SMRT v GOTOVLJAH Stran 26 NAPAKE CELJSKIH ZDRAVNIKOV Stran 3 KDO BO ZAŠČITIL POLULSKE OTROKE? Stran 7 NOVI TEDNIK ŠT. 41 - LETO 57 - CELJE, 10.10.2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn TUŠ NA ČRNO Stran 5 CELJE, KAKRŠNO NIKOLI NEBO Strani 24^25 DERBI SOSED CEUANKAM Stran 21 2 DOGODKI UVODNIK Neučinkovita politilca Teden otroka je. Spet so nas polna usta otroških tem v skrbi za našo mlado rast. Za našega otroka je dobro samo najboljše, se večinoma strinjamo. In si, vsak po svojih mo- čeh, prizadevamo, da bi bile zgodbe naših otrok čim lepše. So pa tudi drugačne zgodbe, v katere vstopajo naši otroci. Neprostovoljno, nihče jih nič ne vpraša, enostavno so pah- njeni vanje. Žalostne zgodbe so to, pri čemer je najbolj ža- lostno to, da se v njih lahko nemoteno razrašča nasilje vseh vrst. Družinske zgodbe. Opazujemo jih, s prsti kažemo na njih, ukrepamo, kot vemo in znamo, da bi na koncu spoz- nali, da smo kot posamezniki in kot družbena celota ne- močni. Ti nesrečni otroci sčasoma postanejo žrtve (in naša slaba vest), ker smo kot družba neučinkoviti, da bi v te zgodbe pravočasno posegli. Ena takšnih se ta čas odvija v Celju. Zgodba dveh bratov, ki ju čaka mesto v vzgojni ustanovi, da bi bili njuni sošolci vami. Dolga je ta zgodba. In obenem prikladna za razmiš- ljanje - vsaj v tednu otroka. Da so državno-upravni postopki pri nas neskončno dolgi, ne gre izgubljati besed. Tudi ne o tem, da se naši politiki raje ukvarjajo sami s seboj in svojimi privilegiji, kot pa da bi se odgovorno lotih v nebo vpijočih zakonodajnih problema- tik, ki so neposredno povezane z otroki, žrtvami družinske- ga in sploh vsakršnega nasilja. Tako se pri nas lahko doga- ja, da se nek oče odloči, da svojega sina ne bo dal v vzgojno ustanovo in se potem to res ne zgodi. Zelo dolgo, predolgo se sploh nič ne zgodi. Tako dolgo, da morajo glas povzdigniti ogroženi, v aktualni celjski zgodbi starši prestrašenih os- novnošolcev. Tudi starši so predolgo čakali, zdaj pa se skli- cujejo na pravice svojih otrok do nenasilnega okolja. Tu pa sta dva mladoletna fanta, ki bosta vse življenje nosila pečat, ki jima bo zapiral poti, možnosti. Zato, ker sta namesto starševske ljubezni okušala družinsko nasilje in se nanj odzivala z nasiljem. Ne doma, ampak zunaj doma, nad sošolci in učitelji. To se je dogajalo dolga leta, ker se je pač lahko dogajalo. Vsemu političnemu avditoriju na očeh, vključno z neučinkovitim in počasnim državnim aparatom. Ni ustrezne zakonodaje, vpijejo neposredno po- klicani. Ja, kje so pa potem politiki? Trenutno so pomem- bnejše volitve. MARJELA AGREŽ Kandidati v Celju Arhar, Bebler in Kreft o bodoči podobi Slovenije in njenem skladnejšem razvoju Celjski klub podjetnikov Zlatorog je v začetku ted- na gostil predsedniške kan- didate. Od sedmih povablje- nih so se pogovora o aktual- nih političnih in gospodar- skih vprašanjih udeležili le France Arhar, Anton Beb- ler in Lev Kreft. Barbara Bre- zigar, France Bučar, Janez Drnovšek in Zmago Jelin- čič so bili tako ali drugače zadržani. Pogledi vseh treh kandi- datov (za zdaj je uradni le Lev Kreft) na bodočo podo- bo Slovenije in vrsto žgo- čih gospodarskih in politič- nih vprašanj, so večinoma enaki. Na vprašanje, kateri od aktualnih problemov se jim zdi najbolj pomemben in kako bi ga rešili, so vsi trije izpostavili vprašanje Slovenije kot socialne drža- ve. Lev Kreft je na prvo me- sto postavil socialno odgo- vornost države, lastnikov