filozofske fakultete, je do leta 1997 poučevala v celjskih srednjih šolah, nazadnje v Šolskemu centru Celje, nato pa se je v državnem zboru zaposlila kot svetovalka v poslanski skupini SDS. Evropske izkušnje si je nabirala kot mednarodna sekretarka SDS, ko je sodelovala s sorodnimi evropskimi strankami. V SDS bodo zaradi ženskih kvot na kandidatno listo uvrstili še dve ženski, vendar pa Barbara Medved Špiletič pravi, da bo najverjetneje ostala edina kandidatka iz naše regije. V LDS je še najmanj znano, kdo vse bo na kandidatni listi, kolikor pa je bilo moč izvedeti, v širšem izboru ni nikogar iz naše regije. Podobno je v NSi, kjer je kandidatna lista bolj ali manj že oblikovana, po besedah njihove tiskovne predstavnice pa na njej prav tako ni nikogar iz Savinjske regije. SEBASTUAN KOPUŠAR Hiti počasi Prava ikona med celjskimi farmacevti, Boris Jagodič, je za svojo šestdesetletnico dobil najlepše darilo - pri Slomškovi založbi v Mariboru je izšla njegova prva knjiga. Zdravilne zeli - najboljše blago za zdravo telo, je naslov dobrih 420 strani debele knjige, ki je na nek način Borisovo življenjsko delo. Odkar pomni, se je namreč ukvarjal s proučevanjem zdravilnih in drugih zelišč in z njihovo uporabnostjo v zdravilstvu. Knjigo, opremljeno z več kot sto let starimi perorisbami zdravilnih zelišč, je posvetil družini, svojim učiteljem in prijateljem, predvsem pa spominu na blaženega Antona Martina Slomška, ki je kot celjski dijak že leta 1817 prevajal iz nemščine prve napotke o uporabi zdravilnih rastlin. Pravo strast do zdravilnih zeli je pričel razvijati že kot študent, svoje znanje pa je razvil v celjski lekarni, kjer je začel kot pripravnik in imel v ozadju lekarne vsaj 150 različnih zdravilnih rastlin in mešalnico. Že leta 1968 je napisal prvi članek o zdravilnih rastlinah za Kmečki glas. Leta 1972 je pričel redno, vsak teden popisovati najrazličnejše zdravilne zeli in njihovo uporabnost v zdravilstvu v Novem tedniku. Rubriko je gojil kar 27 let. Z najraz-ličnejšimi čajnimi mešanicami je pomagal ljudem in postal prava zaščitna znamka celjskih lekarn. To delo zdaj, ko so evropski predpisi v lekarni ustvarjene mešanice čajev pregnali iz lekarn, močno pogreša. Včasih je bjl svetovalec, danes ... Še vedno hrani zvezek, v katerem ima okoli tisoč imen Celjanov, ki so imeli praktično vsak svoj čaj. »To je bila idilika, ki je žal ni več.« Je vnet zagovornik naravnih načinov zdravljenja. »Tablete so sintetična zdravila in niso del narave. Ljudje zau-žijejo preveč tablet. K meni prihajajo bolniki, ki imajo tudi po 16 receptov in tablete jemljejo trikrat, štirikrat na dan. To je nerazumljivo.« Vselej pove, da se z zdravilnimi rastlinami lahko lajšajo drobne težave z želodcem, nespečnostjo, slabim počutjem, prehladom, ledvičnimi težavami, kožne težave. Vedeti pa je treba, da učinkovine iz zdravilnih zeli ne delujejo takoj, ampak počasi. So pa zdravilne zeli osnova zdravilstva. Iz njih so izolirali mnoge učinkovine, ki jih uporablja farmacevtska industrija za pripravo nekaterih odličnih zdravil. Boris Jagodič spoštljivo govori tudi o drugih alternativnih metodah zdravljenja, ki so del zdravilstva, s katerim si skušajo ljudje pomagati. »Tradicionalna kitajska medicina je stara nekaj tisoč let, uporablja živalske in rastlinske izvlečke, čaje, mazila, praške, tudi masažo, akupresuro, akupunkturo ...« Ko je bolan, prisega v začetku na čaj iz tujih logov -šumadijski - torej zavreto sli-vovko z dodatki zelišč. Če je kaj hujšega, pa se je treba podvreči zdravljenju, ki ga predpiše zdravnik. »Le enkrat sem se cepil proti gripi in prav tisto leto zbolel za njo.« Vsak dan spije Uter do dva čaja. »Nikoli ne popijte vsega naenkrat. Čaj se pije v majhnih količinah, po požirkih, primerno ohlajen. Grenke čaje pijemo vedno hladne. Za potenje pa sta najboljša bezeg, pred katerim se moramo vedno odkriti, ko ga vidimo v naravi, in lipa.« Boris Jagodič svari pred nesmotrno uporabo zeli. »Preveč je ljudi, ki eksperimentirajo s pametnimi pa tudi nespametnimi nasveti. Ni dolgo tega, ko sem moral v bolnišnici pomagati razčleniti, s čim se je nek človek zastrupil. Blizu čemaža je rastišče strupenega podleska in človek je nabral še nekaj teh čebulic. Prišlo je do hude za- Imel sem opravka tudi z nepravilno . Wf uporabo kija- stega lisičjaka. pri katerem L. uporabljamo le trose, neka gospa pa si je skuhala mo- čan zvarek iz cele rastline, ~ " iSSna se zastrupila in B w> ■■ padla v neza- hđkm vest ... Zato je pomembno, IBOnic sedajo bra- njevkam na tržnici, ki kar nenadoma obvladajo vse in nič.« Zeli, ki jih potrebuje za domačo uporabo, nabira kar na domačem vrtu, lipo v gmajni, bezeg ob Savinji, ostale rože daleč od cest, v naravi. Ima tri odrasle otroke, ki so že vsak v svoji službi, vnukinjo, drugi vnuk prihaja v kratkem na svet. »Živimo harmonično, imamo se radi, vemo, da mora vedno vsakdo po malem popustiti. Za dobre odnose, tudi s prijatelji, pa se moraš potruditi, predvsem moraš biti vselej na razpolago človeku, ki te potrebuje v svoji stiski.« Današnji svet in tempo, ki ga narekuje pehanje za dobički in zaslužki, je, po njegovem, nor. »Že stari Rimljani so rekli Festina lente -hiti počasi. Naglica ubija, stresi povzročajo hude spremembe v človeškem telesu. Bolje se je posvetiti otrokom, družini, pogovorom ... Življenje je dragocena stvar, zlasti ko manj misliš nase in več na svoje bližnje sopotnike. S pogovori, s tem, da pomislimo na kaj lepega, na majhne stvari, marjetko v travniku, siničko na veji - s premislekom bomo hitro ugotovili, kaj je več vredno.« BRANKO STAMEJČIČ Odsluženi konjički na tehtnici Po 1. maju bomo z izrabljenimi motornimi vozili ravnali v skladu z zahtevami EU - Vprašanj še veliko, časa malo Po 1. maju naj ne bi bilo vc i takšnih prizorov, čeprav konec te dni še ni jasno, kdo bo v Sloveniji poskrbel za razgradnjo vozil. Ko bo vaš avto enkrat za vselej odslužil svoje, ga ne boste smeli več pustiti propadati na kakšnem parkirišču ali še slabše, kje na obronku travnika ali v kakšni gozdni grapi. To po 1. maju, ko bomo v Evropski uniji, ne bo več mogoče. Po ocenah ministrstva za okolje, prostor in energijo je pri nas okoli 50 tisoč, v državah EU pa dobrih 14 milijonov avtomobilov letno, ki so do kraja izrabljeni, neuporabni. Takšna vozila pri nas neredko končajo na divjih odlagališčih ali na avtomobilskih odpadih, kjer praviloma niso obdelana po okolj-skih standardih in zato resno onesnažujejo okolje. V Sloveniji je pravna podlaga za ravnanje z izrabljenimi vozili opredeljena v Zakonu o varnosti v cestnem prometu, februarja lani pa je bila sprejeta tudi Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe pri ravnanju s takšnimi vozili. Pomembna novost uredbe je, da zadnji lastnik motornega vozila ne bo mogel odjaviti pri prijavno-odjavni službi na upravni enoti, dokler ne bo predložil potrdila, s katerim bo dokazal, da je vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu predelovalcu. Razgradnjo mora nekdo plačati Lastnik bo moral izrabljeno motorno vozilo pripeljati na prevzemno mesto, kjer bo z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkazal lastništvo. Po plačilu stroškov razgradnje (32,1 tolarja in DDV na kilogram teže vozila) bo prejel potrdilo o razgradnji. Pri motornih vozilih, ki so bila kupljena po 1. marcu 2003, so stroški razgradnje že vključeni v ceno vozila, torej bo plačilo razgradnje potrebno le za vozila, ki so bila kupljena pred lanskim 1. marcem. S temi novostmi bo javnost ustrezno seznanjena (zgibanka, spletna stran, brezplačna telefonska številka, televizijski spot, informacije v sredstvih javnega obveščanja). Javno službo ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili bodo opravljali koncesio-narji, ki jih bo na predlog posebne komisije izbrala Vlada RS. Časa pa je malo in do vstopa Slovenije v EU zagotovo še ne bo deloval, kot bi moral. Pri nas gre vse (pre) počasi, četudi se na okoljskem ministrstvu s to problematiko ukvarjajo vsaj že desetletje, ogreli pa so se za koncesijski sistem razgradnje po vzorcu razvitih evropskih držav. Da bi evropski direktivi prilagojen sistem razgradnje deloval, bi v Sloveniji potrebovali štiri do pet reciklirnih in od 60 do 80 zbirnih centrov, kamor bi občani odvažali izrabljena vozila. Koncesije podeljuje vlada Glavno vlogo v sistemu bodo imeli koncesionarji, izbrani na razpisu. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, so zelo zahtevni, zato razpis, ki je bil objavljeni lani, ni uspel in ga bodo v kratkem ponovili. Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, ali je mogoče, da bi koncesionar vozilo, ki ga je prevzel v razgradnjo, leto izvozil (na primer v države bivše Jugoslavije) ali pa nerazgrajenega prodal? V ministrstvu za okolje, prostor in energijo to možnost izključujejo. Koncesionar bo namreč moral dokazati, da se teža vozila, ki ga je sprejel v postopek razgradnje, ujema s težo rabljenih rezervnih delov, težo delov, predanih v predelavo ali recikliranje, in težo neuporabnih ostankov vozila. In kakšna bo funkcija avtomobilskih odpadov po 1. maju? Svojo dosedanjo funkcijo bodo izgubili, saj bodo zadnji lastniki odslužena vozila morali dostaviti na prevzemno mesto, od koder bodo prepeljana naravnost v raz-gradnjo. Drugačna bo tudi vloga avtosalonov in uvozni- kov. Po letu 2007 bodo (d lotno breme stroškov za ras gradnjo izrabljenih vozil noj sili uvozniki oziroma proda jalci in ne več lastniki. Evropi ska direktiva namreč v osnovi nih določilih pravi, da proij zvajalci oziroma uvozniki nosijo bistveni del stroškoi za predelavo vozil, ki so bifaj dana na trg po 1. juliju 2002) po 1. januarju 2007 pa za vsi vozila, ne glede na to, kda| so bila dana na trg. Na okrogli mizi kopica vprašanj O tej problematiki in noj vostih, ki jih prinaša vstop» EU, so razpravljali tudi n^ okrogli mizi na pravkar končanem sejmu Avto in vzdrževanje v Celju. Pogovor sta pripravila Zve za ekoloških gibanj Slovenij je in ministrstvo za okoljfij prostor in energijo, udeležil li pa so se ga prodajalci in uvozniki, avtoserviserji, vulj kanizerji, avtomehaniki, M so se podrobno seznanili i zakonodajo po novem in poj stopki ter zahtevami v sistd mu, ki bo začel veljati z vstd pom Slovenije v EU. Pri tetij je še veliko nejasnega, nedodelanega in nedorečeni ga. »Prvi maj že trka na vra-; ta, država, ki bodočim kofl| cesionarjem in ostalim izvajalcem v sistemu postavlja izredno zahtevne pogoje Û opravljanje posameznih da javnosti, pa je počasna,« 9 negodovali. Večkrat so tui opozorili, da sistem ne n zaživel, če izvajalci v tej vel rigi ne bodo videli tudi lasi nega ekonomskega interesi Zaenkrat, pravijo, ga ne vidijo. I MARJELA AGREAI Foto: GK Evropske izkušnje Švedska je edina država, ki je imela področje razgradnje izrabljenih motornih vozil dobro urejeno že pred uvedbo evropske direktive. Ustrezno zakonodajo so na Švedskem sprejeli že leta 1975. Odgovornost za stroške razgrajevanja izrabljenih motornih vozil, izdelanih leta 1988 ali pozneje, nosijo proizvajalci oziroma uvozniki. Denar se zbi--ra v državnem skladu, zadnjemu lastniku pa ob koncu življenjske dobe vozila izplačajo določen znesek. Finska s prilagajanjem zakonodaje zamuja, saj bodo zakon, ki ureja področje razgradnje, sprejeli šele v kratkem. Tudi na Finskem bodo stroške razgradnje nosili odgovorni uvozniki, zadnji kupec vozila pa bo moral le-tega brezplačno dostaviti na zbirališče, pri čemer bo prejel potrdilo o uničenju. Slovaška je direktivo o sistemu ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili že začela uveljavljati. Zaenkrat so za dejavnost podelili licence štirim podjetjem, ki so izpolnjevala predpisane pogoje, v praksi pa ni težav. V Latviji so zakon sprejeli konec januarja, v veljavo pa bo stopil 1. maja. Tttdi v tej državi so za razgradnjo odgovorni proizvajalci oziroma trgovci. Ti bodo tudi organizirali sistem zbiranja in razgradnje in nosili vse stroške, ki jih bodo vključili v nabavno ceno novega vozila. Hmeljarji: po suši še Dimovski »Brez Hrvatov savinjskih hmeljišč letos nismo sposobni ibdelati,« zatrjujejo hmeljarji - Za začetek dve tretjini tujih delavcev V ponedeljek je zaradi pet-pojasnila ministra ida Dimovskega, da za lene bo delovnih dovoljenj tujce, zavrelo med sloven-imi hmeljarji, sadjarji in drugimi v kmetijstvu, kot pomoč pri delu potre-ljejo sezonske delavce, ijbolj ogorčeni so bili sa-ijski hmeljarji, ki so se v netljivo velikem števi-zbrali v ponedeljek v Žal-in na mirnem protestnem lu zahtevali, da bi »do-iči« delavci postopno za- z deli v hmeljiščih. Prvo zahtevo hmeljarjev, takojšen sestanek z ministroma a delo, družino in socialne tadeve dr. Vladom Dimov-kim so ob »asistenci« pred-jednika KGZ Slovenije Petra llriska uresničili že včeraj. Na «stanku so dosegli osnovno ah t evo, in sicer postopen prehod na domačo delovno šlo. Včeraj so se dogovorili, da bo aprila na hmeljiščih de-70 odstotkov tujcev, 30 odstotkov pa domačih ljudi z borze. Odstotki v drugih kmetijskih panogah bodo nižji. Kvote se bodo postopoma zniževale (hmeljarji so v zahtevi zapisali do leta 2007), če bodo zadovoljni z učinkom in Številom naših delavcev. Z zavoda za zaposlovanje so 2 tisoč brezposelnim že poslali rabila na pogovore, pričakujejo pa, da bi se za delo odbila desetina brezposelnih. Če hmeljarjem ne bi ugodili, so zagrozili, bi že danes, torej v četrtek, pripravili javni protest, največkrat so omenjali zaporo avtoceste. »Glede na razmere in izhodišče nič smo veliko dosegli,« je takoj po sestanku ocenil Ivo Povše, predsednik odbora za hmeljarstvo v KGZ. »Minister Dimovski je pokazal razumevanje ter se tudi pustil podučiti o speci-fiki dela. V bistvu bomo lahko začeli z delom, čeprav v nekoliko težjih razmerah, ki se jim bo treba prilagoditi.« Brezposelni za sezonska dela Do razburjenja je prišlo, ker, je minister za delo, družino in socialne zadeve Dimovski na petkovem sestanku z direktorji območnih zavodov za zaposlovanje Celja, Maribora in Sevnice, predsednikom KGZ Slovenije Petrom Vriskom in predstavniki hmeljarjev poudaril, da je treba delavce za sezonska dela v kmetijstvu zagotoviti med brezposelnimi, prijavljenimi na zavodih za zaposlovanje. V preteklih letih so ta dela predvsem v celjski in mariborski regiji večinoma opravljali tujci, zlasti delavci s Hrvaške. Zaradi vstopa v EU bo Slovenija tudi omejevala število delovnih dovoljenj za delavce iz tretjih držav, še posebno za področje sezonskih del. »Območni zavodi, kjer so potrebe po teh delavcih največje, bodo tako skupaj z delodajalci na tem področju pripravili podatke o številu potrebnih delavcev, vrsti del, za katera so potrebe, in tudi program morebitnega usposabljanja. Prihodnji teden bodo tudi dorekli možnosti sofinanciranja (zdravniških pre gledov, prevozov na delo) mi- nistrstva za delo, družino in socialne zadeve, kmetijskega ministrstva in kmetijsko gozdarske zbornice,« so zapisali v ministrstvu. Minister naj poišče drugo metlo Po pojasnilu Uroša Pešca, direktorja celjske območne enote zavoda za zaposlovanje, se minister ni sam odločil, da ne bi bilo delovnih dovoljenj. Ker trge delovne sile zapirajo tudi v drugih državah EU, predvidevajo, da bo v Slovenijo prišlo več tujcev. »Od 12 tisoč brezposelnih v Celju jih približno 40 odstotkov ustreza za delo v kmetijstvu, torej tudi v hmeljarstvu. Posameznim skupinam bi predstavili delo, vse pobude in probleme, ki bi jih zaznali, pa bi sproti posredovali v Ljubljano,« je pojasnil Pešec, hkrati pa jasno in glasno povedal, da bi v primeru, če bi brezposelni zavrnil delo, izgubil status na zavodu. »Dela v hmeljiščih je samo z domačimi delavci nemogoče začeti čez 14 dni, razen če postavijo svetovni rekord.« »Minister je jasno povedal, da dovoljenj ne bo več,« je še v ponedeljek poudaril Marjan Kovač, direktor KZ Celje. »Delavci bodo prišli na skupen sestanek in povedali, če sprejmejo delo. Nato bi jih napotili na zdravniške preglede. Po zagotovilu bodo vsi, ki bodo sprejeli delo, prejeli neke vrste stimulacijo: osta- Na savinjskih hmeljiščih opravlja sezonska dela vsako leto približno tisoč Hrvatov in Romunov. (Foto: TONE TAVČAR) lavci, ki so v letih 1998 in 1999 v hmeljiščih delali preko javnih del, že sklenjenih pogodb na Hrvaškem in dejstva, da se z dokončnim dogovorom strahotno mudi, saj se bodo dela začela v začetku aprila. »Ko smo imeli človeka z zavoda, je dva dni delal, tretji dan pa mi je po mobitelu poslal sms, da je v bolniški,« je ogorčen pripovedoval Vinko Drča, ki je podobno kot drugi hmeljarji dvomi, da bi lahko z domači ljudmi v tako hitrem času začeli z obdelavo hmeljišč. »Še pred začetkom del bi morali določiti: kdor je bolan, je bolan, kdor pa ni in zavod samo izkorišča, je lenuh, vendar mora te stvari urediti zavod in ne kmetje.« »Z ukinitvijo delovnih dovoljenj bi kmetje počistili borzo. Tako ne gre, naj si Dimovski poišče drugo metlo!« Prakso izpred let je dopolnil Franci Gajšek: »Trije delavci z zavoda so prišli v Arjo vas, pri meni je ostal eden. Ko sem plačal zdravniški pregled, je en dan delal, drugi dan ni, ker je deževalo, tretji dan pa je šel k zdravniku in na bolniško,« je omenil Gajšek, s številnimi podobnimi primeri pa so mu pritegnili drugi hmeljarji. »Če bodo delavci prišli, jim bomo pošteno plačali in poskrbeli, da se bodo počutili spoštovanja vredne. Ne odklanjamo domačih delavcev, vendar nas je zaradi izkušenj pred leti strah. Kaj se bo zgodilo, če bo prišlo do izpada proizvodnje?« Da mora javnih del še visi nad hmeljarji, je potrdil Slavko Leskošek: »Res, da so bili javni delavci na začetku za polovico cenejši, ko pa sem seštel vse stroške, so bili enkrat dražji. Sam sem za letos že podpisal pogodbe v Da-ruvarju in pred tremi tedni na zavod vložil potrebne papirje, ki najbrž ležijo na kupu. Ne vem, kdo bo odgovarjal za neizpolnjene pogodbe, da o stroških ne govorim. 1. aprila bo treba začeti z delom, pa ne vem s kom, niti ga ne poznam. Kdo bo naučil te ljudi delati? Zagotovo bodo morali opraviti tečaj iz varstva pri delu, koga bomo dali na stolp, koga na tla? Mi lahko kdo razloži, če je v Sloveniji podjetje, kjer zamenjajo vse zaposlene razen direk- torja, sposobno normalno delati naprej? Edina možnost je postopno uvajanje domačih delavcev. Prepričan sem, da doline brez Hrvatov nismo sposobni obdelati.« »Mi lahko kdo razloži, če je v Sloveniji podjetje, kjer zamenjajo vse zaposlene razen direktorja, sposobno normalno delati naprej?« V burni razpravi je bilo slišati še mnogo podobnih razmišljanj. Da hmeljarji verjamejo, da jim lahko z zavoda vozijo delavce z avtobusom, vendar je problem, ker bi naslednji dan v avtobusu pripeljali drugo garnituro... Da problem ni v številu, temveč v dejstvu, da ljudje z zavoda nočejo delati... Da jim je dve leti hmelj pobrala suša, letos pa ga bo očitno minister Dimovski ... Hmeljarji so se spraševali, kam naj se obrnejo, če ljudi z zavoda ne bo na delo. Naj tečejo po Hrvate, potem pa bodo imeli spet vsak dan policiste na dvorišču? Mnenjem se je pridružila tudi direktorica Hmezad Export Import Martina Zupančič: »Dela z domačimi delavci je nemogoče začeti čez 14 dni, razen če postavijo svetovni rekord. Pred leti so isto poskušali v Nemčiji, vendar je vlada uvidela, da ne gre, saj je razumela pogoje dela v hmeljarstvu. Želimo, da naša vlada vsaj toliko razume nas, kot je nemška svoje državljane.« O težkem položaju, v katerem bi se po sprejeti uredbi znašel Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo Slovenije, ki prav tako najema tujo delovno silo, je spregovoril direktor Darko Simončič, Marina Bukovec, direktorica Sadjarstva Mi-rosan pa je omenila, da si tudi v Mirosanu ne znajo predstavljati, kako bodo brez sezonskih delavcev pospravili jabolka v hladilnice. V imenu občine Žalec je združene kmetijce podprl župan Lojze Posedel: »Zadeva je problematična, ker je sprejeta na vrat na nos. Ko v občini iščemo delavce za urejanje parkov in zelenic, je od 25 sprejetih primeren samo eden. Kako bi bilo šele v hmeljarstvu, kjer so pogoji dela neprimerno težji! Ukrepa niso naredili v petek, pripravljal se je nekaj časa in ni pošteno, da so tako pozno prišli z njim na dan.« URŠKA SELIŠNIK la bi jim državna pomoč, delodajalec pa bi jim ob izpolnjevanju norm na uro plačal 641 tolarjev bruto.« Hmeljarji so se v ponedeljek na zboru v Žalcu zbrali zato, da bi skupno dokazali, da jim bo z uredbo vlade odvzeta možnost za pridobivanje delovne, sile, ki omogoča normalno pridelavo hmelja. »Potezo ministrstva lahko sicer razumemo kot dobronamerno, saj je v Sloveniji veliko brezposelnih, ki želijo delati. Vendar je ukrep primeren za poznejša leta, da se bomo imeli čas prilagoditi,« je omenil Vlado Marovt, predsednik organizacije proizvajalcev hmelja. Problematiko je razložil Ivo Povše: »Vsi kmetovalci se bomo znašli v izjemno težkem položaju. Menim, da je precej dela željnih ljudi, s katerimi bi se dalo delati. Spoštujemo vse ljudi, brezposelni imajo pravico do dela. Vemo pa, da za delo na poljih ni pravega odziva, sploh v naših krajih. Delo v hmeljiščih je specifično in zelo težko in iluzorno je pričakovati, da bi letošnjo letino hmelja pridelali z domačo delovno silo. Seveda bi hmeljarji vzeli delavce, ki so si pripravljeni zaslužiti kruh na hmeljiščih. Ljudi z borze, ki bi pod prisilo ministrstva prišli delat, pa ne moremo sprejeti. Odgovornost za neobdelana hmeljišča bo moral nekdo prevzeti. Položaj je še težji, ker so mnogi hmeljarji že zaprosili za delovna dovoljenja za tujce, kar ni majhen strošek. Tako bo treba odbiti ljudi na Hrvaškem, ki težko čakajo na to delo.« Na hmeljiščih v.Savinjski dolini vsako leto dela okoli tisoč sezonskih delavcev, vsak pa opravi od 55 do 65 delovnih dni. »Torej z zaposlitvijo ljudi z borze ne bi rešili problema zaposlovanja, saj na hmeljiščih ni in ne more biti trajnih zaposlitev,« je povedal Povše in dodal: »Minister Dimovski ima dober načrt. Z ukinitvijo delovnih dovoljenj bi kmetje počistili borzo. Tako ne gre, naj si Dimovski poišče drugo metlo!« Podjetje z drugimi delavci Uvodne obrazložitve so v ponedeljek zbudile živahno razpravo, večina pa se je dotaknila slabih izkušenj z de- Z leve Marjan Kovač, Uroš Pešec, Vlado Marovt in Ivo Povše 6 GOSPODARSTVO O četi« Minister priporoča »šnofanjecf Minister za delo Vlado Dimovski predlagal celjskim direktorjem, naj se čim bolj odprejo za nova znanja in spremembe - Z EU bodo k celjskim mesarjem prišle tudi težave »Prihod Evrope v Slovenijo bo najbolj prizadel ži-vilsko-predelovalno industrijo,« je že dlje časa znano dejstvo na ponedeljkovem srečanju celjskega kluba Zlatorog ponovil direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Še zlasti hudo se piše mesnim predelovalcem, saj se v preteklih letih niso znali povezati, večino svoje prodaje pa so osredotočili zgolj na slovenski trg. V Celjskih mesninah so kar nekajkrat poskusili združiti predelovalce rdečega mesa, vendar so naleteli na zelo hladen odziv. Izidor Krivec za to krivi tudi državo in delitev predpristopnih pomoči, zaradi katerih so se za vlaganja in širitev odločili tudi v tistih obratih, ki so sicer že bili zreli za odpis. »Prav to je zaustavilo koncentracijo, saj so se marsikje raje kot za prehod pod okrilje večjega predelovalca odločili za samostojnost. Pa čeprav jih je to zelo veliko stalo, saj je prilaganje evropskim standardom in strogim zahtevam domače veterinarske inšpekcije vse prej kot poceni,« ugotavlja Krivec. Evropa je drago stala tudi Celjske mesnine, ki so v prenovo klavnice Poroka z rožicami in čebelicami Od 25. do 28. marca bosta na celjskem sejmišču sejma Flora in Poroka. Predstavilo se bo 164 razstavljavcev iz devetih držav, organizatorji pričakujejo okoli 17 tisoč obiskovalcev, zadnja dva dneva pa bo tudi 27. čebelarski seminar s prodajno razstavo. Razstavni in prodajni del Flore bodo letos ločili, zadnji dan pa bodo na prodaj šopki, narejeni na mednarodnem tekmovanju floristov. Izkupiček bodo namenili za nakup ultrazvočnega aparata za novorojenčke, k temu pa bo družba Celjski sejem dodala še po 10 tolarjev od vsake v nedeljo prodane vstopnice. Sejem Poroka bo spremljala modna revija poročnih oblek in žrebanje srečnežev, ki bosta skupaj s TA Globtur odpotovala v Egipt. RP in predelave v zadnjih letih vložili kar 4 milijarde tolarjev. Zdaj imajo takšne zmogljivosti, da bi lahko v manj kot enem mesecu nadomestili izpad, če bi, na primer, že jutri morale vse ostale klavnice zapreti svoja vrata. »Potrebovali bi le 20 ali 30 dodatnih delavcev,« trdi Krivec. Prav delavci, oziroma mesarji pa so že nekaj časa eden najtrših orehov, s katerimi se ubadajo v Celjskih mesninah. Doslej so pomanjkanje domačih mesarjev nadomeščali z delavci iz Moldavije, od letos pa imajo s tem težave, saj Moldavci ne dobijo več vizumov, oziroma jim naša država ne priznava več kvalifikacij. Krivec si zato vsaj na tem področju od vstopa v EU obeta veliko. Na Madžarskem in Češkem, na primer, je mesarjev veliko, pa še slabo plačani so, torej težav z delovno silo ne bodo več imeli. Nenehno izobraževanje ključ uspeha Tako kot v Celjskih mesninah si tudi v mnogih drugih podjetjih od širitve unije obetajo, da bodo lažje prišli do cenejše delovne sile iz dru- gih pristopnic, kjer so plače nižje od slovenskih. Vendar je minister za delo Vlado Dimovski pojasnil, da razlik ne bo. Slovenija bo namreč vztrajala, da se tudi pri teh zaposlenih upošteva veljavna delovno-pravna zakonodaja in delavci iz drugih držav ne bodo smeli biti plačani manj kot je dogovorjeno s kolektivnimi pogodbami. Do tretjih držav bo sistem zaposlovanja uravnavan s kvotami, ki jih bo država skrbno spremljala. Minister Dimovski, ki sicer upa, da se bo trg delovne sile v Evropi za Slovence odprl že po dveh in ne šele po sedmih letih, kolikor naj bi trajalo prehodno obdobje, je celjske direktorje opozoril, naj v podjetjih bolj kot doslej dajejo poudarek izobraževanju. Več časa morajo nameniti načrtovanju bodočnosti kot sprotnemu reševanju problemov, predvsem pa naj se čim bolj odprejo za vse spremembe. »Sprašujte pri drugih podjetjih, učite se na tujih izkušnjah,« priporoča minister in priznava, da je tudi sam v preteklih letih veliko »šnofal« pri kolegih v tu- jini. JANJA INTIHAR NAKRATKO Kmalu skupščina Rogaške Crystal V sredo, 24. marca, se bodo sestali delničarji družbi pooblaščenke Rogaška Crystal, ki je večinska lastnica ste klame. Seja ima le eno točko dnevnega reda - odpoklii sedanjega in imenovanje novega nadzornega sveta. Do skupi čine naj bi se končala tudi pogajanja steklarne z 11 bankj mi upnicami o reprogramiranju dolgov. Ko bo dosežej sporazum, bodo steklarji dobili pomoč, ki jim jo je jj decembra namenila država. Gre za 130 milijonov tolarje nepovratnih sredstev, 300 milijonov posojila in 1,8 mili jarde tolarjev poroštev. Orioni v ffaktoringu? Revija Gospodarski vestnik je v Celju pripravila svoj 10. soočenje, na katerem se je lotila trenutno zelo aktuaj ne trgovine s terjatvami oziroma faktoringa. V svetu si letno preko faktorinških družb prelije kar 750 milijari evrov terjatev, pri nas je obseg takšnih poslov še vedm skromen, saj po nekaterih podatkih podjetja letno odstJ pijo le okoli 18 milijard tolarjev terjatev. Ker je na tem trgu pri nas precejšnja zmeda in tudi ni nadzora nad vs večjim številom družb, ki ponujajo faktoring, so se v Gjl vprašali, ali se lahko tudi na tem področju skrivajo »orid ni«. Odgovor treh največjih faktorinških družb. Prvega fall torja, Finea Holdinga in A-faktorja je jasen: nepravilnosl| se sicer dogajajo, vendar izključno na strani podjetij, || prodajajo svoje terjatve. Akreditacija za Kovo Celjsko podjetje Kova bo jutri, v petek, prejelo akredita cijsko listino za izvedbo meritev hrupa v naravnem in živ ljenjskem okolju. Listina, ki jim jo bo predal direktor Slo venske akreditacije dr. Boštjan Godec, je za podjetje zeli pomembna, saj po vstopu v EU brez nje ne bi več mogl opravljati te dejavnosti. Kova, kjer je zaposlenih 20 ljudi se ukvarja z različnimi področji, od varstva pri delu in po žarnega varstva, do nuđenja pomoči pri uvajanju standaf dov kakovosti. Ji vrbovsek VRBOVŠEK ZDENKO s.p. Spodnja Rečica 81/a, 3270 LAŠKO za proizvodnjo inox nerjavečih izdelkov zaposlimo 1. SAMOSTOJNEGA KLJUČAVNIČARJA 2. VARILCA 3. OBDELOVALCA KOVIN * Pogoji: - za 1 : končana šola strojne smeri III., IV. ali V. stopnja, tri leta delovnih izkušenj, starost do 35 let, izpit B kategorije - za 2 in 3: končana ali nedokončana šola strojne smeri, z izkušnjami ali brez, starost do 30 let, izpit B kategorije * Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesece, s poskusno dobo in verjetnostjo zaposlitve za nedoločen čas. * Vabimo vas, da nam svoje prijave s priloženim življenjepisom, navedbo dosedanjih izkušenj in alternativnih sposobnosti in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete do 25. 3. 2004. (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. (03)42 88 119 Pogreb celjskega Ingrada Uprava podjetja vložila predlog za stečaj Ingrada VNG Predsednik uprave Ingrada VNG Samo Štante je v torek na okrožnem sodišču v Celju vložil predlog za uvedbo stečaja. Takšen konec enega največjih gradbincev na Celjskem ni nepričakovan, saj je bilo že lani, ko so vse posle in večino zaposlenih prenesli na Ingrad Koncem, jasno, da nihče več ne verjame v ozdravitev podjetja. To je potrdil tudi izid javnega razpisa, s katerim je vodstvo Ingrada VNG pozvalo upnike in ostalo zainteresirano javnost h dokapitalizaciji podjetja. Na razpis se ni odzval nihče, nekateri od upnikov, ki jim je bila ponujena možnost, da svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže, so ta zadnji poskus za rešitev podjetja označili kot »norčevanje in predrznost brez primere.« Ceste-mosto-vom Celje, Elektrosignalu, Merkurju in Trimu, ki so sodelovali že pri lanski prisil- -ni poravnavi in so torej ver- Samo Stante zagotavlja, da propad Ingrada VNG ne bo ogrozil koncerna niti ne bo negativno vplival na njegove poslovne rezultate. jeli, da je rešitev še mogoča, je Ingrad VNG ostal dolžan okrog 600 milijonov tolarjev. Ker upniki svojih terjatev niso hoteli spremeniti v lastniške deleže in ker zanimanja za nakup novih delnic tudi sicer ni bilo, delničarjem na ponedeljkovi skupščini ni preostalo drugega, kot da glasujejo proti sklepu o povečanju osnovnega kapitala. Kako globoko je bilo podjetje v krizi, razkriva podatek, da je imelo le še okrog 73 milijonov kapitala, za normalno poslovanje pa bi ga potrebovalo vsaj še za 813 milijonov tolarjev več, kolikor je znašala tudi višina predlagane dokapitalizacije. Samo Štante, ki bo odslej samo še direktor Ingrad Koncema, je še prejšnji mesec \ jel, da bi dokapitalizacija lahko uspela. Prav tako je tudi lani verjel, da se bodo s prisilno poravnavo znebili vseh težav. Zdaj priznava, da je šlo le za kratkoročno rešitev. Že kmalu po tistem, ko je sodišče potrdilo program poravnave, je namreč podjetje zabredlo v še hujše finančne težave. Ker so želeli rešiti vsaj delavce, so večino prezaposlili v matično podjetje Ingrad Koncem, kjer je zdaj zaposlenih 230 ljudi. V Ingradu VNG jih je ostalo le 10, pa še ti so bili na čakanju. Plač niso dobili že od lanskega avgusta, v delovnem razmerju pa so najbrž vztrajali samo zato, ker so upali, da bodo v primem stečaja dobili kaj denarja vsaj iz jamstvenega sklada. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ [efoD paním i najbcWm okusom | GOSPODARSTVO Na cesto še sto tekstilcev Mag. Mitja Ribarič ni izpolnil vseh obljub, ki jih je |al lani jeseni ob prevzemu direktorskega mesta v Tekstilni tovarni Prebold. Med drugim je takrat namreč dejal, da v podjetju ne bodo reč odpuščali, ampak bolo število delavcev zmanj-ali le na račun servisnih jlužb, ki naj bi jih oddali v najem ali pa prodali. Zdaj je očitno, da je sanacija to-varne trši oreh kot je pričakoval, saj naj bi v kratkem delo izgubilo še 98 ljudi. Razlog so, seveda, hude fi-oančne težave, ki se jih tudi po prisilni poravnavi ne morejo otresti. Decembra jim je sicer na omoč priskočila država in pripravo programa pre-Irukturiranja odobrila 300 Tekstilna tovarna Prebold ima dela le še za 211 ljudi - Da bi čim več privarčevali, bodo zagnali celo tovarniško parno turbino milijonov tolarjev kratkoročnega posojila, vendar je, kot pravi Mitja Ribarič, to premalo, da bi podjetje lahko preživelo. »Trenutne razmere so še vedno izjemno kritične. Zaradi stroškov, ki so nastajali v času prisilne poravnave, se je izguba še povečala in le s skrajnimi napori nam je uspelo ohraniti proizvodnjo,« pojasnjuje Ribarič. Doslej so se v tovarni, ki se je iz matičnega podjetja in dveh hčerinskih družb spet združila v enovito podjetje, odpovedali tistim maloprodajnim enotam, ki so jim prinašale le izgubo, prekinili so pogodbe za manjša naročila, odločili pa so se tudi, da bodo ukinili program srajče-vin. Kmalu bodo celotno proizvodnjo skoncentrirali Predsednik uprave Tekstilne tovarne Prebold Mitja Ribarič za letos napoveduje manj prihodkov in izgubo. na manjših površinah in s tem prihranili pri stroških za notranji transport, stroške pa nameravajo oklestiti tudi pri električni energiji, saj jo nameravajo proizvajati sami. Ponovno bodo namreč zagnali parne turbine in generator. Trenutno čakajo le še na pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije. Kot pravi Ribarič, si veliko obetajo še od prodaje nepotrebnega premoženja, saj naj bi skupaj z nepremičninami k novim lastnikom odšla tudi večina presežnih delavcev. Večina presežkov k Gajžla za ministra, priznanje za Batmana Preko 30 tisoč obiskovalcev sejemskega četverčka Na kolesih, samo v soboto rekordnih 12 tisoč Organizatorji bienalnega sejemskega četverčka Na kolesih, ki je bil na celjskem sejmišču na ogled od četrtka, 11., do nedelje, 14. marca, so z obiskom več kot zadovoljni. Na sejmu, ki si ga je ogledalo preko 30 tisoč obiskovalcev (prodanih je bilo 28.930 vstopnic), so v soboto zabeležili rekorden obisk, saj si je sejme Avto in vzdrževanje. Moto boom, Logotrans, ter Razstavo gospodarskih vozil samo ta dan ogledalo kar 12 tisoč ljubiteljev jeklenih konjičkov. Ob razstavi motorjev - prti dan je bil predpremierno iredstavljen novi beemwejev îpotec R 1200 GS - je veliko obiskovalcev pritegnil Transport Show. Ministru Jakobu Presečniku, ki je od družbe Celjski sejem prejel 'dar miniaturnega fička, so Organizatorji Transport Sho-^a, Sekcija za promet pri OZS, ZŠAM in predstavniki revije Transport, za »odpirale poti v Bruselj« podarili Jajžlo. Med odmevnejšimi Prireditvami je bilo srečanje Prevoznikov, ki so s kolegi z območja nekdanje Jugoslávie spregovorili o tem, kaj ■to odpiranje slovenskih meja y Evropo prineslo Sloveniji 1,1 kaj Hrvaški, kjer meje ostajajo tudi po vstopu Slovenje v EU. Za obiskovalce najbolj ?a-?'miv je bil nedvomno se-'em Moto boom oziroma ®°gajanje v sklopu Bike Sho-Na odru si je bilo mo- goče vsak dan ogledati modne revije, body painting ter zveste spremljevalke predstavnikov motociklistične subkultuře - kače. Na Moto boomu (v sklopu sejma so bile na ogled vse znamke motociklov, razen Suzukija) so izbirali tudi najlepši motor; po izboru strokovne žirije je to Harley Davidson, imenovan Batman, gledalci pa so za najlepšega izbrali trikolesnik Trike, ki ga je predelal Stane Smodiš. Vreden je 8 milijonov tolarjev. Smodiš pa ga je predeloval dva meseca. Sicer pa so na sejemskem četverčku Na kolesih razglasili še nekaj zmagovalcev. Na IX. državnem tekmovanju voznikov viličarjev za pokal Junheinrich je prehodni pokal prejel Miroslav Rogič iz Kopra. Laskavi naziv Vulkanizer Slovenije 2004 je osvojil Franci Drev iz Šmart-nega ob Paki, Avtomehanik leta 2004 je bil Boštjan Flor-jančič iz Žalca, med bodočimi avtomehaniki pa je najvišje mesto zasedel Klemen Ačko iz Maribora. AMS Foto: ALEKS ŠTERN lastnikom? Zaradi združitve hčerinskih družb Tkanine in Nogavice, predvsem pa zaradi pomanjkanja dela, bodo od 309 zdaj zaposlenih lahko obdržali le 211 delavcev. Presežkov je torej kar 98. Ribarič pravi, da so za nekatere že podpisali pogodbo o prezaposlitvi v velenjski Ve-plas, intenzivno pa se pogajajo tudi z nekim italijanskim podjetjem (imena noče razkriti), ki naj bi odkupilo proizvodne prostore in prevzelo delavce v tkalnici. Prav tako se še vedno dogovarjajo tudi o prenosu servisnih služb k drugim izvajalcem. K novim lastnikom oziroma najemnikom naj bi šlo okrog 40 delavcev, kolikor jih dela v teh službah. Le za poldrugo milijardo prodaje Da se je tovarni krepko zmanjšal obseg dela, razkrivajo tudi načrti za letos, v katerih uprava predvideva le 1,5 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje. Še leta 2002 s jih imeli za dobri 2 milijardi, leta 2001, pa tudi nekaj let prej, pa so prihodki iz prodaje znašali od 2,5 do 2,8 milijarde tolarjev. Ribarič tudi napoveduje, da bo podjetje poslovalo z izgubo, ki pa naj ne bi bila visoka. »Usmerili se bomo predvsem na tkanje in plemenite-nje zahtevnejšega tekstila, nove izdelke pa načrtujemo tudi v programu ženskih nogavic,« pravi Ribarič. Ob vseh ukrepih za racionalizacijo proizvodnje in z nadziranjem stroškov mu bo morda le uspelo rešiti podjetje, ki je še pred dvema letoma zaposlovalo skoraj 600 ljudi. Pri tem mu bo gotovo v veliko pomoč okrepljena uprava, v kateri sta od začetka leta še Irena Kra-pež, ki je zadolžena za tehnično področje in razvoj, ter Danijel Petek, ki Vodi komercialno področje. JANJA INTIHAR Slovenska borza ni sledila Evropi Na evropskih borznih trgih je bil konec tedna predvsem v znamenju terorističnega napada v Španiji, čigar posledica je bil padec vseh najpomembnejših evropskih indeksov. Slovenski borzni trg na dogodek ni reagiral. Tečaji so nekoliko zrasli, indeks SBI20 se je v tednu od torka do ponedeljka zvišal za 1,70 odstotka. Teden je minil po ustaljenem scenariju. Vrednostni papir, s katerim se je na ljubljanski borzi največ trgovalo, je bila ponovno obveznica, tokrat RS56, višina prometa je dosegla 543 milijonov SIT. Med delnicami so bile najprometnejše Krkine (KRKG) s 364 milijonov SIT, sledile so jim delnice Mercatorja (MELR) s prometom 292 milijonov SIT. Med zadovoljnejšimi so bili po dolgem času delničarji dveh živilskih podjetij. Droga (DRPG) in Mlinotest (MAJG) sta bili namreč najdonosnejši delnici redne kotacije, prva s 6,02- in druga s 5,96-odstotnim donosom. Kot kaže, se dogajanje v zvezi z morebitnimi prevzemi in združevanjem v živilski industriji umirja, tako da na gibanje delnic spet vplivajo poslovni rezultati. Med prometnejšimi člani redne kotacije sta svoje lastnike razočarali le delnici Cometa (CHZG) in Radenske (RARG), prva z 3,33- in druga z 1,03-odstotnim padcem. Ob doseganju zgodovinske vrednosti številnih tečajev pomembnejših slovenskih podjetij je treba omeniti tudi Gorenje. Ob tem, da je to ena izmed najlikvidnejših slovenskih delnic, je zdaj že nekaj časa v območju zgodovinsko najvišjih vrednosti in je prebila tudi magično mejo 6.000 tolarjev. Sicer je v podobnih primerih pričakovan odboj navzdol, vendar je glede na dobre poslovne rezultate in sposobno vodstvo podjetja verjetnejše nadaljevanje rasti. V obdobju od 9. do 15. marca se je tako tečaj delnic GRPG zvišal za več kot 4 odstotke. Predsednik uprave je v torek napovedal, da obstaja možnost, da bi Gorenje v Srbiji že kmalu začelo s proizvodnjo. Odločitev o tem bo znana v prihodnjih tednih, proizvodnja pa naj bi po predvidevanjih stekla sredi prihodnjega leta. Največja slovenska trgovska družba Mercator je v sredo v Tuzli odprla nov trgovski center s skupno površino 21.937 kvadratnih metrov, od tega znaša prodajna površina hipermarketa 2.508 kvadratnih metrov. Naložba v Mercatorjev center je ocenjena na 33 milijonov evrov, v njem pa bo zaposlenih okoli 250 ljudi. Predsednik Mer-catorjeve uprave je ob tem napovedal, da nameravajo začeti z gradnjo v Sarajevu, načrtujejo pa tudi centre v Banja Luki, Mostarju in drugih velikih mestih BiH. Slovenski januarski blagovni izvoz je bil le za odstotek večji od lanskega. Izvoz je znašal 857 milijonov evrov, uvoz pa 882 milijonov evrov. Pokritost uvoza se je nekoliko zmanjšala, saj je bila v omenjenem mesecu 97,1-odstotna (lani v istem obdobju 97,5-odstotna). mag. ROMAN JERAS ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. roman.jeras@ilirika.si 8 I GASILCI novi nm« Strela ga Je »podarila« gasilcem Ivan Buser iz Okroga pri Ponikvi je že 20 let poveljnik PGD Ponikva Ivan Buser spominja na junake iz otroške domišljije, ki so krotili požar ali kako drugače pomagali ljudem. Nizke rasti, bolj okrogel, predvsem pa vesel in dobre volje, je s srcem in dušo predan gasilstvu. Govori tiho in umirjeno, v vsakem drugem stavku pa znova potrdi, da je in bo ostal gasilec do smrti. V gasilskem društvu, ki je bilo ustanovljeno pred 82 leti in ima danes z mladino vred 120 članov, so tudi vsi njegovi ožji družinski člani. »Med gasilce me je pognala strela, ki je leta 1969 udarila v naše gospodarsko poslopje, da je pogorelo. Leto zatem sem oblekel uniformo in opravil vse izpite za usposobljenega gasilca. Strela je pri nas udarila še enkrat, tri leta kasneje, ko sem že bil član PGD Ponikva,« se spominja Ivan in dodaja, da je bila njegova mama Marija dolgo glavna kuharica v društvu. »Ko tega ni več zmogla, jo je zamenjala moja žena Marica. Gasilca sta tudi oba sinova.« V skrbno urejenem gasilskem domu, ki so ga obnovili in dozidali pred devetimi leti, da so lahko vanj spravili vso opremo in tri velika gasilska vozila, se nama je pridružil predsednik PGD Franci Hro-vatič: »Veste, naš Vanči (kot ga imenujejo prijatelji gasilci in tudi drugi, op.p.) je pravi borec za prostovoljno gasilstvo, kar je še posebej pomembno v sedanjem času, ki gasilstvu ni najbolj naklonjen.« Za predano delo v društvu je doslej dobil 15 priznanj, med njimi tudi vse tri plamenice GZ Slovenije, ki jih ima edini v društvu. Je gasilski častnik z opravljenimi izpiti za poveljevanje in strojništvo, aktiven je tudi v GZ Šentjur, kjer je en mandat skrbel za delo z gasilkami, zdaj pa vodi veterane. »-Vedno želim, da bi gasilstvo dobro »laufalo«, no, saj veste, da bi bilo učinkovito.« Ob 80-let-nici so dobili v društvu novo, sodobno kombinirano gasilsko vozilo, prav poveljnik Vanček pa je ob tem odigral najpomembnejšo vlogo. Tekmovanja, prireditve ... Ponosen je na tekmovalne uspehe posameznih desetin: »Najboljši so člani desetine A, ki so v dveh letih osvojili kar 54 pokalov, lani so se s 23 tekmovanj vrnili z 21 pokali. V sezoni gredo tudi na štiri tekmovanja dnevno. Nimajo časa za malico, ker vedno razmišljajo le o pokalih.« Gasilci na Ponikvi so pomemben del v življenju kraja, ki se rad pohvali s Slomškom in drugimi pomembnimi možmi, pa z velikonočnico, dobro vinsko trto, sadovnjaki... Vsakega junija gostijo tekmovanje GZ Šentjur, sodelujejo pri organizaciji Martinovih dnevov, pripravijo veliko tekmovanje z okoli 25 desetinami in veselico. Gasilci sodelujejo pri vseh krajevnih prireditvah, z dobro organizirano kuhinjo pa nahranijo mnoge udeležence številnih posvetov in seminarjev na Slomškovi Ponikvi. Posebej so pozorni do starejših gasilcev, starejšim nad 50 let vsako leto pripravijo srečanje. Skrbijo za izobraževanje in zdaj 16 gasilcev osvaja osnovno znanje, šest jih je končalo tečaj za vodje enot, štirje so opravili izpit za vodje skupin, eden pa prvi del tečaja za višje poveljstvo. »Brez strokovno izobraženega članstva ni uspeha na terenu,« je prepričan Ivan, ki dnevno vsaj po tri ure preživi v gasilskem domu, kar mu uspeva tudi zato, ker ima doma razumevajočo ženo, ki ga podpira. Furež za gasilce »Naš poveljnik je eden najboljših mesarjev daleč nao- koli,« ga pohvali Hrovatič, »vse naredi, od zakola naprej.« Ivan se samo nasmeji in pove, da je furežnik že od svojega 21 leta-. V sezoni »pade« tudi po 120 in več prašičev, samo v enem dnevu trije ali štirje. »-Bil sem tudi na kolinah, kjer sploh nismo klali. Ko sem zjutraj prišel v hišo, je bila gospodinja tako utrujena, da je počivala na tleh, naslednjič pa je bilo tako z njenim možem ... Začenjamo zgodaj zjutraj, zvečer je delo končano. Včasih smo pri kakšnem gospodarju morali celo špeh narezati, prej nas niso pustili domov. Vedno pa je luštno ...« In da ne bi bila tudi na Ponikvi kovačeva kobila bosa, so tudi gasilci pripravili svoj furež. Furežnika tako ali tako imajo, prašiča pa so seveda kupili. TONE VRABL 'RIl.OZNOSTNl KOVANCI Banka Slovenije daje 15. marca 2004 v prodajo in obtok tri priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenija ob 250-letnici rojstva Jurija Vege. mm^m m m i ■ Zlatnik Za »naj« desetino 1. Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (109) 2. Mirko Lešar, PGD Lopata (85) 3. Olga Lešar, PGD Lopata (78) 4. Ivan Buser, PGD Ponikva (56) 5. Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem, (50) 6. Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (38) 7. Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (30) 8. Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (18) 9. David Krk, PGD Andraž (17) 10. Martin Cmok, GD Slivnica pri Celju (13) Sledijo: Edi Kovačič, PGD Dobje pri Planini, Jože Gaj- šek, PGD Lokarje, Martin Cmok st., PGD Gorica pri Slivnici, Vinko Jug, PGD Žalec, Rihard Stopinšek, PGD Planina ... Med bralci, ki so poslali kupone, smo izžrebali Alena Kladnika, Laze 18, Dramlje, ki bo prejel hišno darilo NT&RC. Dobi ga na oglasnem oddelku. NASI GASILCI Glasujem za:.................... Stanuje: .......................... Aktiven v gasilskem društvu: Moje ime in naslov: ........... , * * * Priložnostni tečajni kovanec z nominalno RADIO OGNJIŠČE RADIO DOMAČIH LJUDI DRUŽINA JE SVETINIA Koncert ob materinskem dnevu. 26. marca ob 19. uri v športni dvorani Nazarje. Nastopili bodo: Slapovi, Policijski orkester, Otroški zbor osnovne in glasbene šole Nazarje, Trio Moj dom, Darja Čremožnik, Barbara Čretnik, Jure Sešek, Ida Baš, Matjaž Merljak, Nataša Ličen. Vstopnice v predprodaji: Radio Ognjišče, Knjižnica Mozirje, Muzej Vrbovec, župnijski uradi v Zg. Savinjski dolini. j @ Sanolabor Kogre-zeuzdravjes! I \Bergland V petek 26.3.2004 bo za vse izdelke proizvajalca Bergland 10% POPUST! DELOVNI ČAS: od pon. do pet. od 9.00 do 21.00, sob. od 8.00 do 21.00 in ned. od 9.00 do 13.00 Prodajalna Celje (Mercator center) Opekarniška ulica 9,3000 Celje, tel/fax: tel.: 03/ 491 17 01/02 I Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico Z7ZS HOV! TEDNIK NENAVADNI ZBIRATELJI Davčna številka KUPON MAMA JE ENA SAMA KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Kače, žužki, osli - karkoli! Ime in priimek moje mame Pišite nam! V tejle rubriki bomo predstavljali ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do torka, 23. marca 2004. Raziskovanje in ukvarjanje z živalmi je usoda Viljema Petacija Vilijem Petaci iz Vitanja pravzaprav ni zbiralec, am-iak gojitelj. Glede na to, ko-ra/lićnih vrst živali je Je našlo dom pri njem, pa [ ga vseeno lahko uvrstili ar med »zbiralce«. Živali ie razlikuje po tem, kako ljubke in prikupne, pač po tem, kako so zanimi-, različne. Zato je najtežje jrašanje, ki mu ga lahko ostaviš, katero žival ima lajraje. Nanj odgovora ne boste dobili. Bo pa povedal primer-jvo: »T\idi otrokom, tistim, i imajo res radi živali, je vse enako zanimivo - od žabe, luščarja do pasjega mladič-3.« Trenutno ima Vili 15 hu-kijev, 7 konjev, 2 osla in kup ač. »Koliko točno jih je, ne ,« pravi, »bi moral nare-iti inventuro.« Ima pa tudi zajetno živo zalogo hrane za ačice, torej nekaj mišk, podgan in podobne kačje »pri-irizke«. Pozabili smo ome-liti še eno kosmato taranteli, boječega kuščarja in ne-laj pojočih čričkov. Najenostavnejši hišni ljubljenčki 'o številu »glav« trenutno ri Petacijevih prevladujejo ače. Pa ne zato, ker so kače rimerne, da se človek ob njih ogreje in stisne, kot v šali ravi Vili, pač pa zato, ker nora človek v življenju preiz-usiti čim več stvari. V Vili-evem primeru to seveda polteni spoznavati čim več raz-čnih vrst živali. »Že kot trok sem v šolo kar po želih nosil kače, črve in ostale živalce. Doma sem gojil na primer belouške, ki so lani imele celo mlade, pred leti pa sem uvozil kraljeve pitone in rdečerepe udave.« To so zelo občutljive živali, ki imajo redko v ujetništvu mladičke. No, pri Viliju so se očitno sprostile tudi do te mere, saj so lani tri samičke »povile« skupaj okoli 60 ka-čic. Kljub temu, da se kače lahko hitro prehladijo ali pa jih lahko na rob smrti pripelje kakšen stresen dogodek, so po mnenju Vilija in njegove žene še najbolj enostavni hišni ljubljenčki, vsaj v primerjavi s kakaduji, krokodili, kuščarji, opicami, tropskimi ribicami... (seznam živali je pri tej družini res dolg, op. p.) »Se ne derejo, ne hodijo na sprehode, jedo le šestkrat letno,« pravi Vili, »res pa je, da pet dni po hranjenju naredijo kar zajeten kupček iztrebkov.« Kača v postelji Pa še nekaj. »Kače sploh niso nevarne živali,« poudarja Vili in kot primerjavo ponuja konja in njegov nepredvidljiv »nežni« udarec s kopitom. »Pri kačah lahko njihovo obnašanje predvidiš, točno veš, kdaj je napadalna in takrat jo pač pustiš pri miru.« Predvsem pa so kače zelo plašne živali. Največja težava, ki se ti lahko pripeti, je, da se ti skrije kje v stanovanju. Smukne pod ladijski pod, neonsko luč ali kaj podobnega. Vili ima v zvezi s tem kar nekaj zanimivih dogodivščin. Ko je enkrat na poti z Boča v svojo katrco nalo- Vilijem Petaci s »kupom« podmladka. žil velikega gada, ki ga je našel na cesti, ga je po avtu iskal kar 14 dni. Pa takrat, ko sta z ženo domov pripeljala prve tri »eksotične« kače, ki so še bolj eksotično in spretno pobegnile iz zaboja, zakonca pa sta jih - tudi po postelji - iskala cel teden dni ... Saj ne, da bi Vilija motilo to, da se kače smukajo po stanovanju, pač pa ga je bolj skrbelo zanje. Da niso kje na mrzlem, ker se lahko prehladijo, ranijo ob kakšnem predmetu ... Kdo bo naslednji prišlek? Po vsem napisanem je več kot očitno, da Vili ne more nobeni živalici odkloniti zatočišča. Ker je bil včasih hišnik v osnovni šoli, mu otroci še zdaj nosijo domov dobesedno »vse živo.« Kot na primer tisto belouško, ki si je kar pri njem naredila gnezdeče: »Kaj češ, za mladino je bilo treba poskrbet, zato sem iz Rogle nosil domov- pa-glavčke. Na Rogli jih je namreč zaradi hladnejše klime bilo še tisti čas ogromno.« Potrebujete še kakšen komentar - najbrž da ne. Prav zanimivo pa bo Vilija obiskati zopet čez kakšno leto, saj bo njegova hišna druščina gotovo zelo pestra. ROZMARI PETEK Polepšajte mamam praznik z majhno pozornostjo, ki jo je srečnicam namenila naša medijska hiša NT&RC. Otroci vseh starosti, pozor! Sodeče v akc(ji Move ga tednika in Radia Ce\jeob materinskeTi dnevu MAMA JE ENA 5AMA Izpolnite kupon z imenom in naslovom svoje mame in jo vključite v žrebanje ene od lepih nagrad ali sodelujte v radijski oddaji 25. marca. In kakšne nagrade vas čakajo? 1. nagrada: stilska preobrazba dveh od naših mamic s pomočjo Urške Drofenik in 25 nagrad, ki bodo polepšale preostale nagrajenke naše akcije. Nagrade prispevajo: - Top-Fit, center za zdravje in rekreacijo, - Kozmetični salon in pedikúra Alenka Marguč - Plesno rekreacijski klub bodiPOP - Dotiki, sončni in lepotni studio in - Frizerstvo Breda Šter Zato že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. Jekleni maček s rajo biti pogledi vodstva vedno nekoliko drugačni od lastnikovih. Lastniki namreč vedno želijo čim večji dobiček in čim več tega dobička dobiti nazaj, vodstvo pa želi čim več dobička vložiti v proizvodnjo. Ta konflikt mora obstajati ves čas, vendar ne sme biti neproduktiven. Prav to pa se je pri nas začelo dogajati konec leta 2001 oziroma na začetku leta 2002. - Kako ste ugotovili, da so se interesi lastnikov spremenili? Po stečaju Inexe Profila na Švedskem je lastnika Karla-Davida Sundberga minila želja po izgradnji jeklarskega imperija. K temu je očitno pripomoglo tudi dejstvo, da nima naslednika, ki bi ga takšni posli zanimali. Na Štore je začel gledati kot na naložbo, iz katere bi se dalo čim več izvleči. Ko smo to ugotovili, smo poskušali na vse načine vplivati, da bi prišlo do lastniških sprememb. Menim, da se je zgodba dobro končala. Najbrž tudi na Inexo niste gledali kot na dokončnega lastnika. Seveda ne. Zato smo iz koncema hoteli v čim krajšem času posrkati vsa znanja, ki jih do takrat še nismo imeli in jih tudi nismo potrebovali. Čeprav moram poudariti, da smo ves čas tudi uspešno dokazovali, da smo jim vendarle povsem enakovredni. Da ne capljamo za njimi za dva ali še več razredov. Ste se morali učiti švedsko? Ni bilo treba. V Štorah nismo imeli nobenega Šveda. Vodstvo je ostalo isto. Enkrat na mesec ali dva je prišel pooblaščenec gospoda Sundberga, ki je v maniri dobrega gospodarja pregledal poslovne rezultate in načrte za naslednje obdobje. Pogovor je ves čas potekal v angleščini. Uradno pa so se stvari dogajale preko skupščin, ki so se, tako kot določa naša zakonodaja, odvijale v slovenskem jeziku. S prevajalcem, seveda. V tem smislu smo torej do konca zagovarjali naše nacionalen interese. Kdo je torej boljši lastnik - tujci ali Slovenci? Za državo že tako vemo, da je bolj mačeha kot mati. Lastnik je pač lastnik. Vseeno, ali je tuj ali domači vedno ga zanima le dobiček. Pretirane razlike med njimi torej ni. Država pa je slab lastnik predvsem zato, ker nima imena in priimka. Takšni in drugačni državni uslužbenci, ki so za nadzor podjetij nastavljeni po strokovni ali politični plati, pač nimajo kakšnega posebnega odnosa do lastnine. Biti lastnik se je tudi treba naučiti. V vsakem primeru si v sedmimi življenji s tremi različnimi lastniki, zlasti Švedsko Inexo podjetjih želimo aktivne lastnike. Takšne,j se poistovetijo z našimi načrti. Če tega ni,| bolje, da si lastniki poiščejo druge menedžej ali pa si menedžerji poiščejo službo pri ká šnih drugih lastnikih. Ob zamenjavi lastnikov se običajno » menja tudi vodstvo, vi pa že vsa leta osa jate na direktorskem mestu. Ste tako pri lagodljivi ali ste preprosto tako dobri? . Zanimivo vprašanje, vendar bi ga morali a staviti lastnikom. Naj oni povedo, zakaj mej vedno prenašajo tukaj v tovarni. Mislim, daj bistvo zgodbe predvsem v tem, da se je vodi tvo jeklarne v vseh teh dogajanjih postavilo o, nevtralni položaj in je ves čas branilo intern podjetja. Nikoli in nikdar nismo podlegli kra koročnim interesom ter poskušali ugajati laj niku. Posel je treba opravljati profesionalni Samo tako si lahko dober. To smo v Štorah 1 večkrat dokazali. TUdi ob najhujših nesreča kot je bila na primer poplava, zaradi katere i nam mnogi napovedali pokop. Smo kot mai ke s sedmimi življenji. So vam burna dogajanja v preteklosi osebno prinesla kaj dobrega tudi v strti kovnem smislu? Vsekakor. Ob menjavah lastnikov in še pn ob vseh šokih s Slovenskimi železarnami sep dokončal tisto fakulteto, za katero sicer | dobiš potrdila, naučiš pa se vsega tistej česar se v šoli ne moreš. Od načinov voden do pogajanja in poznavanj različnih zak nodaj. Potrebno je biti zelo potrpežljiv in prilagajati, vendar ni težko, če si pošten odkrit. Treba je reči bobu bob, ne pa stva) skrivati ali prikrivati. Tukaj moram pono| no poudariti, da imam veliko srečo, ker s ob meni odlični sodelavci, s katerimi so| se vedno dobro dopolnjeval. Kakšno prihodnost napovedujete što ski jeklarni? Evropa je za nas vsekakor nova priložnoi vendar smo preko avtomobilske industri vanjo vpeti že tako globoko, da nam ni ne nana. V Štorah smo šolo vstopa že zdavn opravili. Že leta 2000 sem za neko nemšl televizijo izjavil, da bi Evropsko unijo p trebovali včeraj in ne šele danes. Zato k( bomo imeli manj administrativnih strošk pa tudi. naša prepoznavnost bo večja. Rai namo, da nam bo to odprlo še kakšna vrà zlasti na trgih izven Evrope. Zreški Unior kot novi večinski lasto najbrž namerava v Štorah še marsikaj (I storiti. Uniorjevcem je gotovo veliko do tega, bi se jeklarna razvijala. Začenjamo novo p letno obdobje, v katerem bomo jasno opl delili naše cilje. Poti sta dve - da letno pO zvodnjo v dveh ali treh letih dvignemo 120.000 ton, potem pa resno razmislimo 140.000 tonah, kolikor je naša z unijo dog vorjena zgornja meja ali pa pri 120.0001 nah začnemo s spreminjanjem celotnega pfl zvodnega programa v višji cenovni razrc Kar se tiče mene, je odgovor zelo preprfl Povečati moramo produktivnost, saj lali le tako povečamo tudi dodano vrednost. Î limo zaposliti čim več mladih strokovnjak Zanimanja je kar veliko, kar pomeni, da s£ negativni imidž, ki je dolgo spremljal žé zařje, vendarle začel spreminjati. O nasi danes govori drugače, kot se je včasih. Bo za Uniorjem prišel še nekdo četrti- Poslovanje podjetja mora biti neodvisD od tistega, kar se dogaja na lastniškem P dročju. Zato se ne obremenjujemo s telj kdo je lastnik in kdaj ho prišlo do zaifl njav, čeprav se zavedamo, da se to law zgodi kadarkoli. JANJA INTIH^ Foto: GREGOR KAT« Direktor štorske jeklarne Marjan Mačkošek o izkušnjah Marjan Mačkošek je eden redkih, če ne že kar edini direktor na Celjskem, ki se lahko pohvali, da je v zelo kratkem času izkusil kar tri različne lastnike - državo, tujce in domača podjetja. Doživel in preživel je tudi vse šoke in prelomnice, ki so zlasti od sredine osemdesetih naprej pretresali slovensko železarstvo. V štorski jeklarni dela že skoraj trideset let oziroma ves svoj delovni vek. Mnogi mu pripisujejo veliko zaslug za to, da peči v Štorah danes sploh še gorijo. S skupino ljudi in ob vsestranski podpori zaposlenih se je namreč leta 1997 odločno postavil po robu poskusom likvidacije jeklarne ter podjetje ponovno postavil na noge. Na vprašanje, od kod črpa moč za premagovanje vseh ovir. preprosto odgovarja, da gre pač za štajersko trmo. O zgodbah, ki so se v preteklih desetletjih napletle okoli štorske železarne, pa tudi o glavnih junakih teh zgodb bi lahko napisal zajetno knjigo. Gotovo bi bilo najbolj »pikantno« obdobje od neuspešnega združevanja z ravenskim Metalom do leta 1999, ko je država svoj delež v jeklarni prodala tujcem. Ker so ključni igralci tega obdobja še vedno na položajih in ker je od takrat minilo premalo časa, o podrobnostih še ne želi govoriti. Boji se namreč, da so njegove ocene takratnih dogodkov še preveč subjektivne. Veliko raje pa govori o izkušnjah s švedskimi lastniki. Morda tudi zato, ker si prihod tujih lastnikov gotovo lahko obetajo še v marsikaterem drugem slovenskem podjetju. Švedska Inexa je z nakupom večinskega deleža v štorski jeklarni prišla do dobrega podjetja. Je znala izkoristiti to priložnost? Šlo je za obojestransko korist. Švedi so dobili izdelovalca programov, ki jih v svoji grupaciji prej niso imeli, mi pa smo dobili priložnost, da pridemo do novih znanj. Vpili smo jih kot goba vodo in že leta 2000 dosegli rezultate, ki so jih novi lastniki pričakovali šele kakšni dve leti kasneje. Švedsko obdobje je bilo vsekakor pozitivno. Prineslo nam je izkušnje in znanja, ki so v slovenski prostor prišla kasneje. Že leta 1999 smo, na primer, uvedli zavarovanje kupcev, kar so ugledna slovenska podjetja začela uveljavljati šele pred kratkim. Kaj pa težave z različnimi kulturami? Kako se je švedska »usedla« v vašem podjetju? Moram povedati, da smo si Švedi in Slovenci po načinu razmišljanja zelo podobni. Oboji se obremenjujemo s tem, da nismo velika nacija. Pri tem pa je zelo zanimivo, da so nas še vedno videli kot del Jugoslavije z 22 milijoni prebivalcev, zato so se tukaj počutili zelo majhni. Vendar je bolj kot to pomembno dejstvo, da Inexa ni ubrala poti, po kakršni so šla druga slovenska podjetja, ki so prešla v roke tujih lastnikov. Vse prodajne in razvojne funkcije je namreč pustila v naših rokah, to pa sta ključna elementa, na katerih sloni neko podjetje. Imeli smo torej popolno svobodo, saj so sprejeli našo razvojno strategijo in pogled na proizvodnjo jekla na štorski lokaciji. Prav v tem so se najbolj razlikovali od našega prejšnjega lastnika - države, ki ni verjela, da je vse te načrte in zamisli mogoče uresničiti. Švedi pa so nam verjeli. Kakšen položaj je ob prihodu Švedov zavzelo vodstvo jeklarne? Ves čas smo se zelo jasno zavedali svoje vloge. Vodenje je poklic, ki ne dovoljuje čustev v tem smislu, da bi se morali podrejati interesu lastnika. Seveda mora obstajati določena povezanost, odvisnost, vendar mo- Kiparjenje na računalniku Projekcija video opusa Franca Purga, ki se je zgodila prejšnji teden v Galeriji sodobne umetnosti Celje, je bila priložnost za seznanjanje z delom ustvarjalca, ki ga poznajo po vsej Evropi. Z videom je Franc Purg resno začel leta 1997. Doslej pravi, da je posnel kar nekaj videofilmov, takšnih, ki so mu pomembni, pa je okoli sedem. Prvi je Avtoportrtet iz leta 1997, ki je zmontiran iz fotografskih, ne video posnetkov. Opredeljujete svoja dela kot dokumentarce ali ... Sicer uporabljam dokumentarni princip, a trdim, da moji videi niso dokumentarci. Klasičen dokumentarec poskuša iskati objektivno resnico, se pravi, posname dejstva, priče, posname zgodovinske izsledke. Posledica tega je, da je stališče gledalcu položeno na mizo. S tem se ustvari bariera med dokumentarcem in gledalcem. Gledalec pa nikoli resnično ne vstopi v dogajanje filma. Jaz ne uporabljam teh prijemov. Na primer? Ko sem snemal svoj Vr-njak, prazno istrsko vas, nisem govoril o zgodovinskem ozadju, vzrokih, snemal sem le to - izpraznjeno vas, bit. Nekaj mesecev po razstavi lani v Mali galeriji v Ljubljani je bil na nacio-nalki dokumentarec o isti vasi, ki je plasiral idejo, da so vas izpraznili lokalni komunisti. Ali pa primer videa Kids, ki sem ga delal v Belfastu, ki nikoli ne pove, kje se dogaja. Takoj, ko gledalec izve mesto dogajanja, sproži mehanizem predalčkanja - takoj si reče: »Aha, saj v Belfastu pa se to lahko dogaja.« Po- SVET GIMNAZIJE CEUE - CENTER Kosovelova ulica 1, 3000 CELJE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI (ur. 1. RS, št. 12/96, 23/96, 22/00 in 14/ 03) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFI -A (Ur. 1. RS, št. 64/01). Ravnatelj bo imenovan za 5 let. Nastop dela je 1. 9. 2004. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najpozneje v 8. dneh po objavi razpisa na naslov Svet Gimnazije Celje - Center, Kosovelova ulica 1, 3000 Celje, s pripisom »RAZPIS ZA RAVNATELJA«. Neustrezno označenih in nepopolnih vlog iie bomo obrav- Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. Franc Purg skušam se izogibati objektivnim dejstvom in s tem doseči, da gledalec vzpostavi svoje stališče, poskušam pripeljati video čim bližje njemu. Zabel pravi: »Če pri medijski sliki vemo, da je resnična, vendar tega ne verjamemo, potem nas Purg prepriča, da naj sliki verjamemo, toda bolj ko ji verjamemo, manj vemo.« Uporabljate scenarij? Sploh ne. Začnem delati z neko močno idejo, snemam (v glavnem) sam, ko pa imam na računalniku veliko materiala, se med pregledovanjem odločam, kaj bom iz tega naredil. V bistvu sem kipar in včasih se počutim, kot da kiparim na računalniku, ko iz tega materiala dodajam, odvzemam in mu dajem neko novo formo, sporočilo. Veliko videov - 48 63 56 82, še posebej Leon - temelji na zelo intimnih, čustvenih izpovedih. Kje je etična meja razgaljanja posameznikov na videu? Nikoli ne uporabljam skrite kamere. Če nekoga prosim, da mi govori v kamero, to ve. Sam se odloča, kako daleč lahko gre. To je kakor na policiji: »Vse, kar boste povedali, lahko izkoristim vam v prid ali proti vam.« Ste gost na letošnjem U3 v Moderni galeriji v Ljubljani, vaše videe so vrteli na Canalu Arte, na nemški SWR, zdaj boste na novem Canalu EINS. Ste na katerega od teh dosežkov še posebej ponosni? In - kdaj bomo videli vaše videe na naši televiziji? Ne zanima me pretirano, če bom gostoval na domači TV ... naj stvari tečejo svojo pot. Naj omenim le, kaj se je dogajalo v zadnjem letu. Harald Szeeman me je uvrstil na veliko razstavo Blut & Honig na Dunaju. Ponosen sem, da je moj video Kids uvrščen v zbirko centra Georges Pompidou v Parizu, pa da je bil nominiran za nagrado International/ media/art/award ZKM v Karlsruheju. Vesel sem, da me je povabila Anda Rotten-berg na Continental breakfast, tam bo veliko zanimivih imen, kot D. Hirst, I. Ka-bakow, C. Boltanski. Tudi U3 je zelo pomembna razstava. V zadnjem letu se dogaja zelo intenzivno ... PETER ZUPANC Ničkaj lepi spomini na Celje Ifjnko Moderndorfer o spominih na mesto, v katerega se pogosto vrača kot režiser Gostilnica Tartini v Ce-je imela minulo soboto gosteh znanega in vse-iranskega slovenskega llturnega ustvarjalca, ki !S Celjem tesno povezan, sti, ki so se odzvali po-bilu na to večerno prire-so imeli lepo priložit po najkrajši poti spoz-ti Vinka Moderndorfer-pesnika, pisatelja, dra-atika, komediografa, gle-lliškega in filmskega re-serja ... Najprej je bil pesnik, za-/ gimnazijskih letih, ominja se prvih stihov, ki ibili namenjeni sošolki Meti ta sošolka je bila v soboto ji med publiko v gostilni-Tartini. »Spomini na Ce-niso lepi, ker šole nisem irai, sem pa imel v tem ob-ibju veliko dobrih prijate-,« je povedal. Pesnik Prve zrelejše pesmi je za-objavljati v sedemdese-letih v tedanjih literarnih rijah, kasneje je izdal vr-pesniških zbirk. »Pesmi adnjega obdobja so predan boljše od začetniških, ijo pa tistega značilnega ladostnega žara, je pa to, r danes počnem zrela poe-a,« je ocenil in primerjal e časovno najbolj odmak-obdobji svojega pesniš-i. Svojega očeta, ki ga je irovi čas pregnal v emi-antstvo v Kanado, je v živ-inju srečal le dvakrat: ko u je bilo dvajset let in ko je ia prav toliko stara njego-hči. To dejstvo je v njego-duši, spominu in na vesti pustilo močan pečat, ki odzvanja v pesmih, posvečenih očetu v ciklu z naslovom Moj oče. Posebno mesto v Moderndorferjevem pesništvu ima tudi erotična poezija. »Brez ljubezni, ki je enovita in zato zajema tudi erotiko, se ne da ničesar napisati, ljubezen je tista sila, ki drži ta svet pokonci, je edina pozitivna sila na tem planetu.« Poeziji se ni nikoli čisto odpovedal, še vedno zapisuje lirične utrinke, ki potem najdejo svoje mesto v knjigah, pesniških zbirkah. Pisatelj, kritik S prozo se je začel ukvarjati šele po tridesetem letu, ker je zanjo potrebna določena zrelost, pravi. Je mojster besed, tudi drznih. »Kot pisatelja te ne sme biti strah besed, vse besede so lepe, odvisno od tega, v kakšnem kontekstu jih uporabiš. Moraš biti krut do sebe, do konca iskren.« Svoje poezije, sploh pa proze, nikoli ne bere, ko izide v knjižni obliki. »Takrat to ni več moja lastnina, ker se je polastijo bralci in to moje delo začne živeti svoje življenje.« Kakšna je njegova literatura? »Mojo literaturo nekateri označujejo kot tranzitno, ker se ukvarjam z junaki, ki se ne znajdejo v času na prehodu dveh sistemov, sicer pa v prozi ne opisujem le temačnih strani časa in življenja, ampak poskušam najti tudi humorné vsebine.« V Sloveniji se od pisateljevanja ne da živeti, ocenjuje. »Danes imamo Slovenci Zbranemu občinstvu v gostilnici Tartini je umetnik prebral nekaj svojih pesmi in krajše prozno besedilo. velike prozaiste, žal pa knjiga ni toliko cenjena, kot je bila včasih. Včasih je bil izid knjige veliki dogodek, ki mu je javnost posvečala veliko pozornosti in politična nomenklatura se danes do kulture prav arogantno obnaša,« je Vinko Moderndorfer kritičen do stvarnosti. Od slovenskih literatov vseh časov rad bere in študira Ivana Cankarja, zlasti kot dramatika. »Največji slovenski pisatelj pa je zame Prežihov Vo-ranc, cenim tudi Kosmača, ki je sicer malo napisal, njegove zgodbe pa so pretresljive.« Od sodobnikov, ki jih ceni, je posebej omenil Draga Jančarja. Dostava pice na pošto Minuli teden smo znova naleteli na velik odziv v igri Radio Celje pico pripelje, vendar so M pico lahko mastili le v dveh podjetjih. Tokrat je pica s pomočjo radijske dostave iz ^šne peči Pizzerije Oliva romala naravnost v Aero Celje in v enoto Pošte Celje na Otoku. 'Aeru se je pice lotilo nekaj več jedcev, kako je bilo to videti, pa vam žal ne moremo kazati, saj nam je štrene pomešal škrat, ki je sliko odnesel neznano kam. Zato pa vam ™ujamo na ogled fotografijo zaposlenih na pošti na Otoku, kjer so se okrepčali s pico, da "lato lažje delali naprej. Dramatik, komediograf, režiser Po gimnaziji se je vpisal na Akademijo za gledališče, film, radio in televizijo, študiral je režijo in takrat se je začel ukvarjati tudi z dramatiko, kot režiser in pisec dramskih besedil. V rodno Celje se večkrat vrača kot režiser, prav zdaj v Slovenskem ljudskem gledališču nastaja nova predstava pod njegovim režijskim vodstvom, priredba Ovidovih Metamor-foz. »S svojim delom sem zadovoljen, če so zadovoljni bralci, igralci in gledalci na predstavah. So pa ustvarjalni vzponi in padci v gledališču bolj pogosti, kot pri pisateljevanju,« je povedal na to temo. In če se od pisanja poezije in proze pri nas ne da spodobno preživeti, je to mogoče z delom pri filmu. Pravkar je končal režijo naj novejšega slovenskega celo-večerca z naslovom Predmestja (premiera bo 25. marca), v katerem igra glavno vlogo Renato Jenček, član celjskega gledališkega ansambla. »Komedijo kot zvrst izredno cenim in prava komedija je pri nas v tem času satira. Biti mora aktualna in v vsakem času aktualna,« je na literarnem večeru v gostilnici Tartini povedal Vinko Moderndorfer, avtor številnih komedij, ki jim gledališka publika z navdušenjem ploska, kakovost pa jim priznava tudi profesionalna kritika. O Dnevih komedije v Celju pa: »Za slovenski gledališki prostor je ta festival pomemben. Pomemben je sam razpis za izbor besedil oziroma predstav, tekmovalni duh, ki vlada med slovenskimi gledališči, pa je prav tako zelo koristen.« MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Simona, Werner, Andreja in Klavdija. Klavdija, ki je Wernerjeva velika oboževalka, njegovo sliko ima v okvirju________________ doma na dobro vidnem mestu, se je prva opogumila in Andrejo vprašala, če je Werner copata. Andreja je to Vesna in Simona ter Werner, medtem ko odpira darilce naše hiše. Tako kot ostalim nagrajenkam smo tní zanikala, potrdila pa je, da ima res številko 46. Wernerju podarili nogavice in to celo pravo številko! Na večerji smo naredili gasilsko sliko: Sonja Gajšek iz Šentjurja, Nada Mlakar iz Celja, Helena Košić iz Dola pri Hrastniku, Marina-Nina Kocen iz Celja, Dragica Zavski iz Rimskih Toplic, Werner, Bojana Knez iz Laškega, Barbara Ramšak iz Šmartnega, Wernerjeva žena Andreja, Klavdija Hrastnik iz Vojnika in Sanja Brečko iz Laškega. V ospredju vodja marketinga Vesna Lejič in novinarka Simona Brglez. načrtujeta, saj ga ob tempu, ki ga imata ob pi ne bi videl tri mesece. »Želim biti oče, rad bi se posvel imel varuške, ampak bom, ko bo čas za to, naredil samo nekaj koncertov, Celju, Mariboru in Ljubljani.« V hecu Werner pravi, da ima čas samo a novoletne praznike, zato bo očka prav gotovo postal enkrat septembra. oboževalk in Werner Radio Celje je desetim poslušalkam Wernerjem - Zmenek na poroki, kjer ujela šopek Za osmi marec smo v posebni nagradni igri na Radiu Celje med prejemnicami prstanov zlatarne Adamas izžrebali 10 poslušalk, ki so prejele tudi večerjo z Wernerjem. V ponedeljek smo v hotelu Štorman v Celju pripravili skupno druženje in izbranke razveselili s spominskim darilcem naše medijske hiše, Werner pa je prinesel rožice za vse dame. Werner, ki je še vedno na koncertni turneji, je damam zaupal marsikaj iz ozadja, tudi tisto, česar sicer ne pove. Tako jim je povedal, da so bile za pripravo koncerta v Celju zadolžene njegova Andreja in še nekatere prijateljice, ki so zato prišle v Celje pred njim, ker pa so dame menile, da je časa dovolj, so šle po nakupih v Interspar, kjer so ugotovile, da ni gneče pri frizerju, da pa morajo biti za koncert urejene. Ob prihodu v Celje je Wernerja skoraj zadela kap, saj je mo- omogočil večerjo z je njegova Andreja ral sam poskrbeti za pravilno postavitev stopnic ob odru, za prevzem rož, hkrati pa je imel še tonsko vajo. Poljubčka pred nastopom takrat ni bilo, ob koncu koncerta pa je bilo že vse pozabljeno. Na letošnjem koncertu pa sta bila z Andrejo predvsem v skrbeh, ker je popularni Danijel uničil telefon, zato je bil teden dni pred koncertom nedosegljiv. Na koncert je od vseh gostov prišel prvi in zaskrbljenima gostiteljema pojasnil, da on spoštuje dogovore. Po koncertni turneji se Werner z Andrejo 26. marca že četrtič zapored odpravlja na Mal-dive, po dopustu pa bo začel s snemanjem nove plošče, ki naj bi izšla septembra. Na Maldi-vih sta se z Andrejo tudi poročila, našim izbranim poslušalkam pa je zaupal, da sta se spoznala na koncertu, ko je Andreja hotela pobrati pisalo. Ker je to padlo na tla, sta se oba sklonila in se zaletela z glavama. »To je bila ljubezen na prvi pogled,« pravi Werner. Andreja pa dodaja: »Ko sem odhajala, sem imela občutek, da se poznava že vrsto let. Na prvi zmenek me je peljal kar na poroko, kjer sem ujela šopek, takoj za tem sem pogledala Wernerja, ki mi je pojasnil, da se on že ne bo poročil.« Po vrnitvi z Maldivov se bosta Werner in Andreja lotila raziskovanja, kateremu nemškemu igralcu tenisa je Werner podoben. Andreja namreč pravi: »Ko je Werner skodran, je popolnoma drugačen in na Maldivih, ko je hodil s torbo, v kateri je imel plavutke, so ga nemški turisti slikali, pozdravljali, njegovim odgovorom, da je pevec, pa so se le nasmehnili v prepričanju, da je igralec tenisa, a tega noče izdati.« Je pa Werner res posnel nekaj nemških skladb in morda mu bo uspel tudi skok v tujino. SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN Werner podarja rožico Sanji Brečko, ona pa njemu bombonjero, ki jo ima Werner najraje. Zaupal ji je t svojo zgodbo o uspehu. »Zagotovo bom napisal knjigo o svoji glasbeni poti. Verjamem, da nam bog dolu« pot, da znamo ceniti trenutke. Začel sem na Hrvaškem, nato pa je vojna prekrižala moje načrte. Nekaj čas sem nato delal na stroju za tiskanje konzerv v Nemčiji ter denar pošiljal staršem. Nekaj sem tudi privarčeval a denar zapravil na večerjah, na katerih sem iskal pokrovitelje za snemanje nove plošče. Po 39 večerjah niti ene pogodbe. Nato pa sem šel v gostilno s prijateljem v Selcah, kamor sicer nikoli ne zahajam, mu razložil, luj vse se mi je zgodilo. Slišal me je nek gospod in rekel, da bi rad financiral moj projekt. Takrat sem posnd hrvaško pesem Valentinovo in jo nato posnel še za Slovenijo.« ;e nagrajenke, ki jih je med drugim zanimalo, ali je Werner njegovo pravo ime. »Ime sem dobil |» krstnemu botru iz Frankfurta. To je moje pravo ime.« Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovič I, 3301 PETROVČE 7.00 ure in 9.30 uri Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KGZ Celje, Kmetijsko svetovanje Izpostava Žalec Konjerejsko društvo Celje in Društvo podeželskih žena občine Žalec organizirajo 16. JOŽEFOV SEJEM 19, marca 2004 v Petrovčah dovoz blaga in priprava stojnic sv. maša v Petrovški baziliki (maševal bo naslovni škof dr. Vekoslav Grmič) otvoritev sejma in razstave v dvorani Konji in njihov pomen skozi čas - Konjerejskaga društva Celje ter kulinarične razstave - Društva podeželskih žena občine Žalec prikazi, degustacije in prodaja konjskih izdelkov razstava in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje OPŽ občine Žalec - Petrovče prihod konjenikov in vpreg s častnimi gosti pozdrav in nagovor predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije g. Petra Vrisk okrogla miza - Identifikacija konj ob vstopu v UE v dvorani Gasilskega doma v Drešinji vasi za glasbo, hrano in pijačo pod šotorom bo poskrbljeno zaprtje sejma Pisanke na Planetu Tus Celje Od 15.3. do 15.4.2004 VELIKA MODNA REVIJA z ALYO in REBEKO DREMELJ v sredo, 17.3. ob I8. uri OTROŠKE PREDSTAVE vsako sredo ob 17. uri v kinodvorani št. 7 VEDEŽEVALKA z vami v soboto, 20.3., med 10. in 14. uro 1er med 16. in 18. uro v soboto, 27. 3., med 11. in 14. uro ter med 16. in 18. uro v torek, 6.4., med 16. in 19. uro POMLADNA PESEM ZATE PLESNO-GLASBENA PRIREDITEV v četrtek, 25.3. ob 18. uri ZAČINIMO POMLAD Z BOGATIMI NAGRADAMI Nagradno žrebanje podjetja DROGA z ansamblom KALAMARI v četrtek, 8.4. ob 18. uri OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE vsak petek in soboto VARSTVO za najmlajše vsak dan v tednu. www.planet-tus.com MEDVEDJI VIKEND V PLANETU TUŠ EVROPSKE UNIJE Bomo (pre)živeli s turizmom? CMCelje CĚSTÍ MOSTOVI ceut d.d. Družbe za nizke m vfcofce gradnje Medvedje zimsko spanje se počasi končuje, na filmski spored pa je prišla Disneyjeva risanka Medvedja brata. Idealna kombinacija za otroško zabavo v Planetu TUŠ. Medvedji vikend je minil ob risanju v otroškem kotičku Oslarija in boju za nagrade v Medvedjih igrah brez meja. V Planetu TUŠ se je vse skupaj začelo v soboto dopoldan v otroškem kotičku Oslarija, kjer so otroci risali medvede, tisti malo bolj spretni pa so jih oblikovali iz gline. Ker je dopoldan minil bolj umirjeno, so kinematografi Planeta TUŠ organizirali tekmovanja v Medvedjih igrah brez meja. Tekmovanje z baloni, tek med keg-Iji, balinčkanje in ostale igre so v otrocih vzbudile tekmovalni duh in boj za lepe nagrade. Tekmovali so namreč za medvedje copate, nahrbtnike, plišaste medvedke, ure in še mnogo ostalih nagrad, vezanih na risanko Medvedja brata. Medvedji dan se je zaključil z ogledom risanke Medvedja brata. Otroci so menili, da je za njimi popoln medvedji dan. In nedelja je minila enako. Na temo medvedov, nagrad in čudovite Disney-jeve risanke. Veleposldnik Evropske unije (EU) Erwan Fouéré je na evropskem dnevu v Ce-;lju dejal, da je turizem ena najbolj obetavnih vej slovenskega gospodarstva. Opozoril je, da je treba veliko več narediti za promo-'cijo in da bi bilo treba naše turistične kadre tudi primerno usposobiti. Znotraj turizma je zelo popularen in zanimiv zdraviliški turizem, kjer ima naša regija veliko možnosti. T\irizem predstavlja za Slovenijo eno izmed razvojnih priložnosti, saj predstavlja približno desetino bruto do-načega proizvoda, v njem je jribiižno desetina vseh zaposlenih, predstavlja pa tudi desetino slovenskega izvoza blaga in storitev. V EU bi lahko slovenski turizem še bolj zacvetel. Države članice EU namreč že danes predstavljajo lajpomembnejše tržišče, saj e kar 75 odstotkov vseh tu-ih gostov iz EU. Na ministrstvu za gospodarstvo pričaku-ejo, da se bo z vstopom Slo-enije v EU še povečalo štědřilo turistov iz EU, saj bo ta-Pkrat Slovenija del skupnega [trga. Pomen promocije poudarjajo prav vsi in konec januarja je Slovenska turistična organizacija začela z akcijo Slovenija poživlja. Z njo naj bi izkoristili pozornost tuje javnosti ob širitvi EU in Slovenijo predstavili kot samozavestno, sodobno, lahko dostopno, gostoljubno in privlačno državo, ki ponuja raznolika doživetja. Kljub temu, da ima Slovenija čudovito naravo, pa ne bodo v akciji poudarjali le tega. To je namreč naredila Škotska, ki je v sa-mopromociji dolgo časa poudarjala lepo in divjo naravo, a je s tem zbujala dvom v gospodarsko razvitost. Turizem je drag Od turizma se da prav lepo živeti, vendar pa morajo gostje najprej priti. Kamor pridejo, morajo imeti možnosti za različne oglede, aktivnosti in nenazadnje tudi bivanje. Slovenija ima trenutno slabše hotelske zmogljivosti, kot jih imajo države EU. V EU imajo eno hotelsko posteljo na 40 prebivalcev, medtem ko v Sloveniji pride kar 71 prebivalcev na eno hotelsko posteljo. Prav za naložbe namenja EU tudi nekaj denarja. Slovenija bo v triletnem obdobju, torej do leta 2006, dobila za razvoj turizma v okviru zasebnih naložb 8 milijard, za javne naložbe pa 3 milijarde tolarjev. Za slovenska turistična podjetja priložnost za pridobitev sredstev torej obstaja, vendar pa bo ministrstvo za gospodarstvo podprlo le tiste projekte, ki bodo imeli urejeno vso dokumentacijo, pri čemer je poudarek predvsem na gradbenih dovoljenjih, ki morajo znašati najmanj 300 milijonov tolarjev. V Celju težav s premalo posteljami gostinci praktično ne poznajo, saj tudi število nočitev pada. To pa direktorice Zavoda za turizem Celeia Celje Janje Repar ne skrbi: »Celje ima zelo specifično lego. Nobeno drugo mesto nima okrog toliko zdravilišč, kar je naša prednost in ne naš minus, če ljudje spijo v zdraviliščih.« Prav zdraviliški turizem je omenil tudi veleposlanik Fouéré, ki je še posebej pohvalil Roglo z ZreČa-mi. Direktorja Unior Turizma Maksa Brečka tako upravičeno vstop v EU, kljub hudi konkurenci, ne skrbi: »Nas in Evropo greje isto sonce in po isti zemlji hodimo. Vstop v EU lahko stvari le še olajša, prihajajo pa seveda novi izzivi.« Reparjeva pravi, da je rešitev, da bo več gostov obiskalo Celje, promocija. Dodaja pa, da se rezultat promocije ne more videti v enem letu: »To je tek na dolge proge. Če bomo pametno zastavili promocijski in razvojni načrt, se bo pokazalo šele po petih, desetih letih.« V zavodu načrtujejo, da bodo najprej naredili nov promocijski katalog, ki naj bi izšel letos. Reparjeva pravi, da je treba promocijsko podpreti tudi projekte, ki v Celju že obstajajo, na primer Poletje v knežjem mestu, Etno urban festival ... Težave se pojavijo pri denarju, saj naj bi le izdelava katalogov stala približno 3 milijone tolarjev. Reparjeva opozarja, da bi bilo smiselno, da bi bila sredstva za promocijo v proračunu posebej določena. Sicer pa je naša regija za turizem nekaj evropskega denarja že dobila, porabila ga je za izdelavo spletnega portala Savinjske regije, ki je vreden približno 40 milijonov tolarjev. Zadeva zaenkrat še ne deluje tako, kot bi morala, saj bi morali podatke sproti ažurirati, pri čemer tudi nekaj znanja geografije ne bi škodilo. Na spletni strani namreč lahko preberemo, da Podčetrtek sodi v Spodnjo Savinjsko dolino ... ŠPELA OSET Očistimo Celje Predstavniki Mestne občine Celje, krajevnih skupnosti, mestnih četrti, šol, vrtcev in delovnih organizacij so minuli četrtek sedli za skupno mizo in se dogovorili o pomladanski Čistilni akciji, ki bo prihodnjo soboto, 27. marca. Akcija je letos začrtana nekoliko širše, saj bodo poleg Savinjskega nabrežja in okolice Šmartinskega jezera očistili tudi nove sprehajalne poti na severnem pobočju Anske-ga vrha. Namen te akcije pa ni očistiti le omenjena območja, temveč je »njen cilj predvsem spodbuditi ljudi, da se ozrejo okoli sebe in očistijo svojo okolico,« je poja- snil vodja čistilne akcije Vinko Andolšek. K sodelovanju so tokrat povabili tudi vrtce, s čimer pa ni mišljeno, da bodo malčki pobirali nevarne odpadke, kot so injekcijske igle, steklo in podobno. »Glavni namen akcije je vzgoja, da otroka podučimo, da se papirčkov in ostalih smeti ne meče na tla, da ve, kako ravnati z odpadkom, ko se znajde v njegovih rokah,« poudarja Andolšek. To pa seveda pomeni, naj se akcije v čim večjem številu udeležijo tudi njihovi starši, saj bodo s svojim dejanjem malčkom za zgled. Vsi tisti, ki se čistilne akcije še niste udeležili, pa bi se je letos radi, kar brez oklevanja - vsakega prostovoljca bodo izjemno veseli. Edina stvar, ki jo potrebujete, je primerna obutev in obleka (visoke pete in krila nikakor ne pridejo v poštev) ter želja po čistejšem okolju, v katerem živimo. Za rokavice, vrečke in »likof« (sendviče in sokove) bodo poskrbeli v Javnih napravah, ker pa so med odvrženimi odpadki pogosto tudi uporabljene igle, bodo na občini zagotovili tudi brezplačne plastične zabojnike, namenjene odlaganju najdenih igel. Previdnost pri pobiranju tovrstnih odpadkov vsekakor ne bo odveč, opozar- ja vodja Projektne pisarne Celje - Zdravo mesto Alenka Avguštin. Lani se je namreč že zgodila nesreča, ko se je oseba z odvrženo iglo zbodla, vendar jo je k sreči odnesla brez okužbe. Nevarnost, da se zgodi kaj podobnega, je tako rekoč na vsakem koraku, kar pa še ne pomeni, da so zelenice in parki posuti z iglami. Vsako leto med čistilno akcijo mogoče najdejo eno ali dve odvrženi igli, pravi Avguštino-va. Vsekakor pa velja, naj ljudje, ki naletijo na tovrsten odpadek, ravnajo skrajno previdno in naj iglo zavarujejo, preden jo vržejo v smeti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Okoljska elita več «ložm, kot uiovin Pred vrati okoljski simpozij Traj-nostni razvoj - od strategije do prakse Mestna občina Celje in podjetje Fit media sta predstavila simpozij Trajnostni razvoj - od strategije do prakse, ki bo v začetku maja v Celju za dva dni zbral približno 120 najpomembnejših strokovnjakov z okoljskega področja v Sloveniji. Simpozij, izvedli ga bodo 6. in 7. maja v Razvojno inovacijskem in tehnološkem središču savinjske regije, sodi v lani zastavljeno akcijo Mestne občine Celje, katere namen je bilo stalno okoljsko komuniciranje z občani. Programski odbor, ki ga vodi akademik dr. Avguštin Lah, je že opredelil področja razprave, ki naj bi pomagala razreševati odprta vprašanja trajnostne skrbi za okolje. V prvi vrsti naj bi predstavili dobre in tudi ekonomsko učinkovite okoljske naložbe zadnjih let, kjer ima veliko za pokazati tudi Celje. Podžupan Marko Zidanšek je zato ob predstavitvi simpozija povedal, da se Celje ne zadovoljuje z doseženim, čeprav bo že 2. aprila v redno obratovanje spustilo centralno čistilno napravo. Pred Celjem je jiov izziv, gradnja centra za ravnanje z odpadki, za katerega je vsa dokumentacija že na ministrstvu za okolje in prostor, pri čemer Celje realno pričakuje 60-odstotno udeležbo Evrope pri sofinanciranju. V prvem delu simpozija bodo posebej izpostavili ekonomske vidike okoljske politike in dobro prakso teh projektov v gospodarstvu, saj skrb za okolje postaja tudi vse bolj zanimiv in donosen posel. Sledila bo predstavitev večjih okoljskih projektov v sedmih največjih slovenskih mestnih občinah. Drugi dan bo okoljsko ministrstvo predstavilo strategijo in razvojne programe na področju varovanja okolja, pričakujejo pa tudi, da bo po razpravi marsikaj bolj jasno tudi glede uresničevanja nacionalne strategije v praksi. Majski simpozij je tudi resna najava, da postaja Celje kongresno mesto, v katerem naj bi vsako leto izpeljali vsaj štiri do šest večjih, a ožje specializiranih kongresov ali simpozijev. BRANKO STAMEJČIČ Ribiči, člani RD Celje, so pretekli teden na občnem zboru ocenili delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letos. V celjsko družino je bilo lani včlanjenih 298 članov, ki so proslavili dva :ubileja v Mozirju in sicer 50 let ustanovitve Ribiške zveze Slovenije in 115-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem. Leto 2003 pa je bilo razglašeno tudi za mednarodno leto celinskih voda. Lani so obravnavali tudi deset onesnaženj vodotokov. Do pogina rib pa je prišlo štirikrat v Hudinji. V manjših potokih je zaradi suše poginil ves vodni živelj. Člani gospodarske komisije so z odlovi reševali ribe in rake, kjer je bilo to možno. Kontrolirali so 1.855 izvajalcev ribolova. Tlidi lani ni šlo brez kršitev. Sodniku za prekrške so predali dva kršitelja, ostale primere pa je obravnavalo disciplinsko razsodišče ribiške družine. Več kot dvanajst ton raznih vrst rib so preteklo leto vložili v ribolovne vode. V enakem obdobju pa so uplenili le 8.031 kilogramov rib. FB w ■ MU y Sjš • ■ MM ■r Jj HI ■1 » 1 Mojca Pirh in Majda Temnik, koordinatorici eko šole, med njima ravnateljica Vojmira Leskovšek. Ko ekologija postane način življenja Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so minuli četrtek pripravili eko dan Z različnimi delavnicami in dejavnostmi so dijaki in učitelji predstavili lastna prizadevanja za ekološko lepšo prihodnost oziroma povezanost šolskih učnih programov z ekologijo. V ta namen so pripravili poseben program dela za to šolsko leto ter slovesno podpisali eko listino. Šola je v tako imenovanem eko programu že tretje šolsko leto. Njihov cilj je dobiti eko zastavo, do nje pa lahko pridejo, če v šolskem letu izpolnijo določene kriterije. Dijakom in profesorjem pa ni cilj zgolj izpolniti te kriterije, temveč si želijo, da bi ekologija postala njihov način življenja. V ta namen so začeli z ločenim zbiranjem odpadkov ter s podobnimi akcijami. BOJANA AVGUŠTINČIČ - Št- 11 - 18. marec 2004 - V SPOMIN Miha Petan V ponedeljek, 8. marca 2004, smo se na celjskem pokopališču za vedno poslovili od sodelavca, prijatelja, meščana Celja, borca NOB, dolgoletnega tajnika Občinskega odbora ZB NOB Celje Mihe Petana. Rodil se je v Dečnih Se-lah pri Brežicah pred 82 leti v kmečki družini, v kateri je bilo 11 otrok. Zgodaj se je odpravil v svet, se izučil za frizerja in spoznal tegobe, s katerimi se je srečeval preprost kmečko-delav-ski človek. Leta 1941 je spoznal krutost nemškega okupatorja, kije z mejnega območja izseljeval Slovence in na njihove domačije naseljeval priseljence nemškega porekla. Šel je v partizane, bil ujet, preživel italijanska taborišča Gonars, 7Yeviso in Visco. Po kapitulaciji Italije se je vrnil in se na Primorskem ponovno priključil partizanom, postal ko- mandir čete v Vzhodnoko-roškem odredu, menjal kar nekaj odgovornih zadolžitev in bil na koncu vojne maja 1945 namestnik komandanta tretjega bataljona Bračičeve brigade, v sestavu XIV. divizije. Pokojni Miha je po vojni ostal do leta 1955 v vojski, se preselil v Celje in se zaposlil na občinskem odboru ZB Celje kot tajnik. Dočakal je starostno pokojnino in živel s svojo Tončko lepo življenje t; Ka-juhovi, kjer ga je premagala bolezen. MILAN BATISTIČ Vida Ogrizek Prijateljice in prijatelji, ki smo bili hkrati sodelavci Vide Ogrizek v psihiatričnem oddelku v Vojniku, Psihiatričnem dispanzerju v Celju, Ambulanti za pomoč v duševni stiski v Celju in Društvu za telefonsko pomoč ljudem v duševni stiski Klic upanja Celje, smo se poslovili od nje v kraju, kjer se je rodila. Na Kostrivnico, kraj in ljudi kot tudi na družino so jo vezali čudoviti spomini iz otroštva, o katerih nam je z veliko ljubeznijo pripovedovala. Večji del življenja je preživela v Celju in svoje delovne moči, čustva, najboljši del sebe razdajala ljudem, ki so trpeli zaradi različnih psihičnih obremenitev, bolezni, stisk. Znala je poslušati, sočustvovati, izbratitudi prava vprašanja in tolažilne besede. Kljub svoji dolgoletni bolezni je vedno imela široko odprto srce za težave drugih. 7hdi mi, njeni prijatelji, smo ob njej vedno čutili izjemno človeško toplino, sočustvovanje, kreativnost v iskanju izhodov in zagat, ki nam jih življenje vedno znova prinaša. Skupaj smo preživeli čudovite trenutke. Potovali smo na izlete, preživljali počitnice na morju, sodelovali na j kongresih prostovoljcev zaupnih telefonov v Salzburgu, Lindau... Njeno 10-let-no delo prostovoljke za telefonsko pomoč ljudem v sti-sid nas je na poseben način združevalo. V delo našega društva Klic upanja Celje je vgradila enega od temeljnih kamnov. V imenu vseh, ki smo jo poznali, se ji zahvaljujem za vse dobro in lepo, kar nam je podarila-. Bila je izjemna osebnost, a njeno dušo v vsej njeni razsežnosti pozna le tisti, ki jo je na ta svet poslal in h kateremu se je vrnila. Vsa lepota, ki je žarela iz njene osebnosti, ostaja z nami in nas bo kot topel spomin spremljala do konca dni. CVUETA PAHUINA Društvo za telefonsko pomoč v duševni stiski Klic upanja Celje Za srečo je treba skrbeti VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV Kjer Je korist za oba pozoR-HUD PES Celje razvija vse več mednarodnih partnerskih povezav V času prejšnje države je ilo razvijanje »bratskih« idnosov zapovedano. Celje ie je pobratilo s Ćuprijo iz Srbije, Budvo, iz Črne gore, obojem iz Bosne in Her-egovine in Titovim Veleum iz Makedonije. Že tarai je Celje začelo iskati udi druge mednarodne po-izave. Pričelo se je part-lersko sodelovanje z nemš-jma mestoma Singen in jevenbroich. Po osamosvojitvi so stiki s obratenimi mesti onkraj alkanske zavese zamrli. Se elje zdaj vnovič odpira tu-i proti Balkanu? Štefan Jug, lestni svetnik, ki vodi ko-lisijo za mednarodne odno-pri Mestni občini Celje pra-, da se spet odpirajo pove-jve, ki so bile več let zamrz-ene. »Lani smo obnovili sti-Ćuprijo, podarili smo jim Ho za odvoz komunalnih Ipadkov. Navezali smo tu-e stike s predstavniki )čine Doboj. Preko družbe igrad, ki odlično deluje v rni gori, navezujemo nove ike z Budvo. Le z Makedonci »slej stikov še ni bilo. Ni-imur ne zapiramo vrat, for-alno-pravno smo še vedno »bratena mesta.« Med obiskom v Ćupriji so Ijani naleteli na topel spre-;m, si ogledali mesto, kulíme in športne objekte, iz-ienjali mnenja o možnostih Ddelovanja. »Obiskali smo idi eno od treh glasbenih Dl na svetu, namenjenih iz-Ijučno izobraževanju go- Štefan Jug je tudi letošnji dobitnik srebrnega celjskega grba. dalcev. Tja se lahko vpišejo samo potrjeni talenti od 6. do 18. leta. Orkester te šole gostuje po vsem svetu in z njimi smo se dogovorili za nastop v abonmaju celjskega godalnega orkestra in ob občinskem prazniku,« je povedal Jug. Možnosti za sodelovanje pa se odpirajo tudi izven kulturnih izmenjav, zlasti v športu, v počitniških izmenjavah mladih... »V vsakem odnosu je treba najti stvari, ki so pomembne za oba partnerja. Tam, kjer oba vidita svojo korist, bogatenje športnih, kulturnih, gospodarskih stikov, so vrata vedno odprta na obeh straneh,« predstavlja filozofijo razvijanja partnerskih odnosov. Kako pa je z odpiranjem k ostalim vzhodnim deželam? Lani je bila celjska delegacija v romunskem mestu Tar- gu-Jiu, obisk so Romuni vrnili pred koncem leta. Možnosti sodelovanja so tudi s Slovaki, kjer je celjska delegacija že bila na obisku v mestu Trenem. Odnosi s tradicijo Sodelovanje Celja z nemškima mestoma Grevenbroich in Singen ima dolgoletno neprekinjeno tradicijo. »Zdi se, da so različne oblike sodelovanja najbolj mogoče z mestom Grevenbroich. Med njihovim lanskim obiskom v Celju smo po delovnih skupinah pretresli res vse možnosti sodelovanja. Nastal je zajeten kup predlogov za sodelovanje mladih, mladinskega centra, šol, bolnišnice, kulturnikov, športnikov ... prepričan sem, da bo to sodelovanje še naprej vzorno.« Tudi med obiskom številčne delegacije iz Singena so obravnavali sodelovanje na najrazličnejših področjih. Sin- gen ima izredno razvito kulturno dejavnost, zato bodo v kratkem opredelili konkretne projekte in opredelili skupne cilje za dve, tri leta naprej. Celjani pa si veliko obetajo tudi od sodelovanja z avstrijskim Gradcem, kjer so Celjane povabili k širjenju sodelovanja na kulturnem in ekološkem področju. »Prav z Gradcem je zaradi bližine možno dnevno sodelovanje. Osebno se bom boril za to, da bi tudi z Gradcem podpisali partnerske odnose. Po interesnih področjih obeh mest zdaj pripravljamo izhodišča za nova sodelovanja. Ta so odlična predvsem pri komunali, kjer imamo zlasti z novo čistilno napravo kaj pokazati, priredili bomo razstavo graških umetnikov v Celju. Tudi novi graški župan vidi odlične možnosti čez-mejnega sodelovanja med obema mestoma,« pravi Jug. BRANKO STAMEJĆIČ Foto: GREGOR KATIČ Pa brez zamere Zeleni telefon V Mestni občini Celje po lani opredeljenem načrtu nadaljujejo s projektom stalnega in občanom prijaznega komuniciranja o okolju, ki so ga povezali z maskoto Ekorg. Pred dnevi je zaživel napovedani projekt Zelenega telefona, na katerega lahko ob- čani naslavljajo vsa z okoljem povezana vprašanja, in sicer na brezplačno številko 080 2006. Občinska ekologinja Nina Mašat pravi, da bodo ob telefonu dežurali strokovnjaki vsak delavnik od 8. do 16. ure. Će odgovor glede na pestrost problematike varovanja okolja ne bo mogoč nemudoma, bodo poskrbeli, da ga bodo občani dobili v najkrajšem možnem času. Posebej pomembni bodo torki, ko bodo od 12. do 14. ure vsaka dva tedna ob Zelenem telefonu strokovnjaki za posamezna področja, ki zadevajo varstvo okolja. Odgovarjali bodo na vprašanja, povezana z odpadki, zdravo, pitno vodo, energetiko, in svetovali, kako ravnati z odplakami, smotrno uporabljati energente, plinifikacijo in podobno. V okviru projekta Ekorg pa je v sklepni fazi tudi priprava TV-kviza, namenjenega zlasti mladim in okoljskim vprašanjem, ki naj bi ga predvajala TV Celje. BRST Pred časom je v Sobotni prilogi Dela pisatelj Miha Mazzini premišljeval o Slovencih, naših stereotipih, predsodkih in karakterju na sploh. Prišel je do številnih zanimivih ugotovitev, katerih ne bi zdaj ponovno navajal, za današnji prispevek je dovolj ena sama, in sicer slovenski človek okoli sebe ustvarja nekakšno auro moralne neoporečnosti, glede na Antona Trstenjaka bi to lahko poimenovali tudi poštenost. Lotimo se je skozi frazo, ki jo vsakodnevno uporabljamo. Slišimo jo praktično povsod, celo na mestih, kjer je resnično popolnoma odveč, s tujko rečeno pleonazem. Zadnjič sem bil priča prizoru, ko je neka gospa kupovala mortadelo. Stal sem za njo v vrsti. Najprej je nastal problem okoli tega, ali naj bo narezana ali v kosu, potem je prišel na vrsto proizvajalec, zatem dimenzija mortadele pa rok uporabnosti in spet če so v njej olive ali ne, nov zaplet je nastal, ko je prišlo do tega, koliko je želi, potem pa cena, kjer je gospa pričela resno premišljevati o tem, če ne bi raje kupila česa drugega, nakar je končno iz-dahnila, no pa mi jo dajte ... K mortadeli gre fino tudi sir, a ne? No, pa mi dajte, pa mi dajte, a tale je v akciji ...? A ni? Ja, potem mi pa dajte, aha, tale je v akciji! Mhm, no ... Ja, veste, potem mi pa ni čisto v redu, čeprav naši doma ga imajo pa radi ... Kaj pa ementa-iec, po čem pa je? Mhm, ja ... Medtem so se v vrsti za mano že začeli pojavljati novi kupci. Zdaj je gospa že malenkost začutila pritisk vrste, pogledala me je z izrazom, ki je vseboval kanček strahu, tono neumnosti, ščepec radovednosti, za noževo konico sadizma, pomešanega s koščkom mazohizma in morjem zdolgočasenosti. Ko je končno dobila želeno, je prišla na vrsto blagajna, kjer je bil račun nekaj takšnega kot 1.430 sit in seveda je najprej na piano potegnila de- MOHOR HUDEJ settisočaka. Ah, a nimate nič drobiža? Seveda ga ima, jur-ja, petdeset, sedemdeset, sto deset, sto enajst, ne tega bomo dali nazaj, sto sedemdeset ... Potem ji je dala deset premalo, na kar jo opozori prodajalka. Joj, a vam nisem dala, jezusmarija, a vam res nisem dala ... Je že v redu, gospa. Jezusmarija, da vam nisem dala, brez zamere gospa. Je že v redu. Jezusmarija gospa, pa brez zamere, kako sem se lahko zmotila. Ja, sem že stara, pa brez zamere gospa. Je že v redu, na svidenje, gospa. No, pa na svidenje, pa brez zamere, gospa. In je šla. Ampak samo skozi vrata, sem jo ujel skozi izložbeno okno, kako je srečala neko prijateljico. Ko sem kupil svoje, sem odšel in ujel žensko pred vrati še v zadnjem stadiju njenega pogovora, kako se poslavlja od prijateljice z besedami: »-Brglm oprosti, ampak res te nisem takoj zagledala, pa brez zamere.« Ćez deset minut sem na ulici srečal neko drugo gospo Ćrbdrl, ki se je pogovarjala z gospodom Hjrkl-jem in končala pogovor »pa brez zamere«. Čez čas je gospod Sdfgl na ulici odhajal od gospoda Ktrkj-a z besedami »pa brez zamere Ktrkj !« Jebenti, v tej deželi si resnično nihče ne želi zamere, kako je samo ta narod nekonflikten in uvideven, sem premišljeval. Odšel sem po pločniku proti domu, mimo mene so se vozili tatovi, lažnivci, lopovi, pridni delovni ljudje in občani, vzorni očetje in matere, poblazneli najstniki, poslovneži, ki so izsiljevali prednost, se razburjali, si grozili, izstopili vsi naenkrat iz avta in v en glas izdavili »pa brez zamere«! Sončnice so skupaj že dobrih deset let in vsako sredo znova se veselijo poučnih in zabavnih družabnih srečanj. Razigrane Sončnice V Celju že enajsto leto delujejo Sončnice. Gre za skupino starejših za samopomoč, taterih delo že vseskozi volontersko usklajuje Anica Kremžar. j Sončnice se sestajajo vsako sredo popoldne, ki ga preživijo skupaj ob vnaprej pripravljenih tematskih srečanjih. Pogovarjajo se o zdravju, preventivi, ki lahko znatno podaljša pen življenja, družijo se in zabavajo. Najstarejša v devetčlanski skupini je 96-letna Anica [Tovornik, najmlajša članica pa ima 75 let. Že dolga leta Sončnice prijateljujejo s podobno l^upino iz Raven na Koroškem, s katero se tudi obiskujejo. Tudi sicer gredo pogosto na : takšne poučne in razvedrilne izlete, skupaj obiskujejo gledališke predstave in se predvsem Wiko pogovarjajo. »To pa je najboljša oblika boja proti osamljenosti, ki pogosto napade I Mi v poznih letih,« pove Anica Kremžar, sicer znana celjska patronažna sestra. BS Mlade družine pod strehe Dopolnjen odlok o zazidalnem načrtu za staro mestno jedro, ki so ga v torek po skrajšanem postopku sprejeli celjski svetniki, zdaj dovoljuje obnovo podstrešij za preureditev v stanovanja. Vendar to še ne pomeni, da bodo Celjani lahko obnavljali brez kakršnih koli omejitev. Stavbe, ki so zaščitene v sklopu mestnega jedra, bodo lahko preurejali v dogo- voru z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Posegi ne bodo smeli vplivati na naklon, barvo in kritino streh. Nekaterih objektov, ki so še posebej zaščiteni kot kulturna dediščina, pa tudi skladno s spremenjenim odlokom ne bo mogoče obnoviti. Svetnik Primož Brvar je ob tem ukrepu poživitve življenja v mestnem jedru predlagal, da bi mestna občina odkupila vsaj nekaj od 1.663 praznih stanovanj v mestnem jedru. »Vem, da jih je veliko v denacionalizacijskem postopku, vendar tudi če jih dve tretjini čaka na postopek, je to še zmeraj 550 stanovanj za odkup,« je dejal Brvar. Nakup starih stanovanj bi bila cenejša in hitrejša rešitev stanovanjskega problema za mlade družine. Ob novem zakonu, ki bo obdavčil tudi lastnike praznih stanovanj, pa se zdi takšna rešitev tudi čisto možna. RP . 16 ŽALEC j HUBA I MOZIRJE j PREBOLD j NOVI TEDNI* Jožefovo v znamenju konjev V Petrovčah jutri, v petek, tradicionalni, 16. Jožefov sejem - Združevanje zadrug za preživetje V Kmetijski zadrugi Petrovče zaključujejo še z zadnjimi pripravami za jutrišnji tradicionalni Jožefov sejem. Vodenje KZ je junija lani prevzel Marko Gomin-šek, v njihovi blagovnici Bala pa so poslej na prodaj tudi T\iševi izdelki. V Petrovčah je praktično že vse pripravljeno za jutrišnji Jožefov sejem, ki ga pripravljajo v sodelovanju z žalsko izpostavo KGZ Celje, celjskim konjerejskim društvom in žalskim društvom podeželskih žena. Oblike Jožefo-vega sejma zaenkrat ne spreminjajo, saj se je med obiskovalci zelo dobro prijel. V spremljevalnem programu bo velik poudarek na konjih, saj bodo celjski konjerejci pripravili razstavo o konjih in njihovem pomenu skozi čas, poskrbeli bodo za degu-stacijo in prodajo konjskih izdelkov, o identifikaciji konj ob vstopu v EU pa bodo govorili tudi na osrednji okrogli mizi. Seveda bodo na voljo tudi številne druge dobrote iz kmečke kuhinje, pripravili pa bodo tudi kulinarično razstavo. Sejem se bo sicer začel z jutranjo mašo v petrovški baziliki, uradno pa ga bodo odprli ob 11. uri, po prihodu konjenikov in devetih vpreg. Zmagovalna ekipa, ki bo nastopila na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo. Znanje mladih iz kmetijstva Na regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ki sta ga v Petrovčah pripravila Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline ter žalska izpostava KGZ Celje, je nastopilo devet ekip iz društev podeželske mladine. Sodelovali so mladi s celotnega celjskega območja, odgovarjali pa so na vprašanja o umemosti govora, čebelarstvu in varnem delu pri sečnji. Največ znanja je pokazala ekipa Spodnje Savinjske doline, ki so jo sestavlja- li Domen in Klemen Kos ter Blaž Bosnar, celjsko območje pa bodo zastopali na državnem tekmovanju, ki bo 27. aprila v Krškem. 2. mesto je osvojila ekipa Društva podeželske mladine Šentjur, 3. pa ekipa Laško-Radeče. Pred tekmovanjem so pripravili predavanje Mojce Krivec o podpornih programih za razvoj podeželja v EU, Mihaela Logar je spregovorila o predvidenih ukrepih za pomladitev kmetij. Rok Sedminek pa je predstavil pričakovanja mladih kmetov. TT Najboljši »turisti« so s Polzele Na 18. festivalu savinjsko-šaleške regije Turizmu pomaga lastna glava, ki so ga pripravili v OŠ Rečica ob Savinji, so ob gostiteljih sodelovali učenci iz OŠ Topolšica, Braslovče, Polzela, Tabor-Vransko in Luče. V nalogi Mladi za mlade so učenci, večinoma podmladki v turističnih krožkih, raziskali, kaj bi ponudili svojim vrstnikom, ki bi zašli v njihov kraj. Naloge so popestrili z razstavami in tudi odrskimi predstavitvami. Na festivalu so najbolje ocenili učence iz OŠ Polzela, ki so odkrivali stare, že pozabljene šolske poti svojih dedkov in babic ter si pot krajšali z različnimi igricami. Regijo bodo zastopali na državnem tekmovanju. US Uč Marko Gominšek Organizacija Jožefovega sejma seveda ni edina dejav- nost, ki se ji posvečajo v KZ Petrovče. »Zavedamo se, da so kmetje in zadružništvo predvsem zaradi sušnih let v krizi, vendar pa v petrovški zadrugi želimo, da bi kar najbolje poslovali in kmetom nudili čim boljši servis za njihovo delo. Glavni namen KZ je namreč oskrba kmetov z repromaterialom in odkup njihovih proizvodov,« je omenil Marko Gominšek. V petrovški zadrugi je združenih 150 članov, v poslovanju pa sta po dohodku najpomembnejša odkup živine in mleka, medtem ko se pridelava hmelja na 300 hektarjih uvršča na tretje mesto. Poleg Hmeljarskega doma v Petrovčah ima zadruga objekt v Vinski Gori, kjer so trgovino pred kratkim zaradi neekonomičnosti zaprli. »V bistvu zdaj koncentriramo trgovino na enem mestu, torej v petrovški Bali, kar je zaradi logistike lažje, zmanjšajo pa se tudi stroški. Kmete v Vinski Gori oskrbujemo s kombijem. Skupno smo bistveno povečali promet pri prodaji agroprograma, semen in gnojil. Opažam, da smo uspeli izboljšati donose med kmeti in zadrugo, saj skrbimo za cenovno ugodnejšo ponudbo. V blagovnici Bala smo se odločili za poslov- no sodelovanje s Tušem, nji-hovi izdelki pa so od minulega tedna že na naših policah,« je še povedal Gominšek. Zadnje čase se vse več gi vori o povezovanju zadrug kar podpirajo tudi v K7. Petrovče. Po pravilnikih KZ združitvah odloča občni zboi na predlog upravnega odbo ra, je razložil Gominšek ii dodal: »Glede na položaj tuj za preživetje zadrug in krnel tov nujno potrebna neka ob) lika združevanja. Zaenkrat so sicer že neformalni pogovoj ri, nekih konkretnih ponudb pa še ni.« URŠKA SELIŠNB NAKRATKO Klemenakova na čelu TD REČICA OB SAVINJI - Vodenje enega najbolj dejavnih društev v kraju, turističnega društva, je na občnem zboru prevzela Vekoslava Kleme-nak. Med najbolj odmevnimi prireditvami, ki jih pripravljajo, so ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev, sklop dejavnosti ob večdnevni tradicionalni turistični prireditvi Od lipe do prangerja, Lenartov sejem, miklavževa-nje in novoletna prireditev, lani jeseni pa so ustanovili tudi društvo Utrip, ki je prevzelo dejavnosti s področja kulture; od čitalniških večerov, različnih razstav in koncertov do okroglih miz. Delo v minulem obdobju je podrobneje predstavila bivša predsednica Vida Orlovič, ki je odstopila sredi mandata, potem ko je društvo vodila deset let, v petek pa so jo imenovali za častno predsedni- . co TD. Mladi forum za celo dolino ŽALEC - Na redni letni konferenci so člani Mladega foruma Z LSD v imenu namesto Žalec dodali Spodnje Savinjske doline, za predsednika pa znova izvolili Matjaža Debelaka. Kot kandidatko za volitve v državni zbor so evidentirali Karmen Špiljak iz Žalca. Za letos načrtujejo turnirja v odbojki in ulični košarki, še posebej aktivno pa se bodo vključili v obeleževanje svetovnega dneva otroka in svetovnega dneva boja proti aidsu. Na izlet s koledarjem POLZELA - V društvu upokojencev, ki šteje 814 članov, deluje več sekcij, celotno delo pa so predstavili na občnem zboru. O opravljenem v minulem letu je govorila - Št. 11-18. predsednica DU Gertruda Terčak, ki je izpostavila požrtvovalno delo članov ter dobro sodelovanje z drugimi društvi in občino. Za letos so že pripravili koledar dejavnosti, s katerim so člani obveščeni o vseh prireditvah, pohodih, izletih in drugih aktivnostih. Kulturni program so pripravili mešani pevski zbor KUD Polzela pod vodstvom Marka Slokarja, ansambel Pušeljc, učenci OŠ in člani društva. Dobrote podeželskih DOBRIŠA VAS - V gasil skem domu so se na občnem zboru zbrale članice Društva podeželskih žena občine Žalec, ki so prisluhnile poročilu predsednice Tilke Drev. Lani so veliko pozornosti namenile izobraževanju, sodelovale so na različnih prireditvah, marsikje pa so se izkazale tudi s kulinaričnimi specialite-tami. S podobnimi dejavnostmi bo društvo, ki šteje 76 članic, nadaljevalo tudi letos. Na zboru so članice prisluhnile tudi predavanju Jane Govc Eržen o zdravi prehrani. Borci v bran izročilu ŽALEC - Občinski odbor ZZB NOV šteje 193 članov. Lani je preminilo 14 članov, med njimi tudi dolgoletni predsednik Vlado Gorišek in član UO Franc Ribič. Ni občnem zboru, ki so ga pra pravili v I. OŠ, je po kulturi nem programu Stanko Zupane predstavil lansko delo; Poudaril je, da so trdno odločeni braniti izročilo partizanskega boja, ki ga dane» mnogi želijo potvoriti in oblatiti. Znova so izpostavil) željo, da bi praznik MS Za, lec praznovali 27. decembra V borčevski organizaciji so lani razvili nov prapor. V načrt za letos so zapisali že Ijo, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč mladih, ki bi z novimi močmi ohranjali čast in izročilo NOB. Na zboru so za predsednika izvolili Stanka Zupanca, za podpredsednika pa Janeza Megliča. TT, E Podžupan Franc Škrabe med podeljevanjem vred ih bonov novorojenčkom oziroma njihovim staršem Obdaritev novorojenčkov V občini Prebold so lani začeli vsem novorojenčkom oziroma njihovim starše® podarjati vrednostne bone za 30 tisoč tolarjev. Septembra so bone razdelili 22 novorojenčkom, ki so bili rojeni od začetka leta de konca julija, 21 dojenčkom, ki so se rodili do vključno 31. decembra 2003, pa so boflf izročili minuli petek. Starše je nagovoril podžupan Franc Škrabe, ki je poudaril pomen i® potrebo za skupno odgovornost pri rasti in vzgoji otrok. Starše sta pozdravila tudi ravnate!] OŠ Prebold Milan Jezernik in župan Vinko Debelak. DARKO NARAGLAV VRANSKO : ŽALEC | PREBOLD J d Divjim prašičem tekne domače V Občini Vransko divji prašiči povzročajo veliko škodo - Kako zagotoviti večji odstrel? Škoda, ki jo povzročajo divji prašiči v Občini Vran-ko, naj bi bila celo večja, akor so jo kmetje utrpeli lanski suši, prašiči pa nenda ponekod že ogrožajo kmetovanje. Tudi zato so tvetniki na ponedeljkovi seji tej problematiki name-lili veliko pozornosti. Vranski lovci so lani presegli lovsko gojitveni odstrel, ki navzgor ni omejen. Skupno so uplenili 39 divjih pra-Bčev, vendar niso upošteva-starostne strukture oziro-na so uplenili tri prevelike Jivje prašiče. Zato naj bi jim po eni strani grozila kazen, po drugi strani pa bodo kmetom morali povrniti precejšnjo škodo, ki jo na travnikih njivah povzročajo praši-5. Tudi svetniki so opozar-ali, da problem divjih pra-fičev postaja že nevzdržen. V zadnjih letih so namreč prija skoraj pravi ekspanziji div-Bi svinj, saj je v naravi obilo Jrane. Eden večjih problemov, predvsem lani, je predstavljala mila zima brez sne-Problem divjih prašičev ostaja vseslovenski prob-em, zato je župan Franc Su-inik izrazil pričakovanje, da se bo z njim spopadlo tudi pristojno ministrstvo. »Obseg Škode je zastrašujoč, zlasti v Franc Sušnik: »V Občini Vransko za neposredne spodbude za visko-gorske kmetije namenimo 7 milijonov tolarjev. Naš trud in vložek ter tudi državne subvencije ne pomagajo. če ni sonaravnih pogojev za bivanje. Kmetje se v največji meri ukvarjajo z živinorejo, pri koruzi in na travnikih pa je problem zaradi škode po divjem prašiču še pos^ bej izrazit« povezavi s sušo in pomanjkanjem krme, kar bo vidno spomladi, saj ne bo travinje, odkos na posameznih površinah zagotovo ne bo normalen,« je poudaril župan Sušnik. »Če hočemo ohraniti hribovske kmetije na odmaknjenih predelih, rešitev ni samo v izplačilu škod. Za dobro sodelovanje med kmeti in lov- ci bi moralo priti do akcije, ki bi ustavila ekspanzijo prašičev.« Puško na ramo Na seji so sodelovali tudi predstavniki celjskega zavoda za gozdove, kmetijsko gozdarskega zavoda. Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin ter seveda domači lovci. Nekateri so menili, da je rešitev problema v povečanem odstrelu, vendar pa je na papirju zapisane številke težko uresničiti. »To zimo smo se zelo trudili, sledili in jagali, več kot to pa ne moremo narediti. Jagati divjega prašiča ne pomeni le puško na ramo, pa hajd v gmajno - treba je narediti veliko kilometrov,« je menil Florjan Rojnik iz LD Vransko, ki je opozoril, da starost vranskih lovcev v povprečju presega 55 let, ter poudaril, da nobenemu kmetu še niso zavrnili poplačila škode. Kakor se je izkazalo v razpravi, vranski lovci sploh še niso dobili vseh zahtevkov, med ljudmi pa se pojavlja želja, da bi škodo ocenjevali strokovni cenilci. V ocenjevanju škode na prvi stopnji sodelujeta lovec in lastnik zemljišča. Če se ne sporazumeta o višini, je za cenitev pristojna posebna komisija v upravni enoti. Če se oškodovanec tudi s to cenitvijo ne strinja, nastopi sodišče. Za lani so v celjskem bazenu dovolili odstrel najmanj 500 divjih prašičev, vendar plan, razen v bazenu južno od Savinje, kamor sodi tudi LD Vransko, ni bil dosežen. Po starostni strukturi zgornja meja odstrela ni omejena, vendar je treba ustreliti 70 odstotkov mladičev oziroma ozim-cev, 20 odstotkov lanšča-kov oziroma lanščakinj, kar pomeni starost nad eno leto, ter 10 odstotkov merjascev oziroma svinj, kar pomeni starost živali nad dve leti. Samo januarja, ko je bil sneg, je padlo 100 divjih prašičev. Članice KD Gomilsko med predstavo V kraljestvu bonbonov. Mladi gledališčniki Žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec ter občinami Spodnje Savinjske doline priprava srečanje šolskih gledaliških krožkov z naslovom Mladi gledališčnik. V Domu II. slovenskega tabora je pod geslom Eden drugemu ogenj dajmo nastopilo sedem gledaliških skupin iz podružnične OŠ Liboje, OŠ Griže, Braslovče, Kulturnega druš-toa Gomilsko, I. OŠ Žalec ter učenci OŠ Šempeter. Po predstavah so se mentorice Darja Kovač, Alenka Turk, Andreja Konovšek, Damjana Lukman, Karmen Pokorný, Simona Kučer in Katarina Regulj pogovorile s strokovnim ocenjevalcem Matjažem Šmalcem. S samostojnim avtorskim projektom sta se predstavila David Trofenik in Marko Petriček iz J- osnovne šole Žalec, ki si zaslužita posebno pohvalo, saj sta delo sama napisala, zrežirala 10 tudi odigrala. Na letošnjem srečanju so pogrešali skupini iz OŠ Polzela in Vransko. TT, ŽB Med razpravo je bilo slišati tudi kar nekaj duhovitih ugotovitev, kot na primer, da »smo pa že več vredni kmetje kot divji prašiči« ali da »lovci krmijo divje prašiče z madžarsko koruzo, vendar pa jeseni jedo samo domačo na poljih, ker je boljša«, da menda »merjasec ne dela škode sam, divja svinja pa je zelo pametna« ali pa »da se prašič seli kar za kombajnom«. V občinskem svetu Vransko v ponedeljek sicer niso sprejeli nobenega sklepa, povezanega s škodo zaradi divjadi, vendar je vranski župna Franc Sušnik pozval lovce in druge odgovorne, naj se resno lotijo problema. URŠKA SELIŠNIK Ponovno razpis za ravnatelja Na razpis za ravnatelja oziroma ravnateljico Osnovne šole Tabor-Vransko se je prijavilo pet kandidatov, nihče med njimi pa v kolektivu ni dobil zadostne podpore. Zato so vranski svetniki, ki bi morali podati mnenje, ravnatelja pa itak imenuje šolski minister, predlagali OŠ, naj ustavi postopek in ponovi javni razpis za ravnatelja. Spomnimo, da so pred časom svetniki v Taboru, ki prav tako sodelujejo v postopku, pozitivno mnenje izdali Darinki Jazbinšek, ki je v kolektivu dobila 3 glasove. US Od prometa do pokopališč Na četrtkovi seji so svetniki v občini Žalec sprejeli vse odloke in druge predloge, kot so jih pripravili v občinskih službah, čeprav je na seji že bilo opaziti nekaj predvolilnih prizadevanj in tudi več glasov proti, kot smo jih običajno navajeni v Žalcu. Tako so med drugim potrdili odlok o ureditvi cestnega prometa ter z njim povezan odlok o načinu izvajanja javne gospodarske službe, ki bosta z dodatnimi podrobnimi generalnimi usmeritvami služila kot podlaga za uvajanje modrih con. Nekateri svetniki so opozarjali, da je urejanje prometa v Žalcu nujno, saj je položaj nevzdržen, drugi pa so menili, da Žalca ne gre primerjati z večjimi mesti in da bo uvajanje modrih con povzročilo propad mestnega jedra. Po zatrdilu župana Lojzeta Posedela se sprejetim odlokom »jutri v Žalcu še ne bo nič spremenilo«, podrobne general- ne usmeritve o uvedbi modrih con, v katerih bo določen kraj in čas plačljivega parkiranja, pa naj bi v občinskih službah pripravili še pred počitnicami. Drugi odlok, ki je povzročil kar nekaj dilem, je odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, po katerem bo vsa pokopališča v žalski občini urejalo Javno komunalno podjetje Žalec. Pogrebna dejavnost bo po obrazložitvi župana Posedela ostala nespremenjena še vsaj 4 leta, torej pogrebov v JPK ne bodo izvajali, vendar pa bodo najugodnejše pogrebne službe izbrali na osnovi javnega razpisa. Glede trenutno vroče teme v Sloveniji, plač direktorjev v nekaterih javnih zavodih, ki ni šla niti mimo Žalca, je župan Posedel pojasnil, da bodo do naslednje seje pripravili pisno poročilo o izplačanih plačah v javnih zavodih, kjer v svetih zavodov sodelujejo tudi predstavniki občine kot ene: ga od ustanoviteljev. US Z OBČINSKIH SVETOV »Telefonski« denar ŽALEC - Skladno z zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so ustrezen odlok o vračanju vlaganj na zadnji seji sprejeli tudi svetniki v občini Žalec. Po odloku bodo v občini imenovali posebno komisijo, ki bo skrbela za vodenje postopka in sestavo seznama upravičencev do vračila, ustrezne zahtevke pa bodo v žalski občini začeli zbirati do 15. maja. Sprejeta varianta A ŽALEC - Svetniki so kot zadnji v Spodnji Savinjski dolini sprejeli idejne zasnove zaščite kakovosti srednjega toka Savinje pred onesnaženjem z odpadnimi vodami. Tudi v Žalcu so se odločili za varianto A, ki predvideva dograditev čistilne naprave Kasaze, čistilno napravo Vransko ter 12 manjših čistilnih naprav, vrednost naložbe pa ocenjujejo na več kot 7,85 milijarde tolarjev. Varianta je še bolj sprejemljiva, ker so se v Mlekarni Celeia konec februarja odločili, da bodo problematiko čiščenja odplak reševali s svojo čistilno napravo, s tem pa je tako po tehnični kot po stroškovni plati poenostavljena dograditev centralne čistilne naprave v Kasazah. Ime po heroju PREBOLD - Svetniki so veliko pozornosti in razprave namenili predlogu oziroma pobudi krajevne borčevske organizacije, da bi tamkajšnjo osnovno šolo in del Graščinske ceste poimenovali po narodnem heroju Slavku Šlandru. V razpravi so svetniki nanizali veliko razlogov za ali proti, na koncu pa soglašali, da naj se o pobudi med enomesečno javno obravnavo izjasni kar največ občanov. Precej burna in živahna je bila tudi razprava o predlogu preboldske OŠ, da za 10 odstotkov podražijo ekonomske cene programov v vrtcu. Svetniki so izrekli kar nekaj obtožb na račun posameznikov, ki naj bi tako ali drugače prikrivali prihodke, vendar pa so predlog na koncu vseeno potrdili. Skoraj tretjina proračuna za šolo VRANSKO - Svetniki so v ponedeljek sprejeli letošnji proračun v višini 326 milijonov tolarjev. V predlogu so dodatna sredstva namenili za delo skupne občinske uprave z občino Tabor, ki na področju računovodstva že deluje, ter za skoraj 5 milijonov tolarjev povečali sredstva za zimsko službo. Veliko pozornosti so namenili 40 milijonski naložbi v vrtec, ki jo bodo v večini poplačali prihodnjo leto, kljub drugačnim željam pa OŠ niso namenili dodatnega denarja. V proračunu je za šolo in vrtec namenjenih kar 93 milijonov tolarjev, skoraj polovica pa gre na račun plačila razlike med ekonomsko ceno in prispevkom staršev. Te prispevke bodo podrobneje »prevetrili« na majski seji. LAŠKO j ŠENTJUR NOVI TEDNII O plačah tudi svetniki Šentjurski občinski svetniki se bodo na prihodnji seji seznanili s plačami zaposlenih v javnih zavodih na območju občine, kjer je med ustanovitelji tudi lokalna skupnost. Razlog za takšno odločitev je zagotovo visoka plača direktorice JZ Zdravstveni dom Šentjur Drage Kovač, ki je bila s svojim zaslužkom marca lani na 7., decembra pa celo na 6. mestu po izplačilih v javnem sektorju v Sjoveni-ji. Podatke o njeni plači so zahtevali tudi z ministrstva za zdravje, na sestanku občinskega vodstva s predstavniki lokalne skupnosti v svetu javnega zdravstvenega zavoda pa so se dogovorili, da bodo člani zahtevali dodatno obrazložitev direktoričine plače ter predlagali revizijski pregled. V občinski upravi so doslej že dobili podatke o višini izplačanih plač po individualnih pogodbah vodilnim iz vseh osnovnih šol na območju občine, zdravstvenega doma, glasbene šole, knjižnice, vrtca. Ljudske univerze Šentjur ter območnega združenja Rdečega križa, z njimi pa se bodo seznanili tudi občinski svetniki. IS NAKRATKO Tanci ob praznovanju 25-letnice Sofinanciranje prireditev ŠENTJUR - Iz proračuna bodo letos namenili slabih 5 milijonov tolarjev sofinanciranju kulturnih prireditev na območju občine. Gre zlasti za osrednji občinski prireditvi ob vstopu Slovenije v EU in dnevu državnosti, za prireditve Šentjurskega poletja 2004 ter Veselega decembra, prav tako pa tudi za večje prireditve, ki presegajo krajevne okvirje. Denar bodo organizatorjem razdelili na osnovi javnega razpisa, vloge društev, javnih zavodov ali samostojnih kulturnih ustvarjalcev pa v občinski upravi pričakujejo do 25. marca. Naznanilo štipendiranja ŠENTJUR - V komisiji za štipendiranje so objavili predhodno naznanilo, da bodo junija z javnim razpisom ponudili subvencije za štipendije dijakov in študentov. Subvencije bodo ponudili tistim gospodarskim družbam, javnim zavodom in samostojnim podjetnikom, ki kadrovsko štipendirajo dijake in študente z območja občine in jim po zaključku šolanja tudi ponudijo zaposlitev. Namenjene bodo štipendijam mladim, ki se bodo v šolskem letu 2004/ 2005 izobraževali v programih od IV. do vključno VII. stopnje. Ko bo sprejet dolgoročni razvojni načrt občine, bodo iz proračunskega štipendijskega sklada namenili štipendije tistim mladim, ki se bodo izobraževali za poklice s področja razvoja podeželja. Tudi o medsosedskih sporih ŠENTJUR - Z lanskim septembrom je zaživela pisama za brezplačno pravno pomoč občanom, ki jo vodi občinski svetnik in diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom Gregor Kovač. V občinskem vods- tvu, ki se je zavzelo za odprtje pisarne, so pričakovali, da bodo občani iskali nasvete glede upravno-pravnih postopkov in zadev s področja javne uprave. Pol leta po odprtju pisarne, ki deluje vsako sredo od 15. do 17. ure, pa se je izkazalo, da največ ljudi išče nasvete glede problemov ob prenosu nepremičnin, v zvezi s črnimi gradnjami, medsosedski-mi spori ter delitvijo v zakonu ustvarjenega premoženja ob ločitvah. IS 25 let plesov in običajev Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca je praznovalo četrt-stoletnico delovanja. Ker je 25 let tudi ravno pravšnja starost za snubljenje, svatbo in ustvarjanje družine, je to življenjsko obdobje z običaji in plesi prikazalo kar 90 članov skupine. »Spoznavanje zaljubljencev ob delovnih opravilih, sramežljivo spogledovanje na prazničnih prireditvah, svatba, rojstvo otrok ... vse se lahko prikaže s plesom, popestrenim z različnimi obi- čaji,« je povedala organizacijska vodja skupine Bogomila Košec. »Prikaz smo izvedli s štirimi skupinami naših članov; kar pomeni, da so nastopili otroci, zatem tisti, ki so bili aktivni pred 25 leti, pa pred 18 leti, in še skupina 37 plesalk in plesalcev, kolikor nas trenutno redno vadi.« Na visoki obletnici ni bilo le zanimivo (dvorana Kulturnega centra Laško je bila tudi tokrat čisto polna!), priložnost so izkoristili tudi za podelitev priznanj najbolj zaslužnim, prizadevnim in vztrajnim članom. Spisek dobitnl kov bronastih, srebrnih in zlatih M» roltovih priznanj je dolg, pridružuje st mu šest zlatih lilij Občine Laško, druíi tveni znak zlato trojko pa sta za 20 lel dela dobili Brigita in Barbara Mulej. Celoten scenarij praznovanja je pri pravila Irena Mulej, pomagal pa ji j(l Jure Krašovec, ki že od ustanovitve d ni-1 tva skrbi za avtentičnost prikaza ofr čajev iz 19. stoletja. ROZMARI PETES Foto: MOJCA MARCffl Gojitelji malih živali v društvu Na pobudo članov iniciativnega odbora, ki ga je vodil Ivan Hrastovec, so v Laškem po dolgih letih spet ustanovili Društvo gojiteljev malih pasemskih živali. Na ustanovnem občnem zboru v Hudi jami se je zbralo 15 članov, ki so sprejeli pravila delovanja društva in izvolili organe. Med prvimi nalogami so si zadali včlanitev v slovensko zvezo tovrstnih društev, v času letošnje jubilejne 40. prireditve Pivo in cvetje pa naj bi pripravili tudi promocijsko razstavo. Podobno društvo je v Laškem delovalo že leta 1936, a je kasneje prenehalo z aktivnim delom. Nekaj Laščanov je bilo včlanjenih v žalsko društvo in ker se je zanimanje za male pasemske živali zadnja leta povečevalo, so se odločili za ponovno ustanovitev lastnega društva. V društvu upajo, da se bo včlanilo veliko novih rejcev, med nalogami, ki so si jih zastavili, pa je tudi organizacija društvene in specialne razstave rexov (posebne pasme zajcev), organiziranje predavanj s poudarkom na zdravstveni zaščiti živali ter strokovnih posvetov. MOJCA MAROT Slavljenko Nado Zupane so lokarske gasilke posadile tudi v voziček. Abraham po gasilsko Nada Zupane si bo svoje srečanje z Abrahamom oziroma praznovanje 50. rojstnega dne, ki so ji ga konec tedna v prostorih gasilskega doma Lokarje pripravile kolegice-gasilke, zagotovo zapomnila za dolgo časa. Skupno praznovanje rojstnih dnevov, popestreno s številnimi šaljivimi igrami, je med članicami PGD Lokarje že nekajletna tradicija, ki jo praviloma vselej s svojim glasbenim nastopom zaokrožijo še Lokarski špilferderbarji, priložnostni sestav fantov in mož, ki v roke poprimejo vse prej kot običajna glasbila. IS, foto: MN - Št. 11 - 18. marec 2004 - Najboljši salami iz Stor in Slivnice V okrepčevalnici Marjeta v Rimskih Toplicah Janez Strniša že osem let pripravlja tradicionalno sala-mijado. Letos so predelovalci v ocenjevanje prinesli le 22 vzorcev, najbolje pa sta se s svojimi salamami odrezala Miran Goter in Jože Tučič. Najboljšo in po opravljenem ocenjevanju tudi tretjo najboljšo salamo je v Rimske Toplice prinesel Miran Goter iz Svetlega Dola nad Štorami, drugi najboljši pa je bil Jože Tučič iz Slivnice pri Celju. Zmagovalec Goter (na sliki levo) je povedal, da je za dobro salamo zelo pomembna kakovost mesa, sam jih izdeluje že tretje leto, vendar se je letos prvič odločil za ocenjevanje. »Kmetiji, i je še v lasti tasta, se bova* ženo povsem posvetila. Že tretje leto je v preusmeritvi tako da bo že letos postala ekološka.« Jože Tučič je na ocenjevanje prinesel eno od 148 salam, kolikor so jih izdelal iz več kot 450-kilogramskf ga prašiča. Salame izdeluj? že vrsto let in tudi ni prvtë da je bil nagrajen na ocenj^ vanju. Ker je kot živilski teb" nik zaposlen v Mesarstvu Šentjur, ima za salame preiZ' kušen recept in lahko njih0" vo kakovost le še izboljšuj* MOJCA MARÛ' Velike naložbe v postajo V Zdravstveni postaji Šmarje pri Jelšah, ki so jo zgradili pred dobrimi tremi desetletji, potekajo že dve leti obsežna obnovitvena dela. Med večletno obnovo želijo obenem zagotoviti boljše prostorske pogoje, zato so lani zgradili prizidek za urgentno ter dežurno službo. V preteklem letu so prav tako posodobili ambulante ter prenovili laboratorij, letos pa bo med drugim sledila preureditev kotlovnice na cenejše kurjenje s plinom. Celotna investicijska dela so vredna več kot sto milijonov tolarjev, od česar nameravajo občina, država ter zdravstveni dom letos zagotoviti 26 milijonov tolarjev. Prihodnje leto želijo nadaljevati s prenovo reševalne postaje, urediti garaže za reševalne avtomobile ter kupiti terensko vozilo za nujno medicinsko pomoč. BRANE JERANKO 0VI TEDNIK ŠMARJE P. J. HSTMCAOBSj Stari recepti za kruh in potice Tone Rožman Gradovi v bakru V Slovensko-bavarski hiši v Podsredi je na ogled prva letošnjo razstava z naslovom Reliefni odtisi v bakru gradov v Kozjanskem parku avtorja Toneta Rožmana iz Krškega. V bakru je predstavil gradove v Podsredi, Pišecah, na Bizeljskem, Kunš-perku in Podčetrtku ter dvorec Olimje ter dodal grbe rodbin Windischgrâtz, Moscon, Attems in Tattenbach. Predvsem z upodobitvijo slednjih je imel nemalo težav, na zadnje pa se je odločil za Valvazorjevo verzijo. Razstavo reliefnih odtisov dopolnjuje zgodovinski pregled obstoječih gradov in razvalin, ki ga je pripravila kustosinja Nataša Ferlinc Krašovic. Zanimiva razstava bo na ogled do 21. maja. TV 600 let trga Pilštanj Turistično društvo Pilštanj in Kulturno društvo Lesič-lo-Pilštanj sta na občnem zboru predstavila obsežen program aktivnosti v letu, ko bo osrednja prireditev 600 let trga Pilštanj. . Osrednjo prireditev s srednjeveškim dnevom in izdajo obsežne monografije o kraju in okolici bodo pripravili 21. avgusta, pred tem pa bo teden dni od 15. do 21. avgusta tudi U. likovna kolonija s sodelovanjem likovnih pedagogov. Monografijo pripravljajo skupaj s Kozjanskim parkom in občino Kozje. Vse leto bodo zaradi jubileja tudi z drugimi prireditvami gabili ljudi na obisk kraja, v katerem - žal - živi samo še 15 ljudi, vse ostale hiše v prijetnem naselju pa so prazne. I 13. binkoštovanje oz. pastirski praznik bo tokrat 30. mala s pohodom iz mnogih strani na Pilštanj ter obiskom Vir-^anjsko-Obsoteljske konjenice. Med mnogimi pohodi naj ocenimo dva po lani odprti vinski cesti, da bi tudi domači-8i spoznali vse, kar lahko pohodnik vidi in doživi. Decembra bodo pripravili glasbeno prireditev Pod cvetočo drnulo ter na božični večer tradicionalni pohod z baklami s Pilšta-a)a in Lesičnega do Zagorja. TV Še otroško igrišče PGD Imeno se uvršča med pet najdelavnejših prostovoljnih društev v občini Podčetrtek. Društvo je bilo ustanovljeno pred 96 leti, danes pa ima po besedah predsednika Petra Mišje in poveljnika Leopolda Alegra 75 članov. Na zadnjem občnem zboru so ugodno ocenili delo v preteklem letu, ko so na gasilskem domu v celoti zamenjali ostrešje ter ob domu uredili večje asfaltirano parkirišče. V lastni režiji so pripravili tečaj za izprašane gasilce, ki ga je - Št. 11 - 18. marec 2004 - uspešno končalo 34 članov. Uspešno so nastopili na mnogih tekmovanjih, pohvalijo pa se lahko, da lani na svojem območju niso imeli požara. Sodelovali so na prireditvah v mesecu požarne varnosti, ko so tudi pripravili vajo s prikazom črpanja vode iz Sotle do Imenega v dolžini 800 metrov. Njihovo delo je ugodno ocenil tudi župan Marjan Drofenik. Letos bodo poskrbeli za manjkajočo drobno gasilsko opremo ter ob gasilskem domu uredili tudi otroško igrišče. TV Društvo kmetic Ajda, ki že enajsto |eto deluje na območju kozjanskih p obsoteljskih občin Šmarje, Bistri-1 ob Sotli, Podčetrtek in Kozje, ima eč kot 300 članic, med katerimi je idi veliko mladih. Na zadnjem občem zboru so članice ugodno oceni-f delo v lanskem jubilejnem letu, ko o med drugim tudi izdale predstavljeno zloženko o svoji široki aktiv-osti, v katero sodijo tudi strokovna redavanja. Sodelovale so na vseh krajevnih in jčinskih prireditvah, sejmih in so stal-e gostje na Dobrotah slovenske kuhinje na Ptuju, kjer so osvojile veliko priznanj, njihova članica Mira Rup-lik pa je pred dvema letoma dobila »lo najvišje priznanje, kipec kako-rosti. V letošnjem letu bosta prvi akciji iz-st na materinski dan, 25. marca, in ladicionalna velikonočna razstava do-irot v Kulturnem domu v Šmarju, kjer (onavadi sodeluje približno 30 kme- Francka Javeršek: »Vesele smo, ker tudi mlajše iščejo pomoč v društvu.« tic. Od lanskega novembra do januarja so že organizirale dva tečaja ročnih del v Bistrici ob Sotli z desetimi udeležen- kami in na Kristan Vrhu z več kot dvajsetimi. Tudi letos bodo pripravili vsaj tri kuharske tečaje na različnih lokacijah, na katerih pričakujejo okoli 70 tečajnic. Izredno aktivna in vsestranska predsednica Francka Javeršek je povedala, da je njihova letošnja največja želja izdati knjigo starih receptov za pripravo različnih vrst kruha, potic in drobnega peciva. Vse kmečke žene, ki so pripravljene sodelovati, naj se prijavijo svojim predstavnicam v društvu najkasneje do 30. aprila, saj želijo, da bi knjigo izdale še letos. V Društvu kmetic Ajda so zadovoljni s sodelovanjem z župani štirih občin od koder so članice, krajevnimi skupnostmi in še posebej z gasilskima društvoma na Kristan Vrhu in v Bistrici ob Sotli. Za dobro in uspešno delo pa jim je v strokovno pomoč mentorica Irena Kos s Kmetijsko svetovalne službe Šmarje pri Jelšah. TONE VRABL Vinska cesta na državni račun V petih obsoteljskih ob-iinah, ki želijo urediti vin- Èo turistično cesto, so z ločitvijo programskega odbora Savinjske regije ze- 0 zadovoljni. Kot smo že oročali, je odbor izbral rojekt tamkajšnje vinske ceste za sofinanciranje iz državnih sredstev neposrednih regionalnih spodbud. 1 Vrednost projekta Ureditve šmarsko-virštanjske insko turistične ceste znala v celoti 191 milijonov tolarjev, od česar lahko ■bsotelje iz državnega pro-fcčuna pričakuje sofinanciranje v višini 95 milijo-lov. Gre za partnerski pro-fekt občin Šmarje pri Jel-lah, Rogaška Slatina, Ro-Satec, Podčetrtek in Kozle (z izjemo občine Bistriça © Sotli, ki žal ni pristopila). S pomočjo projekta bodo letos opravili različne rekonstrukcije lokalnih cest na vinogradniških področjih vseh sodelujočih občin. V šmarski občini bodo tako opravili rekonstrukcijo ceste na Tinski vrh ter po njegovem grebenu, v občini Rogaška Slatina pa bodo poskrbeli še za razširitev ceste Rogaška Slatina-Kostriv-nicarPodpIat. V Rogatcu so se odločili za sanacijo ceste Donačka Gora-Rudijev planinski dom ter sanacijo ceste v Trške gorce, v Kozjem za rekonstrukcijo ce"ste Buče-Vera-če. V izrazito turistični občini Podčetrtek želijo opraviti rekonstrukciji cest Vaj-dič-Reberšak ter v Roginski gorci. Po državnih pravilih za sofinanciranje morajo biti vse omenjene naložbe udejanje- ne še v tem letu. Sicer pa je treba počakati še na sklep vlade o sofinanciranju, ki je zdaj bolj kot ne le še formalnost. Vlada naj bi se na to temo sestala še v tem mesecu. Država želi s takšnim nacionalnim projektom doseči usmerjanje in pospeševanje razvoja podeželja. V gospodarsko šibkem Obsotelju in na Kozjanskem so prepričani, da bodo z izboljšanjem cest, kjer se vije njihova vinska cesti, bistveno prispevali k razvoju turistične ponudbe. BRANE JERANKO 20 SL. KONJICE j ZMČC | Dobro ni dovolj dobro Smelo začrtan razvoj turizma na Konjiškem - Mesto cvetja in vina za prepoznavnost v Evropi Če je pred osmimi leti govorjenje o turizmu v takrat še tipično industrijskih Slovenskih Konjicah budilo prizanesljive nasmeške in celo posmeh, ima danes konjiška občina vse bolj prepoznavno podobo. Blagovna znamka mesta cvetja in vina je prepoznavna v Sloveniji, Konjičani pa želijo, da bi postala prepoznavna tudi v Evropi. Prvi koraki so narejeni. Opazili in pozdravili jih niso le domačini, temveč tudi vsako leto številnejši obiskovalci (lani jih je bilo že več kot 55 tisoč), pa tudi različne ocenjevalne komisije. Te so Slovenskim Konjicam 5-krat prisodile naziv najlepše izletniško Na Konjiški gori, pri obnovljeni lovski koči pod Stolpnikom, bo 9. maja simbolično obeležilo vstop v Evropsko unijo 5 občin: Vojnik, Oplotnica, Vitanje, Zreče in Slovenske Konji- mesto v Sloveniji, mednarodna komisija pa jih je nagradila z zlatim priznanjem na evropskem tekmovanju v urejenosti mest in vasi Entente Florale ter jim lani zaupala tudi zaključno prireditev tega tekmovanja. Kot sta na torkovi novinarski konferenci o letošnjih turističnih načrtih poudarila župan Janez Jazbec in direktorica GIZ Dravinjske doline Renata Klanč-nik, ostaja turizem v ospredju vseh razvojnih načrtov občine. Kljub dobrim preteklim izkušnjam jih čaka še veliko dela. V lokalni agendi 2020 opredeljuje turizem kot gospodarsko panogo, ki bo zaposlovala v dveh desetletjih 20 odstotkov aktivnega prebivalstva. Od sedanjih 6-7 odstotkov je to velik premik, ki ga nameravajo doseči korak za korakom. Letos bo občina nadaljevala s finančnimi vzpodbudami za vlaganja v nove turistične postelje (lani so jih na ta način s 100 povečali Renata Klančnik in Janez Jazbec na 130) in širitev kakovostne ponudbe v gostinstvu. »-Ni dovolj dobro vino in povprečna hrana. Oboje mora biti odlično,« je prepričan Janez Jazbec. Pomemben korak naprej pričakujejo od vse bolj tvornega povezovanja ponudbe in promocije z izkušenim zreškim turizmom, svoje pa bi naj prineslo tudi izboljšanje ponudbe v Žički kartuziji, dvorcu Trebnik, Starem gradu in drugih turističnih točkah. V naslednjih dveh letih pričakujejo razširitev golf igrišča v Škalcah s sedanjih 9 na 18 lukenj, že letos pa bodo na hektarju in pol zemljišča pri Trebniku začeli z izgradnjo cvetličnega parka Evrope. Precej pričakujejo tudi od uspešnih predstavitev na Slovenske Konjice pomagajo ostalim slovenskim mestom, ki se vključujejo v evropsko tekmovanje v urejenosti Entente Florale. Kot je povedal Janez Jazbec, so pred kratkim v Bruslju potrdili letošnja slovenska tekmovalca: Šentjernej med manjšimi in Žalec med večjimi mesti. Evropska komisija jih bo obiskala med 5. in 7. julijem. različnih sejmih, od tesnega sodelovanja z več kot 30 turističnimi agencijami, pa tudi od bogate turistične in kulturne dejavnosti. Tudi to so poti do cilja: biti prepoznaven v Sloveniji in v Evropi. »Ključ je v odprtosti za povezovanja, na krepitvi podobe in blagovne znamke urejenega izletniškega mesta, na sonaravnem odnosu do okolja in na prijaznosti do investitorjev,« poudarja temelje nadaljnjega razvoja župan Janez Jazbec. MILENA B. POKLIČ Cvetje za Tanjo Petelinek in njene hčere Poezija Tanje Petelinek Na literarnem večeru v Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah se je s svojo poezijo predstavila Tanja Petelinek, pomagale pa so ji hčere, sicer (tako kot nekoč mama) učenke šole. Tanja Petelinek je začela pisati že v najstniških letih, šele sedaj pa se je ob podpori domačih opogumila in predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Med nebom in zemljo. Literarni večer so obogatili še s podelitvijo priznanj za najboljše ekslibrise, ki bodo odslej krasili vse knjige v šolski knjižnici. Posebna komisija pod vodstvom enega vodilnih ekslibristov v Sloveniji, Arpada Šalamona, je izbrala tri najboljše izdelke. Njihove avtorice so Zala Berdnik, Tjaša Kumer in Anja Strmšek. Na prireditvi so podelili tudi bronasta Cankarjeva priznanja. Osvojilo jih je 11 učencev, pet pa se jih je uvrstilo tudi na državno tekmovanje. MBP POMLADNI KREDIT Tudi za tiste, ki nimajo odprtega osebnega raiuna pri SK8 banki. Podrobnejše informacije in informativne . taačiir.e iaSfe» tW»tu »• vseh poslovalnicah SRB b.ttilt ali na spletnem Baslovu w»w.sltb.si Od otrok za starše V Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je prejšnji teden izšla drobna knjižica, ki so jo otroci pripravili za starše. »Knjižica je ugovor na prehitevanje časa, saj otroci prehitro odhajajo v svet odraslih. Pustimo jim njihov čas, čas otroštva,« je uvodna misel mentorice Zdrave šole Andreje Ramšak. Knjižica odgovarja na vprašanji, kako ostati zdrav in bolje živeti. Nasvete podarjajo učenci in njihovi mentorji, segajo pa na vsa področja zdravega življenja. Zagovarja pravilno prehrano, dovolj spanja in gibanja, pomen odnosa do soljudi, spregovori o delitvi dela v družini, o zdravi spolnosti in nezdravem potrošništvu. 1\idi prezgodnje Učenje in barvanje las sta našla v njej svoje mesto. Učenka Kaja Kukovič iz 7. razreda devetletke na primer staršem svetuje, naj ne barvajo las otrokom prezgodaj, saj tako uničujejo njihove lase in lasišče ter jim krajšajo otroštvo. »Tako imajo nekatere deklice pri 12 letih izgled odrasle ženske,« je zapisala. Zanimiv, bogato ilustriran zbornik so predstavili na predavanju v okviru vzgoje za zdravo življenje. O pomenu vrednot v sodobnem času, o šoli in družini v skupni nalogi za odgovorno odraščanje otroka ter o tem, kaj je mogoče narediti proti brezciljnosti in apatičnosti otrok in mladostnikov je spregovorila doc. dr. Zdenka Zalo-kar Divjak. Predavanje in izdajo knjižice so omogočili ministrstvo za zdravje. Žalske lekarne Žalec s projektom Prebudimo pomlad v sebi in seveda šola, ki ježeS. leto vključena v projekt Zdrava šola. Predavanje bodo ponovili 30. marca še v podružnični šoli v Tepanju. MBP Skrivnosti zeliščarja V dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah bo sobota, 20. marca, od 10. ure dalje, posvečena skrivnostim zeliš-čarstva. Poleg predavanja o zeliščnih izdelkih bodo obiskovalcem praktično predstavili izdelavo posameznih tipov izdelkov (kreme, tinkture, čaji...), svetovali o zasaditvi vrtov z zdravilnimi zelišči in razkrili številne pomembne skrivnosti. Bogastvo okusov čajev in zeliščnih prigrizkov bo mogoče tudi preveriti. Za otroke pripravljajo odprtje dvorske otroške igralnice, ki so jo poimenovali Otroški paradiž. MBP NA KRATKO Bistriško-konjiški naddekanat SLOVENSKE KONJICE - Z ustanovitvijo bistriško-ko-njiškega naddekanata, enega izmed devetih v mariborski škofiji, je postal novi nadde-kan konjiški dekan Franc Br-glez. Za tajnika so izvolili župnika Jožeta Brezovnika iz Šmartna na Pohorju. Lokalna agenda 2020 SLOVENSKE KONJICE - V občini so se resno lotili oblikovanja lokalne agende 2020. Za dokument, v katerega bodo zapisali razvojno strategijo, so že začeli zbirati ideje, potrebe in želje za prihodnost. Uvrstili jih bodo v prostor in čas, uskladili z možnostmi in podkrepili z nosilci. Da bi v priprave vključili kar najširši krog, bodo pripravili več javnih delavnic. Na prvi prejšnji teden so se zbrali predstavniki konjiškega gospodarstva in predstavili svoje videnje razvoja občine. Projektni odbor bo postopek vodil vse do osnutka, ki ga bodo junija, ob občinskem prazniku, javno predstavili. Nagrade za Pravi obraz SLOVENSKE KONJICE - V prostorih Mladinskega centra Dravinjske doline je bilo ves mesec na ogled 32 fotografij, ki jih je 7 avtorjev poslalo na nagradni natečaj Mladinskega centra z naslovom Pravi obraz. Med njimi so obiskovalci MC Patriot in strokovna komisija izbrali tri avtorje, ki so najbolje ujeli Prave obraze. To so Milan Oberleit, Andraž Korošec in Zvonko Vir-tič, vsi iz Slovenskih Konjic. Čigava bo mrliška vežica? SLOVENSKE KONJICE - Mrliško vežico ob konjiškem pokopališču uporabljajo prebivalci 9 krajevnih skupnosti, zato Krajevna skupnost Slovenske Konjice predlaga, da prevzame vežico v upravljanje občina oziroma Javno komunalno podjetje. Mrliška vežica je namreč potrebna celovite obnove, za kar bi po prvih ocenah potrebovali najmanj 2 milijona tolarjev. Starševski teden ZREČE - Učiteljice prvega triletja osnovne šole Zreče so skupaj z učenci pripravile starševski teden. Pričel se je v ponedeljek v športni dvorani, nadaljuje pa se danes, v četrtek, z družinskim srečanjem v šoli, ki so ga naslovili Radi bi vam povedali. Starševski teden bodo zaključili v soboto s pohodom na Gorenje, do zreške podružnične šole. MBP baumit.com Dobitnike bomo izžrebali med vsemi, ki se bodo na časopis naročili do 8. aprila! ^ Pri tem nismo pozabili dosedanjih zvestih naročnikov, saj bomo marca z žrebom izbrali 3 enega od njih in ga nagradili z gospodinjskim aparatom. Nato pa vsak mesec še enega! Î Htm motiti ■—í> """"* Srebrnim, rosa trave... modni nakit ADAM AS za vsa srca... ADÂMAS SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS. 10.000 NAROČNIKA DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE! Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas! ■ fasadni sistemi ■ notranji in zunanji ometi ■ zaključni sloji za fasade gradbena lepila ■ veziva ■ sanacijski sistemi malte za zidanje Baumit Gradbeni materiali d.o.o. Zagrebška ulica 1 1000 Ljubljana tel.: 01236 37 55 www.baumit.si Na Vojniškem veliko parcel V občini Vojnik nameravajo s prodajo občinskega premoženja v letu 2004 pridobiti vsaj 93 milijonov tolarjev za nove naložbe. V KS Vojnik namerava občina med drugim prodati 25 parcel v Konjskem, za novo naselje družinskih hiš. Nekaj občinskega premoženja bodo prodali tudi na območju krajevne skupnosti Nova Cerkev, kjer bo v Soc-ki na prodaj sedem parcel za družinske hiše. V tej KS nameravajo v letu 2004 tudi zaključiti prodajo še zadnje od treh kmetij, ki so prešle v ob- činsko last s sodnim sklepom ter izročilno pogodbo. V KS Frankolovo načrtuje občina v letu 2004 prodajo do-nedavnega poslovnega prostora pošte ter parcele na Lindeku. Poleg vsega omenjenega namerava letos prodati tudi bazen na Frankolovem, vendar pričakovani izkupiček v občinskem proračunu za leto 2004 (v znesku 93 milijonov tolarjev) še ni upoštevan. Letos je bila najbolj odmevna prodaja nekdanje šole v Črešnjicah, za katero je občina iztržila 4,6 milijona tolarjev. BRANE JERANKO ilHGRAD /izdelava DEMIT fasad 'lUsfflOKnr ✓izdelava strojnih Cesta na Dobrovo 7, Celje Telefon/fax: 03/54175 98 ✓slikopleskarska dela GSM: 041/774 718 ✓ suhomontažni 041/774723 sistemi KMAUF V pričakovanju luči Krajani Bovš v občini Vojnik že četrt stoletja čakajo na javno razsvetljavo: »Že 58 let živim v hriboviti vasici Bovše, ki leži na obrobju občine Vojnik in meji z občino Šentjur. Že petindvajset let pa se počutim kot drugorazredni vaščan,« pojasnjuje svoje občutke Rado Kolar, ker občina Vojnik noče postaviti javne luči na koncu Bovš. Razočaranje je še toliko večje, ker pol vasi ima javno razsvetljavo, nekaj vaščanov pa je ostalo v temi. Vse se je začelo leta 1978, ko naj bi si krajani, po besedah Rada Kolarja, s krajevnim samoprispevkom zgradili asfaltno cesto in luči ob njej. »Izvajalec postavitve obcestnih luči je menil, da je dovolj, če postavi luči samo do križišča vasi in tako je tudi ostalo. Že v prejšnjem režimu smo večkrat prosili za eno ali dve luči, pa je ostalo le pri obljubah. Ko pa smo dobili svojo občino, smo si obetali veliko več posluha za naš kraj,« pripoveduje Rado, ki ne ve več, na koga bi se še lahko obrnil, da bi dobil tisto, kar mu pripada. Predvsem pa ga boli, ker »nam ne dajo tistega, kar smo sami plačali s krajevnim samoprispevkom«. Žal se tega samoprispevka na vojniš-ki občini nihče ne spominja, vendar župan Beno Po-dergajs obljublja, da bodo stvari še enkrat pregledali in preverili. Tudi na KS Vojnik so skoraj prepričani, da samoprispevka za luči ni bi- lo. Da gre le za sprenevedj nja, je prepričan Rado Kq lar, ki ga zanima, v čigav že je potemtakem šel ves ta d nar. In zakaj so osvetlili $ mo pol vasi, pa to, ali pri bivake na koncu vasi Ba še čaka svetla prihodnoj »Luči ne postavljamo p< I vsako jablano, ni denarja] je jedrnat župan, ki mu om( njeni problem z lučmi & pošteno najeda živce. »P CENA ZA 2 OSEBI 59.9901". «.) laviO'bus, 5*poip., animacija] NAKRATKO Tri judoistke v Atene? VARŠAVA - Po treh tednih premora je bila v Varša\ sporedu šesta tekma za svetovni A pokal v judu. V ok evropskih kvalifikacij se je Urška Žolnir (Sankaku) z gim mestom v kategoriji do 63 kilogramov na jakostní tvici spet prebila znotraj prvih pet mest, ki vodijo na " nji olimpijski turnir v Atene. Petra Nareks je v kategoriji i 52 kg končala na tretjem mestu. Lucija Polauder (nad kg) ima trenutno s prvim mestom na jakostni lestvici zaji tovljeno uvrstitev na 01. (PŠ) Končina Junak prvenstva NOVA GORICA - Na članskem državnem prvenstvu so izkazali tudi žalski in velenjski karateisti. Najuspešnejši bil Zalčan Matjaž Končina, ki je zmagal v športnih borb do 75 kg in z zmago v absolutni kategoriji postal najbol I tekmovalec prvenstva. Zmagala je tudi njegova klubska lil legica Teja Šavor v konkurenci športnih borb do 53 kg. katah posamezno je bila prva tekmovalka Alisa Redič (J ger Velenje), skupaj s klubskimi kolegicami pa je slaw tudi v katah ekipno. Na stopničke so stopili še Luka Maj in Mladen Stojnič (KK Žalec) ter Zekerijah in Omer Tab kovič (KK Velenje). (PŠ) Big air na Celjski koči CELJE - Na tekmovanju za snowboard in ski pokal v h airu je na Celjski koči nastopilo 26 tekmovalcev iz vse Si venije. V kategoriji snowboard starejši je zmagal Anže 8 ša, pri mlajših je bil najboljši Žiga Erlač, v kategoriji ski Nejc Bizjak. (PŠ) Nova rekorda Miroteksa CELJE - Trener celjskih kegljavk Lado Gobec je svoje i rovanke pripeljal že do 18. naslova državnih prvakinj. I so najboljše, je bilo znano že kar nekaj krogov pred ka cem, z novima zmagama pa so vodstvo na lestvici le še po| dile. Sprva so doma premagale Rudar z 8:0, nato pa na g štovanju ugnale še Koper s 7:1. Tam so dosegle tudi reka kegljišča (3442 kegljev), ki je hkrati tudi ženski ekipni kord ligaških tekmovanj, boljši celo od moškega. Najvi kegljev (622) je podrla Barbara Fidel, kar je ženski ligaj rekord posameznih tekmovanj. »Čeprav smo že vajeni q slovov državnih prvakinj, smo novega vseeno zelo veseli, posebej zaradi tega, ker smo celotno sezono odigrali bi poraza. Kljub poškodbam in boleznim nismo imeli več; težav, saj imamo več dobrih igralk, na katere lahko račun mo. Smo tudi eden redkih klubov na svetu, ki je že tolik krat zapored osvojil državni naslov. Poleg Barbare Fidel zelo napredovala Rada Savič, seveda pa gredo čestitke vse mojim puncam,« pravi Gobec. V soboto čaka Celjanke pr tekma četrtfinala evropske lige proti Triglavu iz Kranja. (Ji Osem medalj za Valenčaka CEUE - V bazenu Golovec je zimsko državno prvenstvo plavanju za mlajše dečke in deklice organiziralo Društvo nih športov Posejdon Celje, ki je v ekipnem tekmovanju o vojilo četrto mesto. Med posamezniki pa se je imenitno odrez domačin Jan Valenčak, ki je osvojil kar osem medalj. Prvi bil na 100 in 200 m metrov prosto ter na 100 m delfin. (D Račke so tekmovale ROGLA: Novinarji so nastopili na državnih prvenstvil veleslalomu, smučarskem teku in kombinaciji. Med žť skami so v različnih kategorijah v veleslalomu zmagale M jeta Demšar (Enciklopedija), Marjeta Šoštarič in Barbi Sedmak (Protokol RS), pri moških pa Rajko Ocepek (Kme< glas), Matjaž Albreht (Delo) in Boštjan Okorn (Delo). M superveterani je bil 5. Janez Kroflič (Savinjčan), med ve rani pa 8. Janko Šopar (TVS), 14. Branko Stameji (NT&RC) in 16. Vili Einspieler (Delo). V smučarskem tel je bil med superveterani 8. Hinko Jerčič (Gorenje), zni govalci pa Urška Šprogar, Marjeta Šoštarič, Tatjana Pih) (Dnevnik), Tone Fornezzi (Nedeljski dnevnik), Matjaž i breht (Delo) in Primož Kališnik (Polet). (BS) Strmina, njihova vrlina CELJSKA KOČA - Smučarsko društvo Unior (sekcija terani) je organiziral prvenstvo Celja v veleslalomu. Vetei ni in veteranke (65) so nastopili v štirih kategorijah. P ženskah je zmagala Vera Zgoznik pred Tatjano Govedič Amalijo Grajžl. Pri moških nad 50 let je slavil Drago Bol šek pred Miranom Govedičem in Milanom Hermanom, tt 60 let je zmagal Peter Čater pred Slavkom Zgoznikom Tonijem Zimškom, nad 70 let pa Janko Četina pred Mar. nom Nunčičem in Otom Tajnškom. (DŠ) SUPER ŽUR ZA 1. MAJ KORČULASdni že ta 22.500 0REB1Ć 5 dni že za 19.900 DUBROVNIK 5 dni že u 24.000 N. V1HI00LSKI3 dni že od 13.900 Inki, pft»ad, atot, frft tMri»h, kwtrtil DOBER DAN TURIZEM d.o.c CEUE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170J Marijan Pušnik, najuspešnejši celjski nogometni trener doslej. Odstopna izjava Marijana Pušnika »S 15. marcem 2004 nepreklicno odstopam kot trener članskega moštva NK CMC Publikum. Odstopam zaradi slabih rezultatov članskega moštva in neizpolnitve zadanih ciljev, ki so mi bili postavljeni s strani vodstva kluba, ker se čutim najbolj odgovornega za slabe rezultate članskega moštva, kot trener in kot vodja strokovnega sveta. Vsem dosedanjim odličnim sodelavcem, nogometašem in predvsem upravi kluba iskreno želim veliko športnih in ostalih uspehov v nadalj evanj u in v novih prvenstvih. Obenem bi se rad vsem njim, sponzorjem in resničnim pristašem in navijačem NK CMC Publikum zahvalil za pomoč, trud in podporo v vseh teh letih skupnega sodelovanja. Verjamem in prepričan sem v to, da se bo dobro, pošteno in načrtno delo NK CMC Publikum hitro obrestovalo in da bo postal še uspešnejši klub kot je bil že doslej.« 1 1* Iggtór 3 j Kopalnica je prostor, kjer za£nemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo valim željam in vam svetujemo pri Izbiri. Celovita ponudba keramičnih ploJčic, sanitarne keramike, armatur In kopalniških dodatkov priznanih blagovnih znamk na enem mestu - v Merkurjevih trgovskih centrih na oddelkih s kopalnicami. Ne prezrite! Pri nakupu keramičnih plolčlc Zlrconlo, Irl«, Gorenje, Martex all Emil In kopalnliklh radiatorjev Bial, MLM, Varls ali Vogel Si Moot vam od 8. do 31. marca 2004 priznamo 10-odstotni popusti Popust ne velja za Izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo KERAMIČNE PLOŠČICE KOPALNIŠKI RADIATORJI od 8. do 31. 3. 2004 » I r 'JL • mmw I PRVOMAJSKA POTEPANJA ■■ Tjtïl e počitnice Jemljejn^resno | epote Rena 24.4.;49.900 Sit Sicilija letalo; 24.4.;135.900 S« Umbrija 24.4. in 30.4.;40.900 Sit Gradovi južne Češke 24.4.; 21.900 Sit 3unaj-8ratislava 24.4. in 15.i1.500 Sit Toskana z Elbo; 24.4. in 30.4.;42.900l Provansa in Azuma obala 24.4.;65.900 Sit Benetke in Beneške Lagune 1.5.;9.500 Sit Rim-Pompeji-Sorento-Capn 23.4.;59.900 Sit Lugano-Boromejski otoki-Milano 29.4,;47.900 Sarajevo-Mostar-Medugorje 29.4.;33.500 Sit Beograd in srbski samostani 24.4.;48.900 Sit PRVOMAJSKE POĆITNICE-2.3.5^ni: na morju, gorah, zdraviliščih; Slovenija, Hrvaška V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004: Slovenija, Hrvaška, BIH, " " * Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,03/7132301; ta: 01/713 23 08 s* Last Minute Center* MALI LOŠINJ - Vespera, POREČ - Kristal, RABAC - Hedera/ Narcis, RAB - San Marino, UMAG - Sol polynesia,... JggmMSES^^KSĚBi^^Ě MALI LOŠINJ - Vespera, POREČ - Kristal, RAB - San Marino, RABAC • Hedera/Narcis,... FirstMinuteCenter ' ™ 21.3.-74^6 a-Holil 139-9°° * 21-, 28.3. - Hotel 4/5", ladja 5', 8 dni. ! 7I.200, 27.3. -Hotel 4/5*, 7 dni, vse vključeno, ^e liSE*2®0"' 22.3. - Hotel Ambasador 3 dni, polpenzion 274. - 2O.9OO $tt I Hotel 2/3*, 4 dni, polpenz. I restolnica brez nebotičnikov POMLADNI PLES V petek, 26. marca 2004, ob 20. uri v Restavracijo Vrelec Gost večera OTO PESNER, ansambel KRISTALI in okusna kulinarična j«, doživetja vam obetajo prijeten večer. vjj^ Vstopnina z večerjo je 4.900 SIT. Prisrčno vabljeni! Rezervacije sprejemamo na tel. št.: 03 7345 122 Asuncion, glavno mesto Paragvaja, je majhno in ponoči nevarno 5.990 CRES, 1. maj Sončkov klub. izleti, mini I Hit lanskega leta! do2.5./2D/P0L bol2.900 POREČ, 1. maj Sončkov klub, 3* hoteli. Sport brez meja. turnirji, prireditve.. 27.475D/POl i. a 22.500 NARODNI PARKI, 1. maj Sončkov klub. bus; Komati. Slapovi Krke. Paklenka. Plitvice 27.4V5D/POL 37.900 RAFTING PO TARI Budva, Sarajevo, Cetinje. pršut v Njeguših, rafting z vodnikom 26.4/5D/BUS 54.900 GRČIJA, Krf a in izteh, bus/bdja UAJBOna 63.800 EGIPT, Hurghada 3* Sea Garden, polet iz u.Snona 115.900 KRIŽARJENJE PO NILU S* hoteli in Ma, Kairo-Hurgada-Luxor-Asuan; polet iz Ljubljane 23,30.4780 154.900 »sonček „j Ttlcfon: Q3/42S 46 40 ij \j TUI potovalni centar letni dominaciji belih priseljencev. Medtem ko se španščina uporablja bolj kot poslovni jezik, pa na ulici prevladuje gvaranščina. Zadnja leta indijanski jezik uvajajo tudi v šole. Popoldne sem se sprehodil skozi vasico. Njena posebnost so čipkarice, ki pa prtičke in druge stvaritve izdelujejo nekoliko drugače, kot smo navajeni pri nas. Čipke izdelujejo na nekakšnih statvah. Videti je bilo, da vsaka druga družina živi od tradicionalne obrti. Pred hišami ob glavni cesti so namreč viseli izobešeni prti vseh mogočih velikosti in razne obleke, okrašene s paragvajsko čipko. Čipkaste umetnije pa niso samo bele. Izdelujejo jih v vseh mogočih barvah, tako da so nekatere prodajalne videti kot bi bile obsijane z mavrico. Kupcev se sicer ne tare, toda prodajalke se nad poslom niso pritoževale. IGOR FABJAN nimi izdelki. Ni mi do nakupa, kar hitro spozna tudi prijazna prodajalka. Pripravljena pa je na klepet in to v tekoči angleščini, kar za Paragvaj ni ravno najbolj običajno: »Razlike med bogatimi in revnimi so v Paragvaju že od nekdaj velikanske. Bogati veleposestniki živijo življenje, kot ga lahko vidiš v telenovelah. Toda večina prebivalcev živi veliko bolj skromno. Z odhodom zadnjega diktatorja Stroessnerja pred nekaj več kot desetimi leti se je precej spremenilo. Toda gospodarstvu ne gre kaj prida bolje. Morda so razmere podobne kot v nekdanjih socialističnih državah. Na račun demokracije, kakršnakoli že je, se je precej razbohotil kriminal. Nekoč si lahko brez skrbi hodil po prestolnici tudi sredi noči. Tajna policija je bila prisotna povsod in če nisi javno nasprotoval režimu, se nisi imel česa bati. Danes pa se je v večernih urah dobro izogibati najbolj razvpitim mestnim parkom ...« Zdravilni čaji ob cesti mnogo ceneje kot obisk zdravnika ali lekarne. Med enodnevnim potepanjem po okolici Asunciona sem v neki vasi naletel na družbo veseljakov. V nekakšni go-stilnici so veselo prepevali. Radovedno sem jim prisluhnil, saj takšne glasbe še nisem slišal. Prisedi, sem razbral iz namigov in že se je pred menoj znašla steklenica piva. Brez kakršnih koli vprašanj so nadaljevali s prepevanjem. Najprej ob spremljavi kitare, potem pa so raje prižgali kar velik tranzistor in na vse grlo spremljali priljubljene pevce. »To je polka,« so mi pojasnili mimogrede. Melodija je bila seveda daleč od tiste, kakršno bi ob polki pričakoval v Evropi. Toda glasba je bila prijetna za uho. Še posebej, ker so večino pesmi prepevali v indijanskem jeziku. Gvaranščina je eden redkih indijanskih jezikov v Južni Ameriki, ki je skoraj popolnoma enakopraven španščini kljub večsto- Temačnim parkom sem se ponoči res izogibal. Čez dan pa sem z veseljem posedal v senci košatih dreves. Še posebej po dvanajsti uri, ko si zaradi hude vročine tudi domačini privoščijo obvezen počitek - siesto. V tem času se mnogi hladijo prav v mestnih parkih. Tu si je med drugim mogoče ob provizoričnih kuhinjah privoščiti poceni kosilo in popiti hladen čaj mate, ki se v Paragvaju imenuje terere. Mnogi se navdušujejo tudi nad zdravilnimi zeliščnimi čaji. Iz raznih koreninic, lubja in listja tropskih rastlin domači zdravilci kar na prostem pripravljajo mešanice za vsakovrstne bolezni. Domačini uličnim ze-liščarjem zaupajo in se pogosto ustavljajo pri njih, da bi popili skodelico ali dve zdravilnega čaja. Vsekakor je to Neugledno predmestje ob reki Paragvaj suncion ima1 le osemsto i prebivalcev. Mesto na pogled deluje še manj-aj ne premore moderne-redišča z množico nebo-ikov. Namesto njih ga zaz-luje le nekaj stolpnic in ago opaznejših vladnih db. Pred slednjimi se nor-no odvija vsakdanji vr-, medtem ko bi še pred neletí vsakega turista s fo-jaratom priprli, suncion je najpomem-jše pristaniško mesto dr-Od tod po reki Paragvaj ska večina izvoza in uvp-saj lahko po njej plujejo velike tovorne ladje, ki igvaj povezujejo z več kot i kilometrov oddaljenim ntskim oceanom, mestu meje sprva najbolj duševala velika tržnica, ki ega celo mestno četrt. Pi-ilabirint ulic je spremenjen ekakšen velikanski trgov-center. Prav vsaka hiša ima podnji etaži prodajalno, es pa, kjer se najde še kaj itora, brez pravega reda po-Ijajo stojnice s tisočerimi Iki. Tako v družbi televi-iev prodajajo cenene kitaj-obleke, bolj ali manj sve-ribe, nedaleč stran ponuja-elenjavo in tropsko sadje, zi neznansko gnečo pa se čas prebijajo močni fantje latlami in culami pravkar ipelih pošiljk. Po nekajur-i pohajkovanju si oddah-i na malce mirnejšem kon-v lični prodajalni z usnje- Le redke stare zgradbe so lepo obnovljene. l »Rekel je, da bo ubil oba —«e Na Okrožnem sodišču v Celju se je pred senatom, ki mu je predsedoval sodnik Milko Škoberne, začelo sojenje 20-letni Barbari Kova-čič iz Celja, obdolženi, da naj bi 8. novembra lani v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti vzela življenje Zvonku Pratnekerju. Med prepirom naj bi Pratneker-ja zabodla v desni del prsnega koša in mu s tem prizadejala vbodno rano, zaradi česar je zaradi velike izgube krvi ter zaradi za-litja dihalnih poti s krvjo umrl. Kot je zapisano v obtožnici, je dejanje storila v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Barbara Kovačič, ki je skupaj s prijateljico kot neke vrste podnajemnica živela v stanovanju Zvonka Prat-nekerja, je dejanje priznala in ga, kot je povedala, močno obžaluje. »Nikoli ne bom pozabila, kaj se je zgodilo -čeprav vem, da za to ni opravičila in da časa ni mogoče zavrteti nazaj,« je povedala obdolžena, ki jo po uradni dolžnosti brani zagovornica Nuša Maček. Kovačičeva, ki je imela težave z odvisnostjo od trdih drog (v času, odkar je v priporu, jemlje metadon), je senatu natančno opisala, kako se je zgodila tragedija: »Zbudila sem se okoli poldneva in prišla v kuhinjo, kjer sta Zvonko in njegov prijatelj pila vino. Zvonko me je prosil, da odpeljem na sprehod enega od psov, in tako smo šli skupaj v park. Potem sem šla s psičko k Zvonkovému prijatelju v Kovinarsko ulico, ki je imel nekaj kosti za pse, in tam pojedla kosilo. Ko sem se vrnila v stanovanje, je Zvonko kuhal polento. Pogledala sem v lonec, videla, da se delajo grudice ter rekla, da takšne polente ne bom jedla. Zvonko je dejal, da bo skuhal drugo, vendar so bile v loncu še vedno grudice, zato sem vprašala, ali lahko kosilo skuham sama. Rekel je, da ne, potem pa je nenadoma začel name močno vpiti. Govoril je razne grozne stvari in ko sem se umaknila v sobo, je prišel za mano, kjer me je z nunča-ki udaril po nogi in za ušesom.« Kot je dodala, jo je prejšnji dan obiskala njena mama, ki je prinesla nekaj hrane. »-Takrat, prejšnji večer, sem nazadnje vzela mamila. Mama mi je rekla, da tako več ne gre in da mi je pripravljena pomagati, če bom odšla od Zvonka, jaz pa sem ji za sveto obljubila, da bom šla v komuno, kjer bi se ozdravila odvisnosti od mamil.« V rokah je držal nož Naslednji dan, po prepiru, med katerim se je Zvonko menda obnašal veliko bolj nenavadno kot ponavadi, se je Barbara odločila, da ima vsega dovolj. »Sklenila sem, da bom vzela stvari ter se vrnila domov.« Ko je prišla do sobe, v kateri je stanovala, naj bi se ji približal Zvonko, ki naj bi jo skušal pretepsti. »V rokah je držal nož in kričal: »Če te ne bom imel jaz, te ne bo imel nihče. Ubil bom oba - najprej tebe in nato še sebe ...« Med prerivanjem naj bi prišla do kuhinje, kjer naj bi Barbara s pulta vzela kuhinjski nož. »Zvonko, ki me je najprej stiskal za vrat z obema rokama, me je potem z eno roko prijel za zapestje. Nekaj časa sva se še prerivala, jaz sem se branila, potem pa ... Nenadoma sem začutila grozen strah, srce mi je začelo močno utripati, hud utrip sem čutila tudi v žilah ... Nato je Zvonko kar naenkrat obležal na tleh,« je s solzami v očeh še pripovedovala, »zelo me je bilo strah, ko sem odhajala iz stanovanja, sem še zadnjič pogledala vanj. Tiste oči... Če bi vedela, kako grozno je, se ne bi nikoli ozrla ...« Barbara je odšla v bližnji bife, kjer je prosila za dve cigareti, potem pa je odšla v bližnjo govorilnico, od koder je poklicala policiste in povedala, kaj se je zgodilo. Pod vplivom drog Izvedensko mnenje v zvezi z dogodkom in osebnostjo Barbare Kovačič je podala tudi sodna izvedenka psihiatrične stroke Maja Rus Makovec, dr.med. Njeno mnenje je obtoženi zelo naklonjeno: »Menim, da je Kovačičeva dejanje storila v pol-zavestnem stanju, v katerem je bila tudi zaradi vpliva drog.« Kot je dodala Maja Rus Makovec, do tragičnega dogodka skoraj zagotovo ne bi prišlo, če obdolžena ne bi bila odvisna od mamil, saj se ne bi niti znašla v okoliščinah, da bi kot podnajemnica živela pri Zvonku Pratnekerju. »Menim, da je Barbara Kovačič psihično dovolj stabilna oseba, ki bi se lahko ozdravila odvisnosti od drog, vendar zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ne priporočam zdravljenja v psihiatrični bolnišnici,« je povedala izvedenka in senatu svetovala ukrep zdravljenja ter ponovne vključitve v šolanje, saj je Barbara v tretjem letniku srednje glavne obravnave ostaja v pri Barbara Kovačič do nadaljevanja zdravstvene šole le-to začasno opustila. »Prve tri mesece bi zdravljenje potekalo v Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Ljubljani, obdobje celotne rehabilitacije pa bi bilo dolgo od dve do največ pet let,« je pojasnila Maja Rus Mako- Senat bo zaslišal še izvedenca sodno medicinske stroke, ki se torkove obravnave ni mogel udeležiti, in tri priče, med katerimi sta tudi mama in stara mama Barbare Kovačič. Slednja do nadaljevanja glavne obravnave ostaja v priporu. ALMA M. SEDLAR Za več kot 30 milijonov odškodnine Osman Lutolli toži tri bolnišnice - Izvedenec bo ugotovil, ali so mu res odrezali del zdravih pljuč Osmanu Lutolliju, 50-let-nemu očetu sedmih otrok, doma s Teharij pri Celju, so leta 1996 v mariborski bolnišnici odstranili del pljuč. Na operacijo so ga napotili iz Bolnišnice Topolšica na osnovi histološkega izvida iz celjske bolnišnice, ki je kazal na rakavo obolenje pljuč. Pregled odvzetega pljučnega tkiva tega ni potrdil, zato Osman Lutolli toži vse tri bolnišnice za odškodnino v višini 30,8 milijona tolarjev. Tožbo je vložil že leta 1999, glavna obravnava na Okrožnem sodišču v Celju pa se je začela šele prejšnji teden, ko je sodišče naložilo stalnemu sodnemu izvedencu Jožetu Balažicu, da pregleda celotno zdravstveno dokumenta- cijo in presodi, ali je bila operacija res nepotrebna, kot je prepričan Lutolli. »To je popolnoma neodgovorno zavlačevanje postopka,« komentira Lutolli odločitev sodišča, »a vztrajal bom do konca, saj druge izbire nimam.« Lutolli, ki je zdaj 40-od-stotni invalid, težko opravlja svoje delo voznika pri Javnih napravah v Celju. Prepričan je, da so ža to krive vse tri bolnišnice. Topolšica, ker so ga iz nje poslali na operacijo, češ da bo sicer v trèh mesecih umrl, celjska, ker je v njenem histološkem izvidu pisalo, da ima »malignom četrtega segmenta desnih pljuč«, in mariborska, kjer so mu na osnovi napotne diagnoze odstranili tretjino desnih pljuč. V odpustnem pi- smu je potem Lutolli lahko prebral, da so »vsi odvzeti fragmenti pljučnega parenhi-ma in bronhialne sluznice ter ostrenja brez znakov maligne rašče«. Lutolli je zaradi tega prepričan, da so mu odrezali zdrava pljuča, v vseh treh bolnišnicah pa so nasprotno prepričani, da niso storili napake in odklanjajo vsakršno odgovornost. V Topolšici so postavili diagnozo na osnovi patološkega izvida, v Mariboru so ga na osnovi te diagnoze operirali, v Celju pa (o tem smo že pisali) so vzorec, ki je bil pozitiven, dali na dodatno ekspertizo, ki je potrdila prvotne ugotovitve. Da bi prišlo do zamenjave vzorca, je izključeno, trdijo vsi vpleteni, saj da so temeljito preverili pot, po kateri je vzorec potoval. Sodnega izvedenca očitno čaka težko delo. V bolnišnicah verjamejo, da bo ocena v njihovo korist, prav tako je v to prepričan tudi Osman Lutolli. »Zdravega človeka so spremenili v invalida. Hočem odškodnino za bolečine in za invalidnost.« MILENA B. POKLIC Popravek V Novem tedniku št. 19. 2. 2004 smo objavi prispevek z naslovom 0 ljani umirajo v mafijski obračunih, s podnaslovdj Je umor Matjaža Podmï šaka iz Levca rezultat m fijskega obračuna? Na za tevo Odvetniške družbe Ki kec in Mihelčič, ki zastoj RSL Leveč z direktorjem Ji žefom Podmiljšakom na č lu, objavljamo popravek naslednjo vsebino: »Matjaž Podmiljšak v 1 tu 1996 v času, ko so bi storjena kazniva dejanja je zaradi teh dejanj potekal sojenje pred Okrožnim si diščem v Celju, ni bil poslen v očetovem servis Jožef Podmiljšak s.p., ni v družinskem podjetju RSI prodajno servisno podje je d.o.o., s sedežem Petra če, Leveč 56/c. Iz sodbe opr. št. K 18/9 z dne 30. 1. 1998 Okrožni ga sodišča v Celju, ki je J Matjaža Podmiljšaka posta la pravnomočna, izhaja, d so bili avtomobili ukradi ni na dva načina: J 1. Tako, da je eden izme sostorilcev, ki pa ni bil p| kojni Matjaž Podmiljšak, ? vlomilskim orodjem odstři nil vložek cilindrične kiju čavniče in s pomočjo vložka je bil v garaži ali ri domu drugega od sostori cev izdelana kopija kljuôj s katerim je bil avto nato o( klenjen in odpeljan. 2. Da je bilo vlomljeno; osebni avtomobil s pomoj jo vlomilskega orodja in j bil avto spravljen v pogon| pomočjo izvijača. Niti v enem primeru ni; so bili uporabljeni ključi ali kopija ključev avtomobilov od strank, ki so imele svoja vozila na servisu RSL d.o.o. Prodajno servisno podjetje, s sedežem v Lev; cu 56/c ali na servisu pf samostojnem podjetnik" Jožefu Podmiljšaku. Začelo se je sojenje Barbari Kovačič, ki naj bi lani v bloku na Mariborski cesti v Celju vzela življenje Zvonku Pratnekerju Sporno poravnavanje posojila? ije nekdanji uslužbenci žalske podružnice SIB banke naj bi opravljali dovoljene finančne transakcije in banko oškodovali za 55 milijonov tolarjev V podružnici SIB banke alcu naj bi pred tedni od-li goljufijo, ki v nekate-elementih spominja na >ajanje v Volksbanki-udski banki, kjer so brez tja kreditirali celjskega djetnika Roberta Prevca. žalskem primeru gre za tri lužbence banke, ki naj bi od strank leta 1997 brez treznega zavarovanja odo-ili 30 milijonov tolarjev pojila. Po smrtí stranke so nadi dolg prikrivali tako, da sami plačevali obroke za isojilo, denar pa jemali z čunov drugih strank. S tem j bi banko oškodovali za oli 55 milijonov tolarjev. Zadeva je prišla na dan še-y času, ko so zaradi likvi-ïijskega postopka SIB banke anke začele zapirati raču-vodstvo banke pa je zače-x)lj podrobno pregledovati islovno dokumentacijo. Ko opazili nekatera neskladja ' poročilih o opravljenih fi-nčnih transakcijah, naj bi nalu posumili na domnev -nedovoljeno početje treh lužbencev. Interna preiskava trajala dva tedna, s strokovni poročilom, ki naj bi ga dstvo podružnice posredo-lo pravni službi lastnice /e Ljubljanske banke, pa bi bila po naših informa-ah zaenkrat seznanjena le ščica ljudi. Čeprav podatkov o tem v ikumentaciji banke ni, naj banka leta 1997 odobri-posojila stranki zavrnila, r naj bi v zavarovanje pred-žil ponarejene dolarje. Za-so se trije uslužbenci vsee-odločili, da bodo stranki plačali 30 milijonov tolar-posojila brez zavarovanja, ve nihče. Po doslej znali podatkih naj bi nihče od ;h uslužbencev, ki so men-ves čas delovali zelo po-izano, od tega ne imel ni-ikršnih materialnih »risti. Za vrati žalske SIB banke naj bi se sedem let dogajale nepravilnosti, ki so šele sedaj prišle na dan. Vsi trije domnevno vpleteni uslužbenci naj bi SIB banko zapustili v tem letu in odšli v druge banke v Celje. Dva naj bi se zaposlila v novo odprti tuji banki, eden pa v najbolj znani banki na našem območju. Likvidacijski upravitelj SIB banke in predstavniki Nove Ljubljanske banke so o dogajanju, ki se je vleklo kar sedem let, zelo redkobesedni: »Likvidacijski upravitelj morebitne nepravilnosti zazna in preda predlog o sumu storitve kaznivega dejanja in dokumentacijo ustreznim organom, ne ukvarja pa se z raziskovanjem ozadij in postopkov. Če je v konkretnem primeru domnevno šlo za oškodovanje banke, se bodo z odgovornostmi in ozadjem ukvarjale ustrezne ustanove, odločitev pa boste izvedeli v prihodnjih dneh,« je bila kratka Marija Petek iz Oddelka za odnose z javnostmi pri NLB. K o t je za Novi tednik potrdil vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Ža-berl, naj bi likvida- cijski upravitelj SIB banke Boris Slapnik pred dnevi na Okrožno državno tožilstvo v Celju že vložil kazensko ovadbo zoper tri (zdaj že nekdanje) zaposlene delavce omenjene banke, in eno stranko. Na Policijski upravi Celje so policisti na osnovi poročil v medijih že zbrali nekaj informacij, vendar, kot nam je povedal Peter Očkerl, dokazov, da je šlo za elemente kaznivega dejanja, zaenkrat še niso našli. Ivan Žaberl pravi, da bodo policisti po us meritvah tožilstva nadaljeva li z zbiranjem dokumentaci je, na podlagi le-te pa se bodo na tožilstvu odločili, ali bodo podali predlog za začetek kazenskega postopka Slaba higiena banke Ob žalskem primeru se poraja kar nekaj vprašanj, od tega, ali so bančni uslužbenci leta 1997 prijavili policiji ponarejene dolarje, do najbolj pomembnega, kako je sploh mogoče, da se v neki banki ] DRAGOCENE NAGRADE VAS ZE ČAKAJO kar sedem let dogajajo nepravilnosti, pa jih nihče ne opazi. Za žalsko podružnico SIB banke sicer vedo ljudje povedati, da so tam delali sila po domače, saj se je dalo bančne zadeve urejati kar po telefonu in brez vsakršnih dokumentov, vendar je kljub temu kar težko verjeti, da v banki ne bi imeli prav nobenega nadzora nad početjem svojih uslužbencev. Eden od priznanih celjskih bančnikov pravi, da v bankah ni prav nič nemogoče. Kakšne nepravilnosti se dogajajo in koliko časa je potrebnega, da pridejo na piano, pa je odvisno predvsem od notranje higiene banke. Vse je torej odvisno od tega, kako je banka vodena. V urejenih ustanovah imajo zelo strog način poročanja in že ob najmanjši nepravilnosti ostro reagirajo. Še zlasti skrbno spremljajo in nadzirajo poslovanje manjših enot, saj se prav v njih zelo rade dogajajo nepravilnosti. Priložnosti za finančne akrobacije je v bankah nič-koliko, zato je goljufije nemogoče preprečiti. Kdaj jih odkrijejo, odkrijejo pa jih vedno, saj se v bankah ničesar ne more skriti na dolgi rok in na koncu nekje vendarle zmanjka denar, pa je odvisno od notranje kontrole. Če je ta slaba, se lahko zgodijo primeri, kot je žalski. JANJA INTIHAR ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ HALO, 113! Trčila v pešca V Kersnikovi ulici v Celju se je prejšnji torek hudo poškodovala 52-letna peška. Vanjo je na prehodu za pešce trčila 21-letna voznica osebnega vozila. V četrtek pa se je na Kidričevi cesti v Velenju prav tako poškodoval pešec. 63-letni voznik osebnega avtomobila je iz krožnega križišča zavijal desno proti Cesti talcev. Ravno takrat pa je na zaznamovanem prehodu za pešce cesto prečkal 50-letni moški. Voznik je trčil v pešca, ki je pri trčenju in padcu utrpel hude telesne poškodbe. Odpeljal naprej Prometna nesreča s hujšimi posledicami se je v torek zgodila na lokalni cesti v Kasazah. 20-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Petrovč, v ostrem levem ovinku pa je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s cestišča v drevo. Pri trčenju se je voznik huje ranil. Do prometne nesreče s pobegom pa je prišlo prav tako v torek na Ljubečni. Voznik neznanega osebnega avtomobila sive barve je prehiteval tovorno vozilo, voznik avtomobila, ki je pripeljal nasproti, pa se je začel umikati in pri tem izgubil oblast nad vozilom, zdrsnil preko roba vozišča in se z vozilom prevrnil po travnati nabrežini. Voznik osebnega avtomobila sive barve je nadaljeval z vožnjo proti Vojniku, ne da bi ustavil. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti naprošajo vse morebitne očividce in voznika sivega osebnega avtomobila ter rdečega tovornega vozila, da se zglasijo na Policijski postaji Celje ali pokličejo telefonsko številko 113. Poleno v obraz Preteklo sredo je 45-letni J. K. iz Skomarja na cesti v Skomarju hudo telesno poškodovar40-letnega znanca iz Boharine, medtem ko naj bi ta plužil cesto. Osumljeni je oškodovancu v vetrobransko steklo traktorja zalučal poleno, ki je razbilo steklo in hudo poškodovalo voznika po obrazu. Slednji se še vedno zdravi v celjski bolnišnici, kriminalisti pa bodo po vsej verjetnosti 45-Ietnika ovadili zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Je kdo zakuril? V Goricah pri Šoštanju so morali v sredo minuli teden posredovati gasilci, saj je zagorelo starejše zapuščeno gospodarsko poslopje. Ogenj je povzročil za skoraj dva milijona tolarjev škode. Vzrok požara še ni znan, zato kriminalisti še vedno nadaljujejo s preiskavo. V torek pa je zagorelo gospodarsko poslopje v Novem Tepanju. Kljub hitrem posredovanju okoliških gasilcev je ogenj poslopje v celoti uničil in povzročil za dva milijona tolarjev škode. Preiskovalci so pri ogledu pogorišča ugotovili, da je bil ogenj po vsej verjetnosti podtaknjen. Storilca še iščejo. Tepež zaradi dolga? Natanko pred tednom dni je znanec v gostišču v Šmartnem ob Paki moški pretepel ter zbil po tleh 27-letnega Skornčana ter mu iz denarnice vzel denar. Osumljenec je kasneje policiji pojasnjeval, da gre za dolžniško - upniška razmerja, vendar so mu policisti denar zasegli in ga vrnili oškodovancu. Storilec se bo moral zaradi ropa zagovarati pred sodniki. SŠ KRONIČNE • Po odločitvi policije, da v javnost ne bo več dajala začetnic osumljencev, se je zgodilo natanko to, kar smo predvidevali. Vedeli boste, kaj so ukradli kurji tatovi, velike živine pa bodo zaščitene. Ekskluzivno objavljamo prvo tovrstno informacijo. V Levcu in Arji vasi je namreč nekdo iz kurnikov ukradel kokoši nesnice. V Levcu je odnesel 10 kokoši, v Arji vasi pa 12. Policisti pospešeno iščejo petelina, ki je ugrabil kokoši in s tem povzročil za dobrih 25 tisočakov škode. • Policisti so morali pred dvorano na Golovcu miriti razgrete glave tistih, ki so v ponedeljek kupovali vstopnice (oziroma so mislili, da jih bodo lahko kupili) za rokometno tekmo polfinala lige prvakov med Celjani in Španci. Ko pa so ljubitelje rokometa s »pildekom« obvestili, da vstopnic ni več, so jih policisti morali naganjati domov. Tudi takrat se čakajoči niso dali in policistom obrazložili, da ne bodo šli nikamor, saj bodo kar tam počakali na vstopnice za finale. • Minuli petek se je nekaj mladeničev šopirilo sredi mesta s svojim sočnim besednjakom, ki so ga delili mimoidočim. Ker tako pač ne gre, so jim tečaj umirjanja dali celjski policisti, ne bi pa jim škodil niti tečaj uspešne komunikacije. SŠ 90,6 95,1 ■i m 95,9 100,3 L Dobrota ali naivnost? Ne nasedajte prevarantom, ki pobirajo prostovoljne prispevke! Pred dnevi nas je v uredništvo poklicala 60-letna Milka Fajdiga iz Laške vasi, ki se je ujela v past domnevnemu prevarantu. Od njega je kupila sveto podobico, za katero naj bi plačala tisoč tolarjev, a je zaradi nje ostala brez 10 tisočakov! A Milka Fajdiga se ne da. Ve, da je zdaj prepozno, saj denarja ni več. S svojim primerom pa želi opozoriti vse, ki bodo dobili podoben obisk, kot ga je sama minuli petek. Nekaj minut pred 11. uro ji je namreč na vrata stanovanjske hiše potrkal mlajši moški. »Rekel je, da prodaja svete podobice in naj kupim eno. Šla sem v kuhinjo, pa je šel kar za mano in sedel za mizo. Že takrat sem bila dokaj sumničava, v kuhinji sem imela tudi mobilni telefon, pa sem neznanca vseskozi opazovala, da ne bi segel po njem,« nam je pripovedovala Milka. »Iz denarnice sem potegnila 10 tisoč tolarjev in rekla, da nimam drobiža, saj naj bi za podobico dala tisočaka.« Takrat naj bi neznanec vstal in ponudil, da bo z denarjem skočil do avtomobila, ki ga je parkiral pred hišo in pri punci, ki je sedela v njem, zamenjal denar. Če dekle denarja ne bo imelo, bo poskusil bankovec zamenjati v tisočake pri sose- Minuli teden je v širši Šaleški dolini odjeknila vest, da se je v eni od učilnic v podružnični osnovni šoli v Topolšici zrušil strop, pri čemer k sreči nihče ni bil poškodovan. »Bila je sreča v nesreči, da je dogodek minil brez poškodb. Seveda so bili učenci ter naš zunanji sodelavec kar precej prestrašeni, vendar so se tudi hitro pomirili,« je pojasnila vodja POŠ v Topolšici Nu-ša Kugonič. Do nesreče je prišlo v učilnici, v kateri so po pouku pripravili krožek za oblikovanje gline. Ob pomoči lončarja si je 16 učencev pripravilo lesene ploščice in vodo, da bi začeli ustvarjati izdelke iz gline. Naenkrat se je utrgala približno tretjina lesene stropne podkonstrukcije, vendar strop k sreči ni padel na tla. Zadržal ga je drog ob tabli, na katerega obešajo zemljevide. Leseno stropno pod-konstrukcijo so zaradi boljšega izkoristka toplotne energije izdelali že pred leti, vendar pa je, kot so ugotovili, izvajalec les pribil na strop samo z žeblji. Kdo je pred dvema desetletjema montiral strope, minuli teden še niso ugotovili. dovih, je še dodal. Dogajalo se je hitro, Milki je vzel denar iz rok in odšel do avta. Razumljivo, denarja ni zamenjal, le stopalko za plin je pohodil in se odpeljal v neznano. Presenečena in pretresena Milka v tistem trenutku ni vedela, kaj naj stori. »Pogledala sem za avtomobilom, starejšo zeleno škodo favorit celjske registracije. Fant, star od 20 do 25 let, je imel kratke svetle lase, oblečen je bil v nekakšno vetrovko z napisom na sprednji strani. Dekle v vozilu pa mislim, da je imelo daljše rjave lase.« Milka je še povedala, da se je moški tisti dan oglasil še pri 93-letnemu sosedu. Ker mu je lastnik hiše omenil, da je zaradi revme šibkega zdravja in potrebuje zdravila, se je neznanec spretno znašel. Ponudil je, da lahko vzame štiri tisočake in mu naslednji dan zdravila tudi prinese. 93-letnik naj bi mu odvrnil, da naj le najprej prinese zdravila, nato pa se bosta pogovarjala o plačilu. Seveda o zdravilih ni bilo naslednjega dne ne duha ne sluha. V soboto se je naša sogovornica oglasila pri prijateljici v Lesičnem. In glej ga, zlomka, ravno v tistem času naj bi nek mlajši par obiskal tudi njeno gostiteljico. »Prijateljici sem rekla, naj ju ne spusti v hišo, zato je hitro za- Rušitve ni nihče predvidel Lastnik stavbe, v kateri je POŠ v Topolšici, je Občina Šoštanj, njen upravljavec pa je OŠ Karla Destovnika Ka-juha. V Šoštanju zdaj gradijo povsem novo. šolo, ki jo bodo obiskovali učenci s Ka-juhove in tudi OŠ Bibe Ročka. Pouk v POŠ v Topolšici obiskuje 44 otrok, v njej pa so zaposleni štirje učitelji. V stavbi, kjer je šola, je tudi enota Vrtca Šoštanj. Hec (če lahko temu tako rečemo) je, ker se v šoštanj-ski občini še predobro zavedajo, da je treba na podružničnih šolah marsikaj postoriti. Šola v Topolšici je bila že pred tem dogodkom uvrščena na prednostno listo sanacije, na seznamu prioritetnih sanacijskih del pa so bili obnova kritine in žlebov na šolskem poslopju, obnova in ureditev stopnišča, ki vodi do šole, in ograje ob stopnišču. V popisu del sanacija stropov ni bila zajeta, saj ni bilo mogoče predvideti, da ogrožajo varnost učencev in učiteljev. »O stropu smo se pogovarjali le toliko, da bi ga bilo klenila. Tako grobo sta trkala po vratih, a jima ni odprla,« nam je razlagala Milka, ki v Lesičnem ni dobro videla, ali je šlo za isti par. Ve pa, da sta prišla peš, saj naj bi avto parkirala za ovinkom, da ga ljudje ne bi opazili in si zapomnili registrske oznake. »Mislim, da je imel fant v tem primeru malo temnejše lase. Kot smo se kasneje pogovarjali, pa naj bi ju opazili v rdečem vozilu.« Star znanec? Milka še ne ve, da je policistom in vsem, ki bi naivno izročili prostovoljne prispevke neznancem, ki jim trkajo na vrata, naredila veliko uslugo. Policisti naj bi namreč ravno na osnovi njene prija- treba odstraniti, saj ni bilo prav nič higiensko, ko je prah dobesedno padal skozi reže. V resnici pa o nevarnosti ni nihče razmišljal,« pravi Ku-goničeva, njene besede pa so dopolnili v šoštanjski občini, kjer so pojasnili, da rušitve lesene stropne podkonstrukcije ni nihče predvideval. Še inšpekcija je lani ob-činarjem naložila le pleskanje stropov, ker so bile učilnice pretemne. Torej niti inš- ve že drugič stopili na prste isti osebi. »Sumimo, da gre za istega moškega, ki je nek zakonski par v Rifengozdu ogoljufal že avgusta lani,« nam je povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Laško Ivan Ržen. Takrat naj bi se mlajši moški, enakega opisa kot v Laški vasi, zakoncema v Rifengozdu izdajal za predstavnika Zavarovalnice Triglav in jima ponudil sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ko sta mu izročila 21 tisoč tolarjev, je dejal, da "skoči samo še nekaj do avtomobila' in jo ucvrl. Moški, star od 20 do 25 let, naj bi se takrat prav tako odpeljal z zelenim avtomobilom. Ker so ga kasneje zahvaljujoč dobremu pekcija ni opazila, da obstaja nevarnost rušitve. Predstavniki občine so si šolo takoj po dogodku ogledali in že konec tedna odstranili najhujšo škodo. »Varnost otrok in seveda tudi vseh zaposlenih je na prvem mestu. Problem stropov bomo rešili v celoti, ne le v. poškodovani učilnici, da se nesreča ne ponovi še v katerem prostoru,« je pojasnila Tjaša Re-har. Konec tedna so že oči- opisu dobili, ga bodo, če gre resnično za isto osebo, verjetno prijeli tudi tokrat. Denar za podobice, operacijo? S prodajo svetih podobic so na območju Vrha nad Laških (in še kje drugje) krajani dobro seznanjeni. »Zadnjič sem nekemu fantu dal 500 tolarjev, ja,« se spominja starejši moški, ki smo ga srečali na poti do Fajdigove. Spet druga krajanka nam je pripovedovala o mlajši ženski, ki naj bi prosila denar za nujno operacijo svoje prijateljice, ki se je poškodovala v prometni nesreči, ki naj bi jo povzročil policist! Zgod- stili učilnico, odstranili vse lesene konstrukcije ter na novo namestili luči in elektriko. Šola bo med počitnicami deležna večje prenove, saj je treba menjati okna ter popraviti streho in fasado. Na kolegiju župana Občine Šoštanj so se že minuli teden dogovorili, da bodo za sanacijo podružničnih šol namenili 5 milijonov tolarjev. URŠKA 5ELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ ba se popolnoma sklada s štei vilnimi telefonskimi klici v naše uredništvo, češ da se na več območjih na Celjske» dogaja nekaj čudnega. Žeji ska je namreč ljudem pripž vedovala, da pobira denar» imenu naše medijske hiše, čej da gre za humanitarno akcf jo. Popolna laž! Naša medij, ska hiša takšne akcije ni ni-koli pripravila. Če ste ji d*{ denar, vas je torej opetnaj* stila. Šlo naj bi za mlajše dekle,! ki se okrog prevaža v rdeči ford fiesti ljubljanske regisu ske oznake. Denar je doslej glede na številne telefonsH klice, pobirala večinoma nj območju Laškega, Vinske G« re pri Velenju, Šentjurja, Vojnika in še kje. Zaradi dobrote ali naivnosti ljudi pa ji je očitno uspelo nabrati kar čei no vsoto denarja, saj so ji pd| nekod dajali tudi po pet tisočakov in več. Policisti naj bi z njo že opravili razgovor, a po zadnjih podatkih naj bi tako spet ogoljufala kar nekaj ljudi na območju Krškega- Prijavite! Policisti imajo pri preiskovanju takšnih kaznivih dejan nemalo težav. Gre za goljufijo, za kar je glede na višino povzročene škode predpisana tudi zaporna kazen. Ker pa se pregon začne na predlog oškodovanca, se pogosto zaplete. »Da so jih ogoljufali, nekateri sploh ne prijavijo,« nam je povedal Ržen, »zato je izjemno pomembno, dai občani, ki se jim to zgodi in se jim zdi stvar sumljiva, zadevo prijavijo.« Zakaj? Zato, ker nihče ne sme pobirati prostovoljnih prispevkov, ne da bi prej zaprosil za dovoljenje na upravni enoti. Če mu ga odobrijo, mu izdajo posebno dovoljenje oziroma dokument, ki ga mora pri prošnji za denar na vašo zahtevo pokazati. Če dovoljenja, nima, potem pri celi zadevi nekaj smrdi! Pa tudi pri teh dovoljenjih oziroma dokumentih ni odveč pozornost, saj so današnji prevaranti zmožni vsega. Policisti opozarjajo tudi na skrajno pre vidnost, ko komu odpirat« vrata v notranjost hiše. Naj vas ne zavede neznančeva prijaznost, saj veste, da »goljufu goljufija ne bi uspela, če se ne bi znal prikupiti...« »Ljudje naj ne dajejo denarja kar tako iz rok, v takšnih primerih si naj dobro zapomnijo, kako je izgledaj neznanec, ki so mu izročili denar. Pri preverjanju je ob opisu dobrodošel tudi podatek, s kakšnim avtom se je> denimo, neznanec pripeljal k hiši,« svetuje Ržen. Takšni goljufi največkrat »delujejo" v bolj odročnih krajih, saj ciljajo predvsem na starejše h1' še in starejše občane. Domnevajo, da le-ti nimajo tele* fonov in policije pač ne bodo poklicali. , SIMONA ŠOLlNtf Nevaren šolski strop Drog je zadržal lesen strop, da ni zgrmel na otroke v šoli v Topolšici Ta teden podružnična šola v Topolšici že dobiva drugačno podobo. hovi tednik PISMA BRALCEV - MODRI TELEFON 33 'Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politi-|,0i razen ko gre za odgovore in popravke v skladu ^Zakonom o medijih. Dolina naj ne presega 50 vr-S(jc, daljše prispevke kraj-jamo v uredništvu oziroma jjji avtomatično zavrnemo, pa bi se izognili nespora-gunoin, morajo biti pisma podpisana in opremljena s potnim imenom, naslovom ter s telefonsko številih avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem fg objavljamo. UREDNIŠTVO PRI [ S EJELI SMO Za pokojninsko dobo Kot predsednik Odbora za Sevanje vajeniške dobe in vojaškega roka v pokojninsko dobo želim tiste zainteresirane bralce, ki se jih ta problematika tiče, informirati o našem delovanju. Pridobil sem strokov nomncnje priznanega pravne-p strokovnjaka, ki je naše de-bvanje ocenil pozitivno. Po nje-jjvi oceni sodeč, smo na pravi poti. ■ Pripravljajo se nove spremembe našega pokojninskega sistema. Po informacijah, s katerimi razpolagam, se bo to zgodilo v naslednjem letu. Letos, tik pred volitvami v DZ, si lakopomembne zadeve, kot je pokojninski sistem, nihče ne boupal načenjati. Sploh pa, ker vemo, da žal vsaka reforma prinese slabše pogoje. Prav zato, ker je letos volilno leto, pa je to priložnost za ponovno oživitev navedenih vprašanj in problemov, ki doslej niso bili upoštevani. Veči- na evropskih držav ima to rešeno in priznano v pokojninsko dobo. Nekdanji vajenci in obvezniki nekdanjega kadrovskega (vojaškega) roka bomo angažirali posamezne poslance in poslanske skupine, da bodo v DZ vložili Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta sprememba bo omogočila vštevanje služenja vojaškega roka in vajeniške dobe (praktični del) v pokojninsko dobo. Prav bi bilo, če bi se tudi naši sindikati malo bolj zavzeli za reševanje tega problema, saj gre za ljudi oz. delavce, ki smo v času vajeniškega dela delali v izredno težavnih pogojih in dolgo služili vojaški rok. To je tudi razlog, da so starejši delavci precej izčrpani. Mladina pa je brezposelna in brez upanja na lepšo in svetlejšo prihodnost ter upanja, da bo sploh kdaj dočakala pokojnino. Treba je opozoriti na krivice, ki so nam bile storjene. Upravičeno lahko govorimo o kraji tega obdobja, ki nam je bilo odvzeto. Takrat se je reklo, da služimo domovini. Prav zaradi tega mislimo, da smo toliko bolj upravičeni do tega, da se to obdobje šteje v pokojninsko dobo. Morda se bo kakšen posameznik vprašal, kakšno zvezo ima današnja Slovenija s služenjem vojaškega roka v nekdanji JLA? Sam trdim, da zelo veliko. Skoraj dvajset let smo redno hodili (praviloma ob vikendih) na vojaška usposabljanja (orožne vaje). Tudi zaradi tega smo se bili leta 1991 sposobni upreti JLA in zato imamo danes svobodno in samostojno Slovenijo. Prav zaradi tega si upamo zahtevati priznanje vojaškega roka v pokojninsko dobo in ne samo zato, ker imajo drugod po Evropi to že zdavnaj urejeno. Glede poprave teh krivic ostajamo optimistični, tako bo delo našega odbora -upam, uspešno zaključeno. SREČKO KRIŽANEC, predsednik iniciativnega odbora Dimnikarji v Celju Zakaj bi o dimnikarjih odločali samo občinski možje. Naj delata eno sezono obe podjetji, potem pa se bomo (na referendumu?!) odločili za tistega, ki: - bo prišel s sesalcem in pospravil saje. Tako delajo drugje! - bo znal izmeriti izkoristek peči, - bo rekel: »V vašem kurišču je razpadla Samotna opeka. Če želite, vam jo nadomestim.« To so znali dimnikarji že takrat, ko so to delali še pečarji, zdaj pa tega ne dela nihče več, - s katerim se bo mogoče po telefonu dogovoriti za čas ometanja, - ki bo zanesljiv in bo zaračunal samo to, kar bo naredil. P.K., Celje (naslov je v uredništvu) ZAHVALE, POHVALE Kakovost nad pričakovanji Vsaka bolnišnica je poseben svet. Zanimiv je in skrivnosten ne glede na to, ali ga opazuješ kot izvajalec zdravstvenih storitev ali pa se nenadoma znajdeš v njem kot bolnik ali njegov sorodnik, prijatelj. Kakorkoli pa stopaš v ta svet, vedno lahko opaziš dve njegovi posebni podobi, kjer je prva temna, polna nerazumevanja in trpljenja, druga pa svetla, bolnikom prijazna in odrešujoča. Ta svetla podoba bolnišnic se v slovenskih medijih le redko pojavlja. Mnogo več je napisanega in povedanega o napakah in neprimernih odno- sih izvajalcev zdravstvenih storitev, o nezadovoljstvu in pritožbah bolnikov in njihovih svojcev v zvezi z zdravstveno obravnavo, o slabi organizaciji, škodljivih poslovnih potezah in finančnih izgubah. O izjemnih zdravstvenih delavcih in njihovih velikih dosežkih pri bolnišničnem delu, o njihovi odgovornosti in požrtvovalnosti pri tem ter o zadovoljstvu in sreči bolnikov zaradi pomoči in uspešnega zdravljenja pa se zdi, da skoraj ni vredno pisati. Ali javnost res zanima samo temna plat zdravstva ali pa je vendarle upravičena do celovitih informacij, do enako velikega šopka cvetja kot kopriv? Ko se prvič srečaš s svetlo podobo neke bolnišnice, si srečen in hvaležen usodi ter v mislih ponavljaš imena tistih zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov, ki so ti pomagali premagati bolezen, olajšati trpljenje in vrniti srečo. Nikoli jih ne pozabiš, njihova imena in obraze nosiš v sebi še dolgo, tudi vse življenje. Ko se drugič ali celo tretjič srečaš s svetlo podobo iste bolnišnice, pa spoznaš, da ne gre več samo za srečno naključje ali posamično doživetje. V takem primeru gre za prevladujoč način dela zaposlenih v tej bolnišnici, za dober zgled drugim, za kakovost nad pričakovanji bolnikov, njihovih sorodnikov in prijateljev. In spoznaš tudi, da moraš to povedati širši javnosti, kajti samo beseda zahvale, dana neposredno, ne zmore tega. Zato pišem te vrstice. S celjsko bolnišnico sem se seznanila trikrat v zadnjih petih letih. Prvič je šlo za strokovno sodelovanje z vodstvom, v drugem in tretjem primeru pa za posebno zahtevno zdravljenje mojih so-rodnic iz družin Cimerman in Trnovšek. Ob teh priložnostih sem spoznala izjemne zdravnice, zdravnike in MODRI TELEFON Kdaj asfalt? Cesta od Dobrove do Run-tol že kar nekaj let čaka na asfaltno prevleko, opozar-)a bralec iz Dobrove. Sploh v zimskem času so z vodo napolnjene luknje, ki ob vsakem »mimohodu« avta neprijetno osvežijo rekrea-tivce in so razlog za kak- io izvirno kletvico. Kdaj lahko pričakujemo modernizacijo ceste, smo vprašali Marka Banoviča, odgovornega za nadzor nad vzdrževanjem cest v Mestni občini Celje: »Odsek je razdeljen na dva dela. Za prve-Ba. Runtole-Lešje, je konč-J10 32 milijonov tolarjev v ■etošnjem načrtu, za druge-& pa še ne vem. Razlogi, da Se zadeve vlečejo tako dol-p. so ponavadi povezani z «stništvom. V tem primeru s»o namreč šele pred kratki® rešili zagato okoli lastiva, kar nam je vzelo pre-<*) več časa kot projekti sa- Brezplačni preventivni pregledi Zakaj so ponekod pregledi sladkorja in holesterola v krvi brezplačni, drugod pa zanje plačujejo, zanima bralko s Polzele. Pri Društvu upokojencev Polzela mora zanj odšteti 800 tolarjev, v Žalskih lekarnah meritve ponujajo brezplačno. Odgovor smo poiskali pri direktorici Žalskih lekarn Lidiji Pavlovič: »Pri nas so meritve brezplačne, ker jih v okviru projekta Prebudimo pomlad v sebi sofinancira ministrstvo za zdravje. Projekt, ki poleg ostalih dejavnosti vključuje meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, bo trajal še do konca maja, meritve pa opravljamo vsak četrtek med 12. in 13. uro ter eno soboto v mesecu. Koliko natančno stane en pregled, nismo računali, mislim pa, da so samo stroški materiala, ki so pri tem potrebni, že okoli tisoč tolarjev.« Pa še podatek: v zdravstvenih ustanovah so te storitve, predvsem zaradi večjega obsega pregledov, cenejše. Z vozniškim dovoljenjem po denar? Bralca iz Žalca zanima, zakaj veljavno vozniško dovoljenje s sliko ni veljaven osebni dokument, na podlagi katerega bi lahko v banki komitent dvignil denar. Marsikje namreč namesto osebne izkaznice upoštevajo tudi vozniško dovoljenje, v žalski izpostavi Abanke pa ne. Katarina Trefalt, vodja Abanke v Žalcu, odgovarja, da so po zakonodaji veljavni identifikacijski dokumenti osebna izkaznica, potni list, maloobmejna prepustnica in orožni list. Ker vozniško dovoljenje podatka o stalnem prebivališču ne vsebuje, po - Št. 11 -18. Zakonu o preprečevanju pranja denarja v bankah ne more zadostovati kot identifikacijski dokument. Pri izkazovanju istovetnosti pa lahko državljani uporabljamo katerokoli javno listino, izdano s strani državnega organa in opremljeno s fotografijo. Dokazovanje istovetnosti in identifikacija sta torej dve različni kategoriji, neuradno pa smo iz drugih enot Abanke izvedeli, da pri enostavnem dvigu denarja ponavadi zadostuje tudi vozniško dovoljenje (čeprav seveda ni po zakonu in to uslužbenke storijo na lastno pest). ROZMARI PETEK Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. medicinske sestre, nekaj njihovih imen pa ohranjam v posebno lepem spominu. To so: Barbara Klančnik, Ruža Mavrič, Uršula Salobir, Samo Fakin, Jakob Koren, Dragan Kovačič, Mladen Mrkaič, Nikša Šegota, Dejan Urlep in Vladimir Weber. Glede na moje dolgoletne izkušnje iz dela v zdravstvu in na podlagi doživetij, ki jih imam kot občasna bolnica ali prijateljica bolnih, lahko zatrdim, da nisem nikoli doslej opazila nikjer drugje toliko sočutne skrbi in truda za bolnike, pozornosti do njihovih sorodnikov, jasnih pojasnil, odlične dostopnosti do informacij in prijaznosti zaposlenih. To so odlike in vrednote, ki ločujejo dobre zdravstvene ustanove od drugih. Zato jim namenjamo iskreno zahvalo in spoštovanje. Dr. SLAVICA RITONJA CIMERMAN, Ljubljana V današnjem času... V današnjem času, ko vsi samo drvimo, se skoraj nikoli ne vprašamo, kakšne so posledice takšnega življenja. Te pa se nemalokrat pokažejo na našem zdravstvenem stanju in tudi uradna medicina ne išče oz. ne najde rešitev zanje. Bogu hvala, da obstajajo tudi ljudje, kot je g. Boris Javšnik, ki v hotelu Planja na Rogli izvaja bio-terapijo po metodi Doman-čič. O njem sem čisto slučajno izvedela iz brošure, ki jo je otrok pobral v Termah Zreče. Ker sem že slišala za g. Domančiča in njegove uspehe pri zdravljenju težjih in neozdravljivih bolezni, nisem imela kaj izgubiti. Moram povedati, da zaradi raznih dejavnikov naše družinsko zdravstveno stanje nikakor ni bilo dobro. Otroka se z nekaterimi spremembami v družini nista mogla sprijazniti, kar se je kazalo v ponavljajočih se anginah, bronhitisih in splošnem počutju, da svojih težav niti ne omenjam. Uradna medicina je bolezni uspešno zdravila z antibiotiki..., s tem pa je zdravila samo simptome, kar se je kazalo v ponavljanju bolezni. Ker si pri tem nisem znala več pomagati, sem stopila v stik z g. Javšnikojn, ki si je svoje znanje pridobil pri svetovno znanem g. Doman-čiču. Dogovorila sva se za štiridnevno terapijo ob istem času, učinki pa so bili že prvi dan očitni, saj sta bila otroka umirjena, prenehale so bolečine v grlu, vročine ni bilo več, o mojem migrenskem glavobolu, ki je postajal že nevzdržen, pa ni bilo več niti sledu. Dva meseca po končani terapiji je naše zdravstveno stanje še vedno odlično, zato se želim g. Javšniku na tem mestu še enkrat zahvaliti in mu želim veliko uspehov pri njegovem delu, . predvsem pri težjih in neozdravljivih boleznih. SONJA REPEC, Velenje Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta Številka je bila natisnjena v 16.537 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka uansakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik(s>nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74 NMC prvič, drugič, tretjič... prodano! inhhmhhiiihhihm Poštna kuga Okužene in nenaročene elektronske pošte je vse več - Kaj storiti? Količina okužene elektronske pošte je v zadnjih nekaj mesecih presegla vse razumne meje. Skupaj z nenaročeno elektronsko pošto (spam) je v januarju presegla več kot 60 odstotkov celotnega elektronskega poštnega prometa. Po nekaterih napovedih bi lahko ta nadležna kombinacija že do konca leta dosegla kar 80 odstotkov celotne elektronske pošte. Seveda spam zavzema precej večji delež kot okužena sporočila, so pa zato slednja veliko bolj nevarna za same uporabnike in ustvarjajo večjo gospodarsko škodo. O obeh nadlogah smo v tej rubriki že pi- klik sali, a Antivirus About.com http://antivinis.about.com Spletni portal z vsemi informacijami, ki jih povprečen uporabnik potrebuje o virusih in zaščito pred njimi. Symantec Security Response http://securityrespon-se.symantec.com Podatkovno središče znanega proizvajalca pro-tivirusne opreme. OfENIA.COM._j »-dražba E-drazba.com http://www.edrazha.com/ Spletna dražba, ki med drugim ponuja tudi avk-cije spletnega oglasnega prostora. Bolha http://www.bolha.com Največja slovenska spletna dražba. Licitacija http://wi bit.si Dražben prostor podjetja Gambit, kjer lahko z malce sreče in pogajalske spretnosti ceneje kupite tehnične izdelke. bi bilo smiselno, da bi na nenehne spremembe in »mutacije« novih in novih virusov zopet malce osvežili nekaj dejstev v zvezi z njimi. Še posebej pa je osvežitev spomina koristna v luči virusa My-Doom, ki v zadnjem času podira vse rekorde po razširjenosti in škodi, ki jo povzroča. Poglejmo torej nekaj najpogostejših napak uporabnikov, ko pridejo v stik z računalniškimi virusi. Najbolj očitna je vsekakor odsotnost kakršnegakoli pro-tivirusnega programa. V zadnjem letu je neverjeten razmah okužene pošte sicer prisilil uporabnike k večjemu zavedanju o tej nevarnosti, tako da le poredko srečamo koga, ki ne bi imel na svojem računalniku nameščene nikakršne zaščite, toda to ni dovolj. Zelo pogosto se namreč zgodi, da upo- rabnik sicer namesti protivi-rusni program, a ga ne posodablja. Poleg posodabljanja programskih podatkov o novih virusih je potrebno tudi posodabljati operacijski sistem Windows, saj zaradi svoje kompleksnosti predstavlja vedno nov izvor varnostnih lukenj. Tako se lahko uporabniku, ki sicer skrbno pazi, da bo svoj protivirusni program krmil s svežimi informacijami o novih nadlogah, zgodi, da bo končal delovni dan z okuženim računalnikom zgolj zaradi tega, ker ni posodobil Oken. Veliko zmede pa povzročajo tudi virusi, ki za svoje razmnoževanje običajno uporabijo seznam naslovov, ki jih ima okuženi računalnik v svojem poštnem programu. Iz tega seznama vzamejo tako naslov prejemnika, kakor tudi pošiljatelja. Neredko se tako zgodi, da nekdo prejme okuženo sporočilo in obvesti pošiljatelja, da ima okužen računalnik. Domnevni pošiljatelj je seveda presenečen, saj sporočilo ni prišlo iz njego- vega računalnika, ampak iz računalnika nekoga, ki ima zgolj njegov naslov v svojem adre-sarju. Če uporabnik ni na tekočem z virusi in ne pozna njihovega delovanja, je seveda na moč prestrašen, čeprav gre najbrž zgolj za lažni alarm. Prav zato je potrebno redno spremljati, kaj se dogaja na tem področju, če se želimo zavarovati pred najhujšim. Ena izmed strani, ki jo toplo priporočamo, je Antivirus About.com, kjer se lahko tudi naročimo na poštna obvestila, v katerih uredništvo redno obvešča uporabnike o virusih in ostalih digitalnih nadlogah. Seveda bodo tisti, ki želijo vedeti še kaj več, pobrskali še po drugih straneh - skoraj vsi proizvajalci proti-virusne opreme imajo dokaj do bre podatkovne baze z najno vejšimi nevarnostmi, ki preži jo na uporabnike in še marsikaj bi se našlo. Kljub temu, da to morda zahteva nekaj minut več na dan, pa se lahko budnost močno izplača. Kako so že rekli včasih? Nič nas ne sme presenetiti? VASJA OCVIRK Prvič, drugič, tretjič ... prodano! Imate izdelke, ki jih ne potrebujete več? Poskušajte jih prodati na eni izmed slovenskih spletnih dražb. Za razliko od prodaje prek raznih oglasnikov, kjer nastavite fiksno ceno, se uporabniki spletnih dražb borijo med seboj za izdelke iz ponudbe. Tisti, ki ponudi največ denarja v času trajanja dražbe, zmaga in dobi izdelek. Pri časopisnih oglasih ponavadi prodate izdelek prvemu kupcu, ki se oglasi, medtem ko se v več dneh, kolikor trajajo dražbe, lahko zvrsti mnogo več kupcev, ki so pripravljeni ponuditi bistveno več kot prvi. Možnosti, da izdelek prodate po optimalni ceni, so torej bistveno večje. Za aktivno sodelovanje na dražbi, ki je brezplačno, morate najprej pridobiti svoje uporabniško ime in geslo. Ko ste enkrat prijavljeni, lahko na strani za vnašanje oglasov vpisujete poljubno število oglasov in začnete prodajati. Ponujeni predmeti na spletnih dražbah so lahko zelo podrobno opisani in predstavljeni (tako slikovno kot tekstovno). To predstavlja za kupca veliko prednost, saj se o nakupu zaradi številnih in podrobnih in- formacij lažje odloča. Določiti morate čas trajanja dražbe (običajno trajajo dražbe od 3 do 14 dni), kot tudi začetno ceno in ostale prodajne pogoje. Pri začetni oziroma izklicni ceni se dražba začne. Pravzaprav je to najnižji še sprejemljivi ponudbeni znesek, ki ga določi prodajalec dražbe-nega predmeta. Kakšna bo končna cena, je odvisno od povpraševanja po predmetu, ki se na dražbi prodaja. Kupci namreč za ponujeni predmet licitiraj o in zvišujejo ponudbe. S tem ko vpišejo svojo ponudbo, se obvezujejo, da v primeru, da je ob koncu dražbe njihova ponudba najvišja, predmet kupijo. Po zaključku dražbe sta tako prodajalec kot kupec z e-pošto obveščena, da je dražba končana. Kupec prejme obvestilo, za katero ceno je predmet dobil. Prodajalec pa prejme obvestilo o stanju dražbe, kdo je najvišji ponudnik oz. kupec, njegov naslov ter vrednost, za katero je bil predmet prodan. Naloga kupca in prodajalca je, da čimprej stopita v kontakt in se dogovorita o načinu plačila in o dostavi oziroma prevzemu predmeta. novičke Yahoo z glasbeno trgovino Yahoo potihoma razmišlja o načinih ra; voja storitev spletne prodaje glasbenih daj tek, saj tudi njegova glavna konkurenta, po(j1 jetji Microsoft in America Online, vedno vi pozornosti namenjata prodaji glasbe prek spleta. Yahoo je tako v mesecu decembru prev zel podjetje Mediacode, ki razvija glasben programsko opremo, pomagalo pa naj bi m pri ustvarjanju digitalnega glasbenega avti mata in medijskega predvajalnika, ki prei stavljata ključni komponenti mnogih stoj tev spletne prodaje glasbenih datotek. Yahij se o morebitnem prevzemu pogovarja tudi podjetjem Musicmatch, ki je eden od najve jih ponudnikov spletnih glasbenih storitç pogovori pa potekajo tudi s podjetjem Buj Music.com in Roxio. MyDoom najbolj Bolha.com je med slovenskimi internetnimi uporabniki najbolj priljubljeni dražbe-no-oglasni sistem, ki ga mesečno obišče preko 120.000 ljudi. V vsakem trenutku je na voljo okoli 10.000 ponujenih predmetov. Zaradi interesa številnih prodajalcev, ki raje prodajajo izdelke z vnaprej določeno ceno, so pri Bolhi združili dražbo s sistemom malih oglasov. Tako se sedaj prodajalci samostojno odločajo, ali bodo prodajali izdelke po avk-cijskih cenah ali pa po fiksnih. Gambitova spletna dražba na naslovu www.licitacija.gam-bit.si deluje po modelu trgovske strani, saj so izdelki, ki se licitirajo na dražbi, last podjetja Gambit, ki je tudi upravljavec dražbe. Prednost Gam-bitove licitacije je predvsem v tem, da lahko uporabniki pridejo do popolnoma novih izdelkov po znatno nižjih cenah. Omeniti velja še e-drazbo (www.e-drazba.com), ki de-ltije v okviru portala Sloww-wenia.com. E-drazba je prva dražba v Sloveniji, ki se je začela ukvarjati z licitiranjem oglasnega prostora. RADOŠ SKRT rados@nasvet.com Podjetje F-Secure, ki izdeluje varnostno pro gramsko opremo ter ponuja varnostne stor tve, je sporočilo, da se do zdaj še noben viru ni širil tako hitro kot virus MyDoom, njego izbruh pa so opisali kot najhujši incident zgodovini virusov. Virus MyDoom se je p< svetovnem spletu začel širiti zadnji teden j<| nuarja, že kmalu zatem pa je z milijoni sp< ročil zapolnil strežnike elektronske pošte. Pot jetje F-Secure ocenjuje, da je virus zabele! med 20 in 30 odstotkov celotnega svetovni ga prometa z elektronsko pošto, kar je preo več kot v primeru črva SoBig.F. F-Secure h tro širjenje virusa MyDoom pripisuje števi nim dejavnikom, med katerimi je tudi agn sivno izkoriščanje naslovov elektronske pc šte ter dejstvo, da je bil sprožen sredi delov nega dne v Severni Ameriki, zaradi česar s je lahko nekaj ur neovirano neodkrit širil j poslovnih omrežjih. Predstavnik varnostri ga podjetja Symantec je povedal, da bi vin MyDoom lahko povzročil še precej večjo šk do, a so bila podjetja in ponudniki storiti elektronske pošte zaradi prejšnjih izbruhi virusov nanj pripravljeni. Google na trg družabnih omrežij Podjetje Google, ki se bo po pričakovanja letos podalo na borzni parket, je potihoma vstO pilo na vedno bolj vroč trg spletnih družabni! omrežij s predstavitvijo storitev z imenom Of kut. Google svojim uporabnikom že ves čas - ponuja nove storitve, med katerimi sta v zadnjem času tudi primerjalno nakupovanje iti iskanje po novicah, Orkut pa je najbolj očiten primer, da se njegove težnje po širjenju pošlo vanja ne bodo ustavile samo pri iskanju. Glati ni cilj novih storitev je namreč povečati aktiv nost družabnega življenja svojih uporabnikom Predstavnik podjetja Google je povedal, da splel na stran Orkut.com predstavlja neodvisni projekt enega od njihovih inženirjev, Orkuta Bu-yukkoktena, ki se v podjetju sicer ukvarja \ oblikovanjem uporabniških vmesnikov. Bu-yukkokten je spletne strani Orkut.com ustvafj jal nekaj mesecev v okviru enega dneva v tednu, ki ga lahko vsi zaposleni v podjetju GoogM namenijo svojim osebnim projektom. Postavljanje mostov med omrežji Novi programi za izmenjavo datotek postavljajo mostove med sicer ločenimi omrežji, ! tem pa obljubljajo izboljšano učinkovitost is| kanja ter večjo konkurenco med tekmujočim* razvijalci programske opreme. Tako je podjetje StreamCast Networks predstavilo novo preizkusno različico svoje programske opreme Morpheus. Omenjeni program se lahko poveže v vsa pomembnejša omrežja za izmenjat vo datotek, med drugim tudi v največje omrežji na svetu Kazaa, iz katerega je bilo podjetji i StreamCast pred leti neslavno izgnano. Drugi manjša podjetja s področja programske opřel me kot sta Shareaza in Poisoned sicer podobne možnosti iskanja po večjem številu omrej žij ponujajo že nekaj časa, toda StreamCast)! prvo večje komercialno podjetje, ki se je podalo na to pot. Združljivost omrežij za izn»j njavo datotek bo pomenila predvsem ugodtfj sti za končne uporabnike, saj bodo imeli dffj stop do večjega obsega vsebin in števila parti nerjev za izmenjavo datotek. UROŠ GRUBER EDENSKI SPORED RADIA CELJE Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija 7 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 granja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 p. 8.00 wBflpRQS Poročilo PU Celje, CT5 Jack pot, 9.10 Liprašenimi biiíwanii, 10.00 Novice, 10.30Dopoldanski prepih, ' l>od(^ dnevaf 2.00 Novice, 12,15 Odmev, 13.0&'Pou(%jeiKí; ■Regijske novice, 15.00 Spin t danes, 15.1) Dogodki in odmevi , 16.15 Ne prespite v Kroniki MÍi7 00 Kronika, Í&00 Klonira-ervirano, 18.J0ííakubik, 19^j^vice. 19.10 Večerni program, ^Poglejte v zvezde - z Gordano incolores, 20.00 Na krilih ljubez-• songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 3CEJ »Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija jna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 10 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 15 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, J5 Do opoldneva po Slovensko. 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, I.OO Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 jjldjuček oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 sedne norosti, 13.00 Od petka do petka. 13.40 Halo, Zdravilišče íjko, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, Î0O Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-e v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 00 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Štu-ntski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z razdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih ■egionalnih radijskih postaj Slovenije OBOTA, 20. marca B Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija i, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. jO 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, tajnica. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, l'Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 til, 11.00 Podoba dneva, 11.15 jritmi 90,tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi-Mdaje Odmev. 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo Dldneva,.15.00 Spori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, S, Ňe pi«lišite y, KromkrRC, 1200 Kronika/17.45 Jack pot, là lista Radia Celje, 19.00 Novice. 19B0 Večerni program, Jddaja Živimo lepo s Sašo Bnsidler, 24.00 SNOP - skupni Eni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije išaEftailsr I M .00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija hna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 90 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, |I0 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 110 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in Bdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom. 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ONEDELJEK, 22. marca Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija na, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 [jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 13.8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 K; 10.15 Ponedeljkovo športno Novice, 12.15 Bingo jack. l 3.00 Poudarjeno, 14||RegijsÍ| fce, 15-BTSport dSnes, 15.30 Dogodki in odmevi RâSlo, 16.1 S Ne nikl RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, ■ Radii?jih poslušali,Ï9?00 No^, 19. lffieëerriff rograjlM ' uo SNOP - skupm ikk g program DREK, 23. marca 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ted-», 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. (Branja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajni-«,8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Iz župano-* pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 todoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite inikiRC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Nivse incija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, ■00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni ram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije )Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija na, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, ) 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, »Tečajnica, 8.00 Poročila,;8.25 PoročiltfPO Celje, 8.45 Jackpot, P.00 Novice, 11.00 P,odoba dneva, 11.15 Zeleni val. 12.0p;Novice| ' j Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali Ó, 14.00 jske novice, 15.00 Šport danes>plin, 2«elektrika, s pečico, prodam za 20.000 in 40.000. Telefon 041 357-845. 1371 VRTNE mize s klopmi z naslonom, prodam. Telefon 5771-899. 1383 KOTNO sedežno garnituro, hlodilnik, garderobno omaro, posteljo, pralni stroj, kredenco-masiva, mizo s stoli, trosed, raztegljiv, prodam. Telefon 041 415-412. 1447 KUPIM RABUENO pohištvo, kuhinjo, sedežno, omo-ro, kupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 1422 ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041 490-189. 1447 OPAŽ, ladijski pod, bruna, deske, kamen škrilj, prodom. Telefon 041 637-202. 923 STREŠNO opeko »Trojanko« 1900 kom, staro 14 let in Bramac 450 kom, prodam. Ceno zelo ugodna. Telefon 041 769-672. 1383 ŠKARPNIKE mole, velike, srednje, prodam, telefon 041945-589. 1407 KUPIM BUKOVE plohe za drva, od debeline 8 cm naprej, kupim, plačilo takoj. Telefon 041 648-113. 1355 stika BARVNI televizor Nordmend, z daljincem, prodam. Telefon (03) 5419-803. 1391 TRIDELNO omaro in predalnik prodam zo simbolično ceno. Telefon 041 470-961. 1341 OTROŠKE pograde, več vrst pohištvo, kopalniško opremo in notranja vrato, prodam, telefon 031 537-774. Š175 ■beni IATERIAL KLASIČNI parket, hrast, 20 m2, prodam. Cena ugodna, 40 %. Telefon (03) 5419-756. 1414 itali PRODAM BIKCA sivca, težkega 200 kg, prodam. Telefon HI B1S-57B. žtse KRAVO ia žrebico za zokol prodam. Cena po dogovoru.Telelon 041 741-037. 1437 NERC L. OBČINA ŠENTJUR ŽUPAN Mestni trg 10, 3230 ŠENTJUR PROSTORSKO KONFERENCO SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ŠENTJUR ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ŠENTJUR ZA OBDOBJE 1986 DO 2000 -DOPOLNJEN 2004, (v nadaljevanju STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE ŠENTJUR), ki bo 24. marca 2004 ob 16.00 uri, v sejni sobi (pritličje) Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur. jur. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi z vsebino programa priprave Strategije prostorskega razvoja občine Šentjur v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Osnutek programa priprave Strategije prostorskega razvoja občine Šentjur je na vpogled v prostorih Občine Šentjur v času uradnih ur. Vljudno vabljeni. ŽU PAN Šentjur, marec 2004 Štefan Tisel, l.r. Na podlagi 36., 37., 38. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/ 93, 71/93) in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št.: 110/02) ter 37. člena statuta občine Šentjur (Ur. list RS, št. 40/99) izdaja župan Občine Šentjur SKLEP Predmet odloka je območje S12-R (Š25), zemljišče parcelnih številk 1309/1, 1310/1, 1308/1, 1307/1, 1304/1, 1305, 1306, k o. Šentjur. III. Javna razgrnitev traja 30 dni od objave v Uradnem listu RS. Pripombe in predloge na javno razgrnjen osnutek osnutka spremembe odloka, lahko podajo vsi zainteresirani. Javna razgrnitev se izvede v prostorih Občine Šentjur na Oddelku za varovanje okolja, urejanje prostora in gospodarske javne službe. IV. Po poteku javne razgrnitve mora Občinski svet občine Šentjur v 15 dneh oblikovati svoje stališče in ga skupaj z ostalimi pripombami in predlogi dostaviti županu občine, ki poskrbi za preučitev pripomb in jih predloži Občinskemu svetu občine Šentjur, ki sprejme odlok. Številka: 352-90/01-130 Šentjur: marec/2004 Župan Občine Šentjur Štefan TISEL JARKIŒ v začetku nesnosti in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, telelon 031 461-798. 260 PRAŠKE, od 30 do 130 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon (03) 810-3076, zvečer. PUJSKE, težke 18 do 20 kg, prodam. Telefon (03)5823-371. nee PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, prodam. Možna dostava. Telefon (02) 6080-561, 041 742-334. 1208 MLADE kokoši v polni nesnosti in enoletne rjave kokoši po 200 SIT ter bele piščance 1 do 2 kilograma za dopitanje ali težje za zakol, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. 1291 TELIČKO limuzin, staro 2 meseca, prodam. Telefon 041 598-645. ž 153 PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodajamo vsak dan, razen nedelje. Telefon 041 619-372, Ršar, Tabor 45. ž 157 TEIICO simentalko, približno 280 kg, prodam. Telefon 5717-986. ž 159 BURSKE kozle z rodovnikom, za pleme, prodom. Telefon (03) 5741-410. S161 ŽREBICO, storo eno leto, moti A rodovnik, prodam ali menjam za govedo. Telefon 5739-044. L 231 BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam. Telefon 5732-157. L 232 KOZE z mladiči prodam, ceno po dogovoru. Telefon 573-9036. L237 ŽREBICO, staro 1 leto, prodam. Telefon 031 787-502. Š163 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 9 tednov, prodam. Telefon 5822-533. š 164 TELIČKO simentalko, stara 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5736-365. L 238 KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo, akcijska cena, samo 200 SIT/kos, vsaka enajsta zastonj, od 19.3. 2004 do razprodaje. Janko Salobir, Trobni Dal 39, Šentrupert. Telefon (03) 573-8044. L 240 KOBILO z žrebetom, prodam, telefon 031 692-582. L 251 DVE lisasti telički, stari 10 dni in 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 7347-673. L224 TELIČKO simentalko, staro 4 tedne, brez ti s številko, prodam. Telefon 031 509-687. 1359 BIKCA, črno belega, starega 8 tednov, pro dom. Telefon 5717-943,031 390-185. Ž162 UCENCIRANEGA ovna, kupljenega no biotehnični fakulteti, prodam. Telefon 051 329-253. 1379 OVCE, breje, 2 ovna, prodam po ugodni ceni Telefon (03) 5736-523,041827-519. L149 DVE telki simentalki, A kontrole, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 253-917. L 250 OVNA in ovco z mladičem, prodom. Telefon 5774-022. L 253 BIKCA prodam ali zamenjam za teličko simentalko. Telefon 8915453, 031 260-213. in» MIRNO kobilo, srednje rasti prodam oN menjam za tehnično robo. Telefon 040 308-073. Ô171 BIKCA, simentaka in lefidco sivko, staro 14 dni, prodam, telefon (03) 5736-365 ali 041 521-443. L 257 BIKCA črno Ksastege pasme, starega 7 dni, ugodno prodam. Telefon 5794-235. S180 DVA bikca, simentalca od IOO do 120 kg prodam za 670 SIT/kg, dva bikca križana simentalca in Irizijca od 100 do 120 kg, prodam za 550 SIT/kg. Prodam skupoj. Telefon 031 553-567. à 181 KRAVO in več telet, prodam. Telefon 031 240485. ši82 DOMAČE roce in gosi, prodam. Telefon 040 380-540. 1433 ÙSroaVNOneaâooiteko, šob», pridno čuvojko, prodam. Telefon 031 705-771,5774-437. ms KUPIH ZAJCA, nemški fcecofi belgijski ocjak, kupim v okolici CeT(Q. Telefon 040 703-127. BIKE, težke od 150 do 300 kg, kupim. Telefon 041920-109. Ô173 BIKCE sknentdce od 100 do 200 kg, kupim. Telelon 041653-165. Š179 KROMPIR, primeren za sajenje (Ionski uvoz), prodam. Telefon 041 742-334. 1206 BELO mešano vino, žlahtne sorte, cena 250 SIT in domačo slivovko prodam, cena l.OOO SIT. Telefon 031 209-973. 1226 ODUČNO domače olivno olje, 51, prodam za 11.000 SIT. Telefon 031 665-932. KRAŠKI teran, odličen, pridelan v osrčju Krasa, prodam. Zbiram naročilo in pň peljem. Telefon 041614862. p VINO, mešono, belo, ugodno prodam, dostavim tudi na dom. Telefon 031 765-466. 1351 OREHE, cele ali jedrca in domačo sihrovko prodam. Telefon 051 3654)27, popoldan. Ô157 HLEVSKI gnoj prodam. Telefon 031 317-714. 1390 SENO v okroglih balah, prodom, telefon 041 966-251. Š168 VINO belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon (03)5821-680. 1423 CIPRESE, češmin za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-063. 1428 SENO v kockah prodam. Telefon 051251-123. 1443 SLADKO seno, »refuzo«, v Dramljah, ugodno prodam. Telefon 041919-690. 1444 SO.« SS.1 II77:TTMHlIlf] PRODAM NOVE in rabljene bazene ter opremo za bazene prodamo. Telefon (03) 5772-140. 1802 ŠTIRI nove letne gume, 15S70R 13, s platiša, prodam za 25.000 SIT. Telefon 031421-842. 1138 DOMAČE svinjske polome prodamo. Telefon 031 747-035. Si83 PRIKOLICO, nosilnost 31, domačo izdelava ter dve prikoliri zo prevoz živine, domača izdelava, prodam. Telefon (03) 5821478. 1187 SPRE1EMAM0 naroda za svinjske polovice-prašiči domače reje. Ceno 550 SIT/kg. Telefon 031617-892. 1290 NOV hidravlični cilinder za samonoidodal-no priko&o, komplet s cevjo in ventilom, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317. 13001301 VSO opremo za pediuro, zelo irndo rablje no, prodam. Telefon 041 547-277. 1306 TRI frizerske stoječe haube in Idbnacon ugodno prodam. Telefon 041 275447. 1306 PRIKOLICO za prevoz živine prodam ali menjam za prašiča, do 170 kg. Telefon 041 598-645. ž 153 KOMPLETNO kopalnico, rabljeno (WC, uim valnik, tuš kabina), za 15.000 SIT in kosilnko Vogelnoot prodam. Telefon 031 747-879. 1320 DV0KRILNA železna korana vrata, širina 435 cm, rabljena, prodam. Telefon 5461-214. 1313 KOLESA zo k» shepiuja shuma, letne gome, velikost 185/60/14, rabljene eno sezono, na originalnih platiščih, prodam. Telefon (02) 601-7411. Š153Š154 CERADO za avtomobilsko prikolico, novo, z okvirjem, dolžina 2, širina 1 in višina 1,30 m, prodom, ceno po dogovoru. Telefon 031318-639. ž 155 JEKLENA platišča, luknje 4Đ7100, z letnimi gumami Continental, 16545-14, prodam za 40.000 SIT. Telefon 5718464. Ž158 BELI krompir, brajd in kifeiček, za seme, vinsko žganje, mast z ocvirki, prašiča za zakol, težo 140 leg, pet moških oblek zo srednjo postavo, zo 30.000 SIT, elektro motor, dva šivalna stroja, prodam. Telefon 041 866-611, kličite po 19. uri. 1346 OBLEKO za birmo, fantovsko, ugodno pro dom. Telefon 5799-203. Si62 ŽAGANE hrastove morale, debelina 10-10, 8878, dolžina od 1,5 do 2,5 m, primemo za ograde in travnik, v občini Loško, primeren za vikend, prodamo. Telefon 041 507-492,103)5733-392. L233 TELIČKO, sivorjavo in motorno nahrbtno škropilnico, prodam. Telefon 031 389-780. 1370 KOSTANJEVE kole za vinograd, ročno obdelane, prodom. Telelon 5793-196.Š 166 OTROŠKI kombinirani voziček kobo, zibelko in stapco, lepo ohranjeno, prodom, telefon 041 258-188. 1377 DEKLIŠKO obleko za pivo obhajilo m otroško gorsko kolo, prodom. Telefon 041610-092. 1381 SILAŽNE bale in golf 1.9 dd, 1.1996, prodam, telefon 041511-537. Š178 ŽREBICO norik, staro devet mesecev in sladko seno, balirano, prodam. Telefon 031 512-323. Š172 OVCE za nadaljnjo rejo in ovčji gnoj, prodam, telefon (03) 501458, (03) 5824-681. 1406 TELEFONSKI isdn priključek v Šentjurju in telefonski isdn priključek v Dramljah, prodam, telefon 031 663-844. Š170 LITA platišča za fiat z letnimi pmami 195 60 R14, ohranjena, kot nova, prodam. Telefon 041650-737. vus PRAŠIČE, 70 kg, kole zo fižol ter okrogle rante, prodam. Telefon 041832-552. 1429 KOLO fantovsko (Rog, Ranga 20«), pro dam za 18.000 SIT. Je zelo malo rabljeno. Telefon 031742-491. 1432 POČITNIŠKO prikolico Adria, 3 ležSa, gene ratno obnovljena, z vso dodatno opremo, prodam. Telefon 041767-152. 1451 KUPIM RABLJEN pisalni stroj, po možnosti Maxima 24, kupim. Telefon 577-1237,041990-021. S156 MLADO brejo kravo in gozd, kupim. Telefon 5874-036. 1393 KAR0SER11SKE dele Audi 80, model 85, kupim. Telefon 031 737-729. 1427 TOPLOTNO črpalko, zrok-voda, z 2001 bof lerjem, novo ali malo rabljeno, kupim. Telefon 031 555-977. 1450 ki Ali vam je dovolj osamljenih, dolgih zim skih dni? Pokličite nas, če žefee prijateljstvo ali resno zvezo. Organiziramo plese, delavnice o osebnostni rasti in izlete. Agencija Sončni žarek, Bojan Bevc s. p., Erjavčeva 45 a, Celje, telefon 041429-567. 504etal preskrbljen, z avtomoUom.želm spoznati gospo zo prijateljevanje ali kaj več Pisne ponudbe no Novi tednik pod šifro PRIHODNOST. 1349 ŽELIM si resno vezo z žensko srednjih let. Pokličite na telefon 040 650496. 1394 45totnaljubite$co narave vabi razgled» nega, aktivnega gospoda, da se ji pridruži. Telefon 040 658-288. 1388 53Jetna simpatična Celjanb, si žeS prijatelja do 66 let, zo resno vezo. Agencijo Alan, Žarko Prezelj, s. p. Kraigherjeva 11, Celje. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. 1372 SOJetno vdora s hišo - Žalec, želi prijatelja do 65 let. Resno. Agenaja Alan, Žorko Prezelj, s. p. Kraigherjevo 11, Celje. Tele fon 090 7442, tthz navodnim letelo nom. 1372 404etaa vitko pravnica si želi prijatelja do 50 let. Agenrija Alan, Žarko Prezelj, s. p. Kraigherjeva II, Celje. Telefon 090 7442, kličite z novodnim telefonom. PRIVATNIK 39 letni, višje postave, situiran, Slovenec, želi prijateljico ali mamko do 39 let. Telefon 041 248447. 1372 PRIZNANA agenrija Evrino, Mariborska 120, Celje posreduje resne zveze in občo-sna srečanja. Možen osebni razgovor. Telefon 031 591-128. 1449 zaposlitev NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Telefon 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. 7i4 ZAPOSLIMO voznia C, E kategorije zo med narodne prevoze po Evropi. Telefon 041 622-447. MiHco Tovornik avtoprevozniš-tvo s. p., Košnica 2, Prevorje. 1298 IŠČETE zanimivo in pestro delo? Delo v prijaznem, dinamičnem kolektivu? Če ste komunikativni, imote bogat besedni zaklad, ste vztrajni in imate smisel za delo z ljudmi, se nam pridružite pri telefonskem trženju. Nudimo izobraževanje, prilagodljiv delovni čas (4,6 ali 8 ur) ter redno ali honorarno delo. Dodatne informacije po telefonu (03) 491-8510. Prešernova družba d. d., Opekarsko 4 o, Ljubljana {Nina, Pamela), n IŠČEM delo: čiščenje, likanje, na območju Celjo-Žako. Telefon 070 811-532.1340 URGENTNO! Podjetje zarodi širitve poslovanja sprejme 8 oseb. Začetek takoj. Informacije od 8.h do lO.h in od 12.h do 17.h po telefonu (03) 4282-071, M ondlink, d.o.o., Podjavofškova 1,3000 Celje. NUDIMO zoposStev-strežbavski lokalih. Prijave pošljite na na na Brglez, Vransko 17,3305«, telefon 703-3030. OMOGOČAMO ram redni razgibano in zonimř plače omogočamo tudi stimulotijit ton 041 221437, gospo Jožka.|J d. 0.0., Cesta takev 8 c, 4270 Jej PEKA z delovnimi izkušnjami in prevozom zaposlimo. Prima inžtÉ d. 0.0., Prušnikova 4, Vojnik, teleiJ 342-232. , SIAŠČIČARKO z delovnimi izkušnjanfj slimo. Prima inženiring d.o.o.,Pnà va 4, Vojnik, telefon 051 342-231 NA območju Celja redno zoposlimo 3jj zastopnike zo prodajo preizkus« izdelka - lasten proizvod. Odlične pg je. Telefon 041 417-277, Nenad k s.p., Ronkova ulica 4, Slovenj Gradt Ml smo si izboljšali svoj standard, áiq ga še ti. Sprejmemo prvih 30 Idi Informacije od 8.h do lO.h in od 121 17.h po telefonu (03) 4282-071, Mi Link, d.o.o., Podjavorškovo 1,3000 (1 LOKALNA fimxi s stalnim poslom išče žj in moške z željo po večjem zaskg Izobraževanja, bonusi, nagradu tavanja. Pokličite takoj. lnformac| 8.hdo9.hinodll.hdol6.hpotdá (03) 4282-071, M andlink, d.o.oJ javorškova 1,3000 Celje 11 PODJETJE s permanentnim poslom, spa| osebe za redno ali honorarno dah kušnje niso potrebne, krformoaje ol do 10.h in od 12.h do 17.h po teUi (03) 4282-071, M andlink, d.o.o,! javocškovo 1,3000 Celje. 11 DISTRIBUTER ameriške korporacije Sal zer, redno zaposli zastopnike na In Osebni dohodek je 150.000 SIT^ Informacije od 8.h do lO.h in od Ki 17.h po telefonu (03) 4282-071, M4 Link,d.o.o.,Pod|avoiškova 1,3000(1 NUDIMO dobro plačilo za de natakar-kuhar. Pogoj je veselje del v gostinstvu. Razgovori so vsak dek dan od 8.h do 9.h zjutraj. Piza Taurus, Miran Kajtna s.p., Leveči 3301 Petrovce. m NUDIMO prosta delovno mesto za ml hrane na dom... Potreben izpit a kategorijo. Pizzeria Taurus, Miran II na, s.p., Leveč 40,3301 Petrovce. M ZARADI razširitve poslovanja v centra (j zaposlimo kuharja, 2 natakarja z 1 njem strežbe hrane, 3 natakarje« strežbo pijač, študentke za poma strežbi ter vodjo strežbe. Telefon « 729-454. Gostinstvo Marco Polo, Staji Vinko s.p., Levstikovo 3, Celje, t« ŠIVILJO z večletnimi izkušnjami za sd stojno šivanje ženskih obtočil po na« zaposlimo. Pisne ponudbe na nosi Špan hran, s.p., Quick - šiviljstvo, td que, Gosposka 16, Celje. H SEM šofer s C in E kategorijo. Iščem zw tev za prevoze po Sloveniji. Telefot! 267-287. ti DE10 za dostavno vozilo Citroen ja# iščem, lahko v zgodnjih jutranjih Ml Telefon 041 807-060. tj ZAPOSLIM več KV zidarjev in Kv tesarji dva pomožna delavca. Zidarstvo Demovšek s. p., Zadobrova 39 a, Skj vas, telefon 041 791-287. ij ■ razno HITRI krediti. Telefon (03) 5410-lH» 578-556. Shore, d.o.o., MaribofiW 090 4411 NUDIM instrukcije iz matematike, fe mehanike. Petka s. p., Celje, te ' 616-970. Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob mnogo prezgodaj sklenjeni življenjski poli drage žene, mame, tašče. JASNE MURN iz Škapinove ulice 13 v Celju (21.10.1950-29.2.2004) i se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sodelavcem, sosedom in sorodnikom, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Še posebej hvala govorniku gospodu Toniju Drstvenšku za izrečene tople besede. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ji z obiski v času njene hude bolezni pomagali in krajšali čas. Žalujoči: mož Silvo, sin Sandi z Natašo in Luko, brat Dubravko z družino in ostalo sorodstvo. Celje, Trnovlje, Jazbina, 10. 3. 2004 V naših srcih naprej živiš, zalo pol nas vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh z nami živi. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nadvse dobre mami, babice in prababice MARIJE JEZERNIK 'se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, posebno pa njenim dobrim sosedom z Lave za vso «ikrb in pomoč v Času njene bolezni. Zahvaljujemo se kolektivu in varovancem Špesovega doma v Vojniku za nego, razumevanje in podporo v času bivanja med njimi. Iskrena hvala dr. Skorji in nevrološkemu oddelku SB Celje, ge. Stanki Ri-Stič-Kovačič in dr. Zidarju Nevrofiziologija UKC Ljubljana, dr. Pražnikarju Inštitut za rehabilitacijo Soča in ge. Šuštar Druš-distrofikov Slovenije za profesionalnost in človečnost v času bolezni. Zahvala gospodoma Vicmanu in Magdiču za lepo opravljen obred. Ljudskim pevkam iz Ponikve pri Žalcu za zapete žalo-stinke, govornici ge. Katici Pešak za poslovilni govor. Društvu upokojencev Šmartno v Rožni dolini in g. Dečmanu za organizacijo pogreba. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremi-njeni zadnji poti in zasuli njen prezgodnji grob s cvetjem. Mami, neizmerno te bomo pogrešali. emajl kopalnih kadi. Po ripravi površine in nanosu emajla v tč slojih bo vaša kopalna kad kot Telefon 031 531-921, kličite po ri. Mojmir Pirnovar Opes s. p., W Oslrim vrhom 31 o, 1420 Trbov-k BOVODSKI servis s 1 Stetno trodkijo in ■košnjami nudi vse vrste računovodjih storitev za d. o. o. in s. p., po Njugodnejši ceni v regiji. Telefon 040 »5091. 931 BYE, prevozi pohištva, opreme ter pre *Hi v hipno. Boštjan Južna s. p., Zlateče Prt Šentjurju 2 a, telefon 031 393-249, 131446-290. 1124.1123 Rl servis in prodaja novih šivalnih 'rojev ter pamih likalnikov. Darko Trot-s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, Wefon 7103-144. Ž138 ^popravila, montaža pohištva, kopa! ' opreme, čiščenje bojlerjev, Kovač Wijo, Škofja vos 5lf, telefon 041 714- POLAGAMO vse vrste parketov z brušenjem in lakiranjem, laminatov, pvc plošč, plule, keramike, pleskarska dela ter ostale vrste talnih stenskih in stropnih oblog. Telefon 041 377-620. Šalamon Štefan J41., Gomikko 80 a, 3303 Gomikko. FRIZERSKI salon odstopim, oziramo prodom novo in rabljeno frizersko opremo. Telefon 070 507-403. 1425 ČE ste starejša oseba z manjšo kmetijo, brez naslednikov, pokličite par srednjih let. Telefon 041 502-192. 1436 KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 . štedilnike, po-Mjamo hitro in kvalitetno. Gorenje, W«it, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton, s.p., Kasaze 107 g, 3301 '■hovte. Telefon 7140-116, 041 767-•62,041 632-660,031 632-660. SERVISIRAM vse vrste pSnskih štedilnikov in vršim priklop na zemeljski plin. Rado Strnad s. p., Tremerje 6, Celje, telefon 041558-370. 1446 PREVOZE z zaprtim kombijem, nudim. Boris Platovšek, s.p., Glinsko 4, Ljubečna. Telefon 041 623-925,041 262-063. ZA varstvo petletnega otroka na našem domu iščemo zanesljivo osebo. Telefon 031528833. Ž152 BIIIB ÏVoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal. A spomin nate vedno bo ostal. ZAHVALA Krila življenja so se strla našemu atu, tastu in staremu atu RUDOLFU VENGUSTU st. z Ljubečne (5.4.1921-5.3.2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se mu poklonili v slovo, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, gospodu govorniku in za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Doma starejših Šentjur za nego in oskrbo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, stari ata, pradedek, brat in stric VINKO VODIŠEK Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu na njegovi zadnji poti izkazali spoštovanje. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Žalujoči: otroci, vnuki, pravnuk ter brat in sestra. »Nikar ne jočite za menoj, ko bom umrla! Bodite veseli, da ste me tako dolgo imeli v svoji sredi!« S temi besedami se je poslovila naša dobra mama ROZALIJA PECNIK iz Šmarjete (28.6.1908 - 9.3.2004) Iskrena ZAHVALA vsem. ki ste kakor koli pripomogli k dostojnemu slovesu od njevčetrtek, 11. marca 2004, na vojniškem pokopališču. Najprej vam, spoštovani sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki za vsestransko pomoč in tako številno udeležbo na pogrebu. Hvala vsem pevcem, orgelski spremljavi, ge. Ivici Kos za izbrane poslovilne besede, g. župniku za lep obred in redne obiske v preteklosti kakor tudi pogrebni službi Raj za korektno opravljeno delo. Hvala za življenje! Zbogom, draga mama! Vsi tvoji. V SPOMIN 21. marca bo minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast*ata Bertl ALBERT SALOBIR iz Marija Gradca pri Laškem Vsem, ki ohranjate spomin nanj, iskrena hvala. Za vedno ostajaš v naših srcih. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, stric in pradedi PAVAO KOVAČIČ iz Prijateljeve ulice 1 v Celju (2.1.1937-3.3.2004) Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, bivšim sosedom iz Kersnikove, Jenkove in Kosovelove ulice, sosedom s Hudinje, pripadnikom 670. LOGBA, kolektivu bolnišnične lekarne, dr. Skrablovi, dr. Kovačiču in dr. Šegi ter gospodu župniku iz cerkve sveti Duh. Hvala za izrečena sožalja, sveče in cvetjeter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Dragica, sin Mladen s Polono, hčerka Ruža z možem Rudijem, vnuka Gregor z Martino in Matjaž z Uršo, pravnuka David in Suzana ter ostalo sorodstvo. Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče IVANE POLUTNIK iz Trubarjeve ulice 53 b v Celju (5.8.1922-7.3.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najiskreneje se zahvaljujemo vsem uslužbencem Špesovega doma Vojnik, posebej sestram, ki so zadnje leto s srcem skrbele zanjo in ji lajšale njene zadnje trenutke. Sestre, angeli v belem, hvala. Hvala kolektivu IV. osnovne šole, sodelavcem ZE-ER-a, Ere, poslovalnica Ložnica in Ere, poslovalnica Otok. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebni službi Dečman. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: hčerki Nušđ in Marjana, vnukinje Saška, Anka in Petra z Zoranom, pravnuki Ana, Kristijan in Ema ter zeta Slavko in Janez. Odšla si tja, kjer ni V srcih naših večno boš živela ti, čeprav sedaj te več med nami nL ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete AMALIJE KLEPEJ iz Javornika nad Štorami (16.6.1922-6.3.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter ji darovali sveče in za maše. Zahvaljujemo se kolektivom ZSSS Celje, Prešernova družba Studio Celje in Tkanini d. d. Celje. Hvala župnikoma g. Pla-ninšku in g. Čonču za tako lepo opravljen obred, govorniku Janiju Sivki, pevcem Idila, g. Jurkošku za odigrano Tišino, pogrebni službi Morana in pogrebni službi Svetina. Posebna zahvala njeni vnukinji Mojci, ki ji je zadnje mesece stala ob strani in ji z vso ljubeznijo pomagala premagovati njeno bolezen. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni. E8C ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega brata in strica ALOJZA ZUZKA se iskreno in lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prav tako prisrčna hvala g. Janku Cigaletu 1er pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi za darovane maše, cvetje in sveče. Žalujoča sestra Marija z družino in sorodniki. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu stopite. Saj veste, koliko trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame NEZIKE KALSEK iz Marija Dobja 11 v Dramljah se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter zanjo darovali sveče in sv. maše. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči sin Dani. Že leto dni v grobu mirno s a u naših srcih še živiš. Ne veš pa, draga da v srcih nas zelo boli, ker te med nami ni. ti. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 21. marec 2003, ko nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in babica KAROLINA MAČEK Hvala vsem, ki ji naklonite trenutek časa, z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni. V SPOMIN 20. marca bo minilo leto dni, kar se je za vedno ustavilo plemenito srce našega dragega moža, atija in dedija STANISLAVA PUŠNIKA iz Debra pri Laškem Hvala vsem, ki ste v mislih z njim. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, življenjske partnerice, hčerke in sestre BREDE RAK roj. Hojnik iz Kraigherjeve ulice 8 v Celju (12.11.1963-9.3.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in Etolu Škofja vas, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem, godcem za odigrano Tišino in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata in strica FRANCA GRADIČA iz Kostrivnice 46 na Kalobju (4.12.1932-23.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter pisno in ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, godbi na pihala in pogrebni službi Žalujka. Žalujoči vsi njegovi. "V nebesih sem doma... Tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. " (A. M. Slomšek) V SPOMIN VIDI OGRIZEK Prijateljice: Božena Pelikan, Vesna Markotič, Vida Vozlič, Darja Boben, Lučka Belak, Vlasta Dečko, Jožica Barborič, Cvijeta Pahljina. Kako prazen je najin dom, kar si odšla, a v srcih je ostala globoka bolečina... V SPOMIN 18. marca 2004 mineva eno leto, kar nas je za vedno zapustila draga ANGELA ZERDONER Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu; prižigate sveče in z lepo mislijo počastite njen spomin. Po dolgi in mučni bolezni nas je v 78. letu za vedno zapustila naša draga mama, babica in tašča MELITA KOS K počitku smo jo pospremili v ožjem družinskem I krogu sorodnikov in prijateljev. Žalujoči: sin Črtomir z družino. Celje, 10. marec 2004 Bolečina seda skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN JANEZ OTOREPEC iz Slatine (7.3.1930-18.3.2003) Tih in boleč je spomin na marec 2003, ko nas je nenadoma zapustil ljubi mož, ati in dedi. Pozornost na tvojem grobu govori, da si vedno z nami. Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke, iskre- ! na hvala. Žena Anica in Ivanka z družino. rojstva Celje V celjski porodnišnici so rodile: 5.3.: Gabrijela RIBIČ iz Celja - deklici. 6. 3.: Vesna LAMPRET iz Poljčan - deklico, Helena MLAČNIK iz Luč - deklico. 7.3.: Marija GRUJIČ iz Rogaške Slatine - deklico, Ai-fen XIA iz Velenja - dečka, Mihaela KOPRIVŠEK iz Celja - deklico, Jožica FERLEŠ iz Šmarja - deklico, Mihela PAŽON iz Rogatca - deklico. 8.3.: Nevenka ŠKOBERNE iz Laškega - dečka, Aleksandra ČRESNIK iz Žalca - dečka. 9. 3.: Petra ZAJC iz Laškega - deklico, Aleksandra KOBAL iz Šentjurja - deklico, Maja GABROVEC iz Celja - deklico, Sergeja JEKL iz Celja - deklico, Martina KRAMBERGER iz Rogaške Slatine - deklico, Mojca DOAR s Planine pri Sevnici - deklico, Sanja KOZAREVIČ iz Celja - dečka. poroke Celje Poročila sta se: Dejan KOJNIK iz Celja in Ivana KRALJEVIČ iz Srbije in Črne gore._ smrti Celje Umrli so: Terezija KRAJNC iz Podloga pod Bohorjem, 75 let, Roza KOLAR iz Celja, 91 let, Jožefa BRGLEZ iz Celja, 94 let, Amalija KLEPEJ iz Javorníka, 82 let, Rozalija PEČ- NIK iz Celja, 96 let, Mitt PETAN iz Celja, 82 let, ll ma SVEČAK iz Arclina, 681 Marija JEZERNIK iz Celja, let, Ivana POLUTNIK iz ( lja, 82 let, Cecilija REBH ŠAK iz Klak, 68 let, MaJ NOVAK iz Celja, 81 let. Ne KALŠEK iz Marija Dobja, I let, Pavao KOVAČIČ iz Cel, 67 let, Frančišek MAROV-ŠI iz Straže pri Novi Cerkvi,! let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Iztok BERTO CEU iz Vrbna, 54 let, Sil ster REČNIK iz Jazbine, let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jurij KRALJ Sv. Florjana, 74 let, Joži KOROŠEC iz Rogaške SL ne, 96 let, Mihael ŠUŠT, iz Rogatca, 55 let. Jeri KRAJNČAN iz Olimja, let, Alojz RATEJ iz Bodi ža, 71 let, Terezija ČANDl iz Dvora, 89 let, Rozal KOLAR iz Sv. Florjana, 911 Janez KOLAR iz Brezovec, Polju, 64 let, Jožef KOVAČ iz Lastnič, 93 let, Mari VERBOVŠEK iz Podčetrt) 78 let, Jožef NUNČIČ iz Ki pul, 44 let, Rozina MADAR ŠI iz Rogaške Slatine, 76 Gertruda FISTRIČ iz Golo njeka ob Sotli, 101 leto, Fri čiška PEVEC iz Zibike, 59 H Milan NAJGER iz Brežic, , let, Frančiška JURIČAN iz> bike, 93 let. Velenje Umrli so: Anton JAZBI ŠEK iz Velenja, 71 let, I« OSOJNIK iz Velenja, 68 ' Ana ZAJEC iz Ljubljane, let, Ivan IVANČIČ iz Skofl pri Šoštanju, 46 let. Val tin KURENT iz Šmartna Litiji, 63 let. 12.40.15.30,18.20. 21.10.00.00 Časovna past 13.50.16.20, 18.50, 21.20.23.50 Medvedja brata ML 15.10. 17.00 Na robu strasti 19.00, 21.30 JÍ21L 16.30. 18.40. 20.50. 23.00 Ljubazan ja luitna stvar J2JL 15.20.18.00(v sredo odpade). 20.40. 23.20 medijska premiera v sredo ob 18.00 LEGENDA: predstave so vsak dan PETEK 20.00 Pravzaprav ljubezen NEDELJA 18.00 Pravzaprav ljubezen BTC UHIOR ZREČE NEDELJA 17.00 in 19.30 Poslednji samuraj PONEDELJEK 19.30 Poslednji samuraj Človeški madež 20.00 Podzemlja NEDELJA 18.00 Podzemlje 20.00 Človeški madež PONEDELJEK 20.00 Zadet 20.30 I 22.30 Dobrodošli v džungli SOBOTA 22.45 Di 19.45 I pred slovenskim startom Peter Pan 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Naredimo in poslikamo cvetlični lonček Hermanova ustvarjalnim 10.30 in 17.30 MNZ Celje _ Ob materinskem dnevu in dnevu žena Moški pevski zbor Pod gradom Celje komedija v treh dejanjih L. Barfus: Seksualne m naših staršev premiera na Odru pod odrom, izven abonmaja 12.00.15.00, 17.40, 20.20,23.00 Stara, spelji sel 11.00.13.30. 16.00,18.10,20.40.22.50 Časovna past 13.20. 15.50,18.20, 20.50.23.30 Hladni vrh 1340. 16.50, 20.10.23.20 Medvedja brata Poslednji samuraj 20.30,23.40 Dobrodošli v džungli 10.40. 13.00. 15.30, 18.50, 21.20.23.50 Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev 17.00 (v sredo odpade) Preko vseh maja 14.00. 21.00. 23.40 14.10. 19.00,23.50 Kot rit in srajca 1120.16.20. 21.10 KOLOSEJ 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Četrtkovo družinsko popoldne za družine vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Besede srca pogovori o knjigah za otroke in odrasle 17.00 Knjižnica Vojnik_ K. Kiss: Ka j počne krokodil ponoči pravljična ura 17.00 in 18.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2004 19.00 Narodni dom Celje V plesnem vrtincu medobmočno srečanje plesnih skupin sodobnega plesa celjske regije 19.00 Savinov likovni salon Žalec 19.00 Zadružni dom Ljubečna Jožefov koncert Godba na pihala Ljubečna 19.00 Knjigarna Antika_ Pogovor z dr. Arturjem Šternom z nekdanjim znanstvenim raziskovalcem in univerzitetnim preda vateljem se bo pogovarjal Zo- 19.00 Dom kulture Velenje_ Sam z jadrnico iz Karibskega morja kulturni večer ob diapozitivih Reinharda Brečka 20.00 Klub Central_ Crno&Belo odprtje razstave fotografij Sabine Plaznik 18.00 Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje__ Po sledeh izgubljenih Vikingov na Grenladiji predavanje Damjana Končnika z diapozitivi 19.30 SLG Celje_ L. B3rfus: Seksualne nevroze naših staršev Oder pod odrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Dom kulture Velenje_ V. Moderndorfer: Na kmetih komedija 10 .00 Otroški muzej Hermanov brlog Naredimo in poslikamo cvetlični lonček Hermanova ustvarjalnica 19.00 Knjižnica Laško_ Egipt potopisno predavanje Andreje Jemejčič 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Peru 2003, dežela skrivnosti potopisno predavanje Marije Renčelj Bolšji sejem prodajte, zamenjajte ali kupite starine, umetnine, knjige..._ 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Hermanova pomladna sobota 10.00 Kulturni dom Slovenske Konjice_ Od kod si, kruhek? otroška predstava Gledališča Unikat Ljubljana za abonma in iz- 19.00 Gostilnica Tartini XVII. Roševi dnevi literarni delavnici mladih litera-tov Slovenije, udeležencev srečanja 17.00 Glasbena šola Celje___ XVD. Roševi dnevi: literarni večer podelitev nagrad in priznanj 19.30 Narodni dom Celje_ 17.00 MNZ Celje 19.00 Skomarska hiša Predšolski otrok in naravoslovje odprtje razstave Večer DU Mirna 19.30 Zdraviliški dom Dobrna Nocoj je en lep večer območno srečanje malih vokalnih skupin 20.00 KLjUB_ Bor&The Young Ones koncert stare celjske rock zased- 21.00 Plesni Forum Celje 18.00 Kulturni center Laško 19.00 Dom sv. Jožef_ ZVest V sreči in nesreči do konca svojega življenja predavanje dr. Marjana TUrnška Razstave Galerija Mik: razstava slikakad. slikarja Milana Rijavca iz Ljubljane, do 24. 3. Galerija KC Ivan Napotnik Velenje: razstava grafik Branka Stihyja, do 7.4. Likovni salon Celje: razstava del Marka Jakšeta, do 3.4. Gimnazija Celje-Centen fotografska razstava Vodnjaki Slovenije, avtorja Francija Horvata, do 16.4. Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava olj na platno Jane Stru-šnik, do 31. 3. Kulturni dom Slovenske Konjice: razstava članov Društva šaleških likov- Kulturni dom Slovenske Konjice: fotografska razstava Andraža Korošca »Skozi moje oči«. Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10. Galerija Volk Celje: razstava akvarelov in pastelov Sara Kureta iz Celja, do 31.3. Mestna galgrija Šoštanj: razstava slikarke Marjane Vetbuč, do 2.4. Cinkarna Celje: razstava Rože za mamo, umetniške fotografije Valentine Šket iz Žalca, do 30.4. Etol Škofja vas: razstava olj na platno AldePosavec iz Ljubljane, do 31.3. Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha, avtorice Tatjane Kač, do 26. 3. Zavod za kulturne prireditve Celje: razstava del Marka Jakšeta, do 3. Splošna bolnišnica Celje: razstava Svetovni dan vod (meteorološki dan), dijakov Srednje zdravstvene šole, do Zgodovinski arhiv Celje: r. V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava reliefnih slik na kovini Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31.3. Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava likovnih del Vesne Filipič, do 29. 4. Galerija Borovo: razstava skulptur Branka Rojca, do 30.3. Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice. Zdravstveni dom Slovenske Konjice: slikarska dela Zlatka Praha. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnikov. Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: slike Beneške šole Leonardo da Vinci, Cezanne, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar in drugi. Starinsko bidermajersko pohištvo. Si dinski center cene Entreat in Godscard petek ob 21.00, koncert Jezikovne delavnice francoščina nadaljevalna: ponedeljek ob 17.00 nemščina začetna: torek ob 19.30 španščina začetna: sreda oh 17.00 nemščina nadaljevalna: sreda 18.30 španščina nadaljevalna: petek 18.30 Slikarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica vodi slikar Stane Petrovič, četrtek 16.00 do 19.00 Stalnice Kreativne delavnice po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00 Kreativne delavnice vodi Barbara Zupane, brezplačno, petek od 16.00 do 18.00 NOVO za člane MCC kluba: cenejše karte za kino! Stalne razstave MNZ Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka. Stari pisker: stalna postavitev Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. fig srnou Koncert: Zlati kastrioti in Corkscrew bereva poezijo petek ob 21.00 Kino klub $MQCL Četrtek ob 20.00 in sobota ob 21.00 Jezikovni te&ji: španščina: četrtek ob 16.30 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!! V ponedeljek od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO). www.skms.net Kantvečer gost Jani Kovačič, petek ob 20.00 v Prostoru Stalnice $KM$ četrtek ob 19.00 v P2: vadba tenzegritete sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja: rekreacija Klub g Smeh Sv Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita: ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) OltlTEMET KRVRRh SWHETOVR UR Cl Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Galerija Stane: Fotografska razstava »Brazilija«, avtor Andrej Kramer NOV ODPIRALNI ČAS OB NEDELJAH: 15,00 dp 21.QQ »Cyber fight room Stane« prihaja! Patriot Slovenske Konjice Didžej suče za vas petek ob 21.00 Rekreacija: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton: 18.00 do 19.00 odbojka: 19.00 do 20.00 košarka: 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: 19.30 do 21.00 Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30 ■ rti urnici .15 Pravljične ure v Kul sobota od 10.30 do 1 Z bogračem iz kotla sta bila zadovoljna tudi Janez Čuček (levo) in legendami karikaturist Bine Rogelj (dc ste bili POŠKODOVANI - AVA V PROMETNI ■^ NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? Velike prsi Jolande Thaler ukradle šov Pa so minili še eni Modni navdihi. Še en tako ali drugače zanimiv modni spektakel, ki ga je tokrat na veliko presenečenje povabljencev povezovala kar organizatorka Vladimira Skale. In če smo prireditvi za jesen in zimo zamerili pomanjkanje idej, moramo tokrat priznati, da je Ko smo videli tesen objem večnega mistra Jurija Bradača in naše ljubljenke Tinkare Zoreč, smo bili sprva šokirani. Ko smo ugotovili, da Tinkara ne naseda njegovim vročim namigom, pa smo se p» mirili in jo že videli na poroki z njenim fantom Jako Rojškom. bilo vse skupaj veliko bolj sveže, domiselno, modno in navdihnjeno. Skaletova je šla pač korak dlje, na montažnem pultu pustila neizvirne modne hiše in manekenski oder prepustila tistim, ki imajo kaj pokazati. In potem nam je zastal dih. No, ja, zastale so nam oči. Na modno pisto je na- mreč prikorakala najnovejša kreacija Jolande Thaler, kreacija, ki je drzno in navihano odkrivala prsi ene izmed manekenk, na katero je bil zagotovo ljubosumen tudi konkurent Peter Thaler. Škoda, da smo na koncu dobili le nekaj kruha in dolgočasno rdeče vino ter idejo, da lahko maneken postane prav vsak še tako neprivlačen mladenič. In ja, igralske sposobnosti Tjaše Zeleznik naj drugič ostanejo v gledališču. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ, IZTOK GARTNER »Če ne bi bilo naju z možem, ne bi bilo naše Diane,« je dejala mama prikupno noseče modne krea-torke Diane Kotnik Lavtižar, ki se že veseli srečnega dogodka in svojemu očku obljublja, da se bo lahko cele dneve igral z vnučkom. mm U j ' igj n I Račke so, site in nasmučane, popoldneve obarvale tudi s pravim žurom in plesom kar v pane smučišču (z leve) Vlado Krejač, Olga Rems, Boris Cipot in Janko Sopar. Račke na Roglj Slovenski novinarji športniki vsako zimo pripravijo petdnevno srečanje, k ob družabnem tudi tekmovalni značaj. Smuči namreč prekrižajo v boju z lomske, tekaške in kombinacijske medalje, ki prinašajo tudi vozovnice i no srečanje kluba novinarjev športnikov. Vreme je račkam to pot sicer pokazalo zobe, saj so se novinarji s snežnimi lopa kar dva dneva »odkidavali« do smučišč. A kljub temu je bilo razpoloženje zelo dn no, kar je značilno za vsakoletna srečanja. S kosili na smučiščih, glasbo, plesoá snegu in večernimi zabavami so zaznamovali minuli teden na Rogli. Vsak dan so n ljevali rumene majice največjim žurerjem, prepevali v stari koči in na vsakem kol dokazovali, da duh druženja novinarjev ob športu in zabavi še dolgo ne bo zamrl, j Erotična Katarina Če so se okrog 8. marca v Top-Fitu zabavale punce, so prišli tokrat na svoj račun fantje, saj je za njihovo zabavo poskrbela Katarina z erotičnim plesom. Pripravili so tudi tekmovanje v pitju piva, pri čemer pa dve predstavnici nežnejšega spola nista imeli veliko možnosti v moški konkurenci. Bosta morali še vaditi. NATAŠA MULLER Med tujimi gosti letošnjega srečanja je bilo pW vatov, ena Srfakinja in dva Slovaka. Z družabn« se je posebej izkazal novinec, Hrvat Dražen LjuW je ponosno nosil tudi majico - darilo našega u» ništva vsem novinarjem, zbranim na Rogli- Vili Einspieler je med račje smučarje prišel pred osmimi leti, svoj čas s tekmovanja na Rogli, pred sedmimi leti, pa je letos popravil kar za tri minute. Pojasnilo Jure Lukaščik ni lastnik Kluba Centi kot je bilo mogoče razumeti iz prispe' Raj za skoke čez plot?, objavljenega1 številki Novega tednika. Je prograff vodja v klubu, medtem ko je najeirf lokala Urban Butinar. A