in managementa in pri tem poudaril, da ne potrebuje- mo slabih tujih lastnikov, saj imamo, na žalost, že do- mačih zadosti. O tem, ka- ko nujno je sožitje med tr- gom in človekom, je govo- ril tudi France Arhar, ki je očital, da Slovenija nima no- benega programa za proda- jo državnega premoženja. Zmanjševanje javnega dol- ga z denarjem, dobljenim s prodajo narodove substan- ce, to je najboljših bank in podjetij, je po njegovem le kratka zgodba z neprijetnim koncem. Slovenija potrebuje vizijo razvoja, ker pa se pri tem stran- ke ne morejo poenotiti, je me- nil Anton Bebler, bi lahko ak- tivnejšo vlogo odigral prav predsednik republike. Tako kot Kreft tudi Bebler meni, da je naša država pri vstopa- nju v Unijo in Nato premalo samozavestna. Če je doslej sto- rila vse, da bi se prikupila tu- jini, potrebuje zdaj veliko zna- nja in spretnosti, da bo v med- narodni združbi ubranila svo- je interese. In kako bi morala biti v prihodnje organizirana Slovenija, da bi se lahko sklad- nejše razvijala? Za Beblerja je razdeljenost na osem pokra- jin primerna, Arhar zagovar- ja takšno organiziranost po- krajin, da bi lahko iz evrop- ske unije povlekli čim več de- narja, za decentralizacijo, ven- dar z regijami, ki bi bile za- dosti velike tudi v evropskem merilu, se zavzema tudi Kreft. JANJA INTIHARJ Foto: GREGOR KATlj France Arhar, Lev Kreft in Anton Bebler (omizje sta vodila Ivan Mimik in Jože Volfand) so predstavili tudi svoje poglede na reševanje problema Zavarovalnice Triglav, prodajo Leka in odnosov s Hrvaško, vendar so na vprašanje prednika uprave Gorenja Jožeta Staniča, ali ne gre pri vsem skupaj le za prazno govorjenje, morali priznati, da ima predsednik države pri nas le malo vzvodov za usodnejši vpliv na razvoj države. Spomin žrtvam izvensodnih pobojev Nova slovenska zaveza je v soboto pripravila že enaj- sto spominsko slovesnost na mestu nekdanjega tabo- rišča na Teharjah, kjer so po vojni izvensodno pobili okoli štiri tisoč ljudi. Več kot dva tisoč zbranim je govoril tajnik Nove zaveze Stane Štrbenk, ki je spomnil na grozljive dogodke ter obe- nem protestiral, ker je kraj ža- lostnih dogodkov do konca za- nemarjen, kar kaže na nespo- štovanje in zaničevanje tehar- skih žrtev. Po njegovem mne- nju celjska občina doslej za ureditev grobišča ni storila ni- česar. Za še nedoseženo spra- vo je obtožil komunistično ob- last, ki je »izvedla boljševistič- no revolucijo, s čimer je iz- zvala državljansko vojno, ki je izvedla množične medvoj- ne in povojne poboje, ukini- la človekove pravice in uved- la totalitarno oblast«. V spomin na žrtve teharske- ga taborišča so somaševali predstavniki vseh treh sloven- skih škofij. Mariborski po- možni škof dr. Anton Stres je v pridigi povedal, da je vsak človek, ki mu krivica ni do- kazana, nedolžen in teharski žrtve so nedolžne, državo p je opomnil, da mora vse di žavljane enako zaščititi prei nasiljem ter jamčiti pravia do pravice. Slovesnost se je popolda nadaljevala še na mestu nel danjega morišča, na HrastniS kem hribu vzhodno od HrasI nika, kjer so s pravoslavnin in katoliškim obredom bla goslovili novo spominski ploščo. VD, foto: SHERP^ KRATKE-SLADKE Zahvalna seja če bi iskali pravi pridev- nik za opis zadnje seje celj- skega mestnega sveta, bi še najbolj ustrezal izraz »zah- valna«. Vsi, ki se jim je še sploh ljubilo za govornico, so se na dolgo in široko zah- valjevali za odlično sodelo- vanje v minulih štirih letih, precej manj pa razpravljali o točkah dnevnega reda. Naj- bolj izviren v svoji zahvali je bil Primož Posinek (LDS), predsednik občinskega Kvia- za, ki se je predvsem zahva- lil članom komisije, svetni- kom, pa tudi županu »s kate- rim sva odlično sodelovala, če odmislim eno tožbo pred sodiščem...«. »Zabavnaff prireditev Na medmrežni strani ob- čine Celje so v rubriko Za- bavne prireditve uvrstili tu- di razstavo Ukradeni otroci - 60. letnica nacističnega ge- nocida. Očitno ima nekdo zelo izprijen smisel za zaba- vo. Neuslišana mila prošnja »če bo Božičnik s svojo gradnjo že posegal v zašči- ten gozd na Golovcu, mu naj ta mestni svet naloži, da mo- ra posaditi enako število no- vih dreves kje drugje, na pri- mer na Babnem,« je ob obrav- navi odloka, ki bi gradbeni- ku Stanetu Božičniku omo- gočil nadaljevanje priprav na novogradnjo pod Golovcem, milo prosil svetnik Ivan Er- žen. In ostal preslišan... Specializacije da ali ne? Laški županski kandidat Bogdan Pungartnik je ob svoji predstavitvi med dru- gim povedal, da v Zdravstve- nem domu Laško nimajo sluha za specializacije ml^' dih zdravnikov in da tudi za to domači diplomirani zdraV niki iščejo službo drugod, prav bi jih doma še kako po* trebovali. Tako naj bi saino letos v Laškem »izgubili« 0 ali štiri mlade zdravnike... P tem pa čez hrib, v sosednjel šentjurskem zdravstvene^ domu, kjer na specializacij svojih zdravnikov gledajo v< liko bolj naklonjeno, ugotav Ijajo, da imajo od dveh sp^ cializantov približno tolik' »koristi« kot od enega zdrav nika, ki se ne usposablja ve^ Bolniki, kar se dostopnosti d zdravnika tiče, pa so na ^ tem... PRVI - IPNaVZ St. 41-10. oktober 2002 DOGODKI 3 Napake celjskih zdravnikov || Na izvide s patologije v celjski bolnišnici čakali tudi dve leti - Doc. dr. Radko Komadina: »Bolniki niso bili ogroženi - do zamud ne prihaja več!« Da v celjski bolnišnici z razrešitvijo direktorja še ne bo miru, je bilo mogoče pri- ^kovati. Na dan so že pri- jeli prihajati takšni in dru- gačni grehi zdravnikov. Ob nekaterih se bomo morda lahko samo kislo nasmeh- nili, ob drugih nas bo bole- la glava. Zaradi zaskrblje- nosti, zaradi strahu, da bi se to ali ono lahko zgodilo nam in našim dragim, da se to še vedno lahko zgodi. Čeprav so po zagotovili strokovnega direktorja doc. dr. Radka Komadine v bolnišnici že spomladi razrešili problem zaostankov pri histopatološ- kih raziskavah (pregledih tkiv), pa so v javnosti šele se- daj izbruhnili naravnost srh- ljivi podatki o nedopustnih, tudi dveletnih zamudah pri ča- kanju na izvide. Nedopustno čakanje Patologinja dr. Snježana Frkovič-Grazio iz Onkološ- kega inštituta, ki je januarja letos sklenila pogodbo s celj- sko bolnišnico, je v dopisu, ki ga je naslovila na Razšir- jen strokovni kolegij za pa- tologijo na Medicinski fakul- teti in z njim seznanila tudi strokovnega direktorja celj- ske bolnišnice, ugotavljala, da je do 21. maja letos dobi- la v pregled 773 biopsij, ki so bile poslane na histološ- ko preiskavo v letih 2000, 1999 in 1998. Med njimi je, našla skupno 91 tumorjev, od tega 77 invazivnih maligno- mov (rakavih tumorjev). »Ve- čino teh biopsij (84 tumor- jev oziroma 73 invazivnih malignomov) je v tem času imel v delu isti patolog (dr. Boris Kavčič). Nedopustno je, da v patološki praksi prihaja do večletnih zamud v postav- ljanju histopatološke diagno- ze, ki je odločilnega pome- na za nadaljnje diagnostične in terapevtske postopke pri bolniku. Menim, da podatki kažejo na strokovne in/ali or- ganizacijske probleme v na- činu dela oddelka za patolo- gijo SB Celje in da bi bilo nuj- no potrebno raziskati vzro- ke, ki so do tega privedli, ter z določnimi ukrepi prepre- čiti, da se podobni problemi ne ponovijo,« je zapisala. Spomladi. Stari greiii »Zaostanki so se v zadnjem desetletju kopičili iz leta v le- to. Pri internem strokovnem nadzoru, ki ga je zahteval stro- kovni svet bolnišnice, smo ugo- tovili, da trije patologi ne zmo- rejo vsega dela. Še pred 1. mar- cem, ko sem postal strokovni direktor bolnišnice, je strokov- ni svet naročil predstojnici služ- be za patomorfologijo in cito- logijo Simoni Šramek-Zatler, dr. med., da, tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev, nadokna- dijo zamude,« opisuje zgodo- vino problema doc. dr. Rad- ko Komadina. Že spomladi je z njim seznanil tudi odbor za strokovno-medicinska vpra- šanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, ki je ugotovil, da celjski patologi v obstoječi ka- drovski zasedbi niso bili kos delu, ki bi ga morali opraviti. Sprejeli so načelno smernico, da je nedopustno, da prepara- ti oziroma tidva tako dolgo niso bili pregledani, saj lahko tra- ja čakanje na histopatološki iz- vid največ 14 dni. S proble- mom so seznanili tudi Sloven- sko zdravniško društvo, Inšti- tut za patologijo... Brez usodnosti Dr. Komadina zatrjuje, da so v bolnišnici že naredili vse, da se problemi ne bi ponovi- li: »Zavedamo se, da bi glede na obseg dela na patologiji po- trebovali namesto ti^eh šest pa- tologov in da se za to specia- lizacijo zdravniki neradi od- ločajo. Problema s številom zaposlenih tako ne moremo rešiti trajno, v sodelovanju z inštitutom za patologijo pa smo zagotovili, da so vsi izvi- di narejeni pravočasno.« Glede na to, da je pravoča- sno odkritje in takojšnje us- trezno zdravljenje pri raku bis- tveno za uspeh in preživetje, bi bilo mogoče sklepati, da so bile zamude pri izvidih lahko za marsikoga usodne. Sti"okov- ni direktor bolnišnice zagotav- lja, da čakanje na izvide bol- nikov ni ogrozilo: »Patološki izvid je samo ena izmed para- lelnih metod. Zdravniku veli- ko povedo tudi druge preiska- ve, na primer serumske, eko- loške, magnetna resonanca... predvsem pa klinični znaki. Na sestanku s predstojniki od- delkov, kjer so najdlje čakali na izvide, smo ugotavljali mo- rebitne posledice čakanja na izvide. Ugotovili smo, da so zaradi preobremenjenosti tu- di na patologiji prednostno obravnavali nujne primere, ča- kali pa so, na primer, vzorci želodca, ki so ga bolniku že v celoti odstranili, ali tisti vzor- ci, kjer je bilo mogoče z dru- gimi metodami ugotoviti diag- nozo. To so zdravniki tudi de- lali, neredki pa so bili tudi pri- meri, ko so lečeči zdravniki napotili svoje bolnike na prei- skave v druge bolnišnice ali pa so se tako odločili pacienti sa- mi.« MILENA B. POKLIC Strokovni direktor doc. dr. Radka Komadine zagotavlja: »Čakanje na izvide bolnikov ni ogrozilo.« Cekuta bo kandidiral Iz volilnega štaba Jureta Cekute so sporočili, da je celj- ski slikar, ki namerava kandidirati za predsednika re- publike, že zelo blizu zastavljenemu cilju. Zbral je na- mreč že preko 4.500 glasov podpore. Cekuta pričakuje, da bo že konec tedna lahko z zbranimi S tisoč glasovi podpore vložili uradno kandidaturo. »Zbra- ni podpisi podpore kažejo, da so državljanke in državljani pripravljeni vzeti odločitev v svoje roke,« še sporočajo iz volilnega štaba. BS KRATKE-SLADKE Celje iaiiko pozabi na Univerzo Celjski župan Bojan Šrot )^ teden nazaj govoril o tem, ^3 je Slovenija pravi feno- '^en v Evropi; med najmanj- šimi državami, a z dvema. Po obsegu študijskih progra- ■^ov največjima univerza- '^a. Bi po tretji na Primor- ^l^em, kakšno četrto ali pe- ^0 univerzo lahko dobilo tu- ^' knežje mesto? Pa s tem, ^saj kmalu, zagotovo ne bo [^'Č, smo izvedeli iz prve ro- ^e. Sicer naše gore list, Ce- 'ian, in državni sekretar za višje in visoko šolstvo dr. Stane Pejovnik, je namreč odločno naznanil, da bi bi- la ustanovitev še kakšne, če- trte ali pete univerze v Slo- veniji tudi v prihodnosti ze- lo malo verjetna. Šolnik brez počitnic Ravnatelj Višje strokovne šole v Šolskem centru Celje in vodja enotne Višješolske prijavne službe Alojz Raz- pet je letos ostal brez počit- nic, saj je bilo prav preko poletja največ dela. In ker je enotna prijavna služba svo- je delo dobro opravila, bo tako vsaj še prihodnje leto ali dve, dokler vpis ne po- stane rutinsko delo. V mi- nistrstvu za šolstvo, znanost in šport so namreč skladno z angleškim pregovorom, da konja, ki zmaguje ne velja menjati, vodenje enotnega vpisa v višje strokovne šole dolgoročno zaupali Celja- nom. Kar je rešuje res! Celjskega župana Bojana Šrota je vodja galerije Mi- hajlo Lišanin kar v Galeri- ji likovnih del na Starem gra- du zadolžil za odprtje raz- stave. Tako je bil župan res brez plonk ceglca in se je v svojem prostem govoru ma- lo tudi pošalil na račun graj- skega iluzionista. Ko je ho- tel povedati, kako vztrajen je, ko išče pomoč za sode- lovanje, je dejal, da se na občini včasih vsi poskrije- [o, kadar se tam okoli vrti Lišanin. Povedal pa je tudi nekaj hvalnic na njegov ra- čun, češ, kako prav je, da je občina dala prostore na gradu v najem pravemu člo- veku in to podkrepil s po- datkom, da je bilo v galeri- ji v dveh letih toliko razstav in dogodkov, kot da bi sla- vili najmanj peto obletni- co. ZA IN PROTI O pravici otrok do obeh staršev Za zdrav razvoj otroka sta potrebna tako lik matere kot očeta. Idealno je, če so odnosi med njima urejeni in skladni, vendar se pogosto kaj zalomi, partnerja se od- ločita za razvezo, čemur sledijo številne posledice - ki jih na svoji koži zelo pogosto čutijo prav otroci... Kot določa 78. člen zakona o zakonski zvezi in družin- skih razmerjih, tisti od staršev, ki mu otroci po razvezi za- konske zveze niso zaupani, obdrži pravico do osebnih sti- kov z njimi, razen če sodišče glede na koristi otroka ne odloči drugače. Tudi po Deklaraciji o otrokovih pravicah morajo države, ki so jo sprejele, spoštovati pravico otroka, ki je ločen od enega ali od obeh staršev, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Pravice otroka do obeh staršev so na papirju urejene, kaj pa v resnici? Otroci so po ločitvi največkrat dodeljeni mate- ri, očetje pa se morajo pogosto boriti celo za redne stike, kaj šele za pravico, da bi eden od otrok bival pri očetu... O tem predstavnika dveh pogosto zelo nasprotujočih si taborov: oče dveh hčera Stojan Jež, ki je v boju za pravico izkoristil vse pravne možnosti (in zmagal) ter Maksimilja- na Pihler, direktorica ene od ustanov, kjer skušajo omogo- čiti oziroma urediti stike med otroki in starši. Maksimilja- na Pihler, univ. dipl. psih., di- rektorica CSD Laško: V več kot 20- letnem delu na področju so- cialnega vars- tva sem si izob- likovala po- membno spoznanje: v vsej tej praksi še nisem srečala otro- ka, ki ne bi želel biti srečen. Seveda sem se srečevala z veliko otroki, ki so doživljali stiske, predvsem tiste, ki na- stajajo v družini ali pa so posledica razpada družine, ko se starša zaradi različnih osebnih razlogov odločita, da bosta nekaj spremenila. V takih situacijah nemalokrat pozabita, da ju ima njun otrok enako rad. Zato je moje strokovno delo v takih primerih usmerjeno k zakoncema, da jima sku- šam predstaviti otrokovo stisko in v njiju utrditi spoznanje, da kljub njunemu razhodu še vedno ostajata starša in da ima otrok pravico do obeh - do očeta in do matere. V kriz- nih situacijah se starši dostikrat ne zavedajo, kako zelo so pomembni za otrokov psihofizični razvoj in dozorevanje njegove osebnosti. Menim, da je dolžnost obeh staršev, da svojemu otroku dasta možnost, da z obema aU z vsakim posebej od njiju deh veselje, uspehe, doživetja in tudi sti- ske in težave kadar nanje naleti ob stopanju skozi odrašča- nje. Da bi dosegli udejanjanje vsega tega, je pomembno aktivirati sposobnost obeh staršev za celovito skrb za otro- ka in na ta način zgraditi psihološko vez. Le na tak način bodo otrokove oči izžarevale srečo in da bo njegov nasmeh sproščen. Stojan Jež, Žalec, predsed- nik Društva Fo- rum za pravico otrok do obeh staršev (Forum PODOS): Moje mnenje o pravici otrok do obeh staršev izhaja iz po- vsem empiričnih temeljev. Deklarirano pravico mojih hče- ra do njunega očeta - mene - smo vsi trije preživljali štiri leta. Spolno diskriminacijo sem kot »tisti od staršev, ki ni pravega spola«, v tem času spremljal predvsem takole: mati je svoje navedbe na sodišču in na centru za socialno delo praviloma vedno uspešno uveljavila kot nesporna dejstva - brez vsakršnega preverjanja. Moji dokazi so bili praviloma prezrti - dejansko povsem načrtno odstranjeni iz obravna- ve. Mnenja ter želja mojih otrok - čeravno sta krčevito in zelo očitno naznanjali željo in potrebo po očetu - na sodiš- ču, centru za socialno delo ter pri psihoizvedencih niso upo- števali. Vse so obrnili v zlo očetu - izključno kot njegovo ščuvanje ter manipuliranje, Očetje (govorim o dobrih oče- tih!) smo v postopkih z otroci praviloma grešni kozli in tarče nedoumljive spolne diskriminacije krutih in histerič- nih feministk v vrstah sodnic, socialnih delavk in (to je naj- huje!) kliničnih psihologinj ter psihologov. Kot predsedni- ku društva Forum PODOS se mi ob spremljanju tisočih mo- ji povsem enakih ali pa še hujših usod dozdeva, da država Slovenija sistematsko uničuje lastno ljudstvo. St. 41-10. oktober 2002 4 DOGODKI IME TEDNA Duhovnik s funkcijami Nekateri zgodovinarji omenjajo, daje bil prihod reda lazaristov v Celje pred 150 leti dogodek, ko je postalo knežje mesto po celjskih gro- fih spet pomembno za sred- njeevropski prostor Za prireditve in drugo do- gajanje ob pomembni oblet- nici je skrbel pripravljalni odbor, s celjskim lazaristom Jožetom Planinškom na če- la. Pripravil je program do- gajanja, napisal molitveni zvezek za tridnevnico po vseh slovenskih župnijah, povabil predavatelje na mednarod- ni simpozij, druge upošteva- ne goste... Glavnino dela je opravil Planinšek, predstoj- nik celjske hiše lazaristov. To je le ena od večih funkcij, ki jih opravlja. Tako je najprej vodja redov- ne skupnosti devetih celjskih lazaristov, nato predstojnik Doma sv. Jožefa, po čemer ga širša javnost najbolj pozna. Kot prvi mož tega doma opravlja v bistvu direktorske naloge. Prav tako je župnik najmanjše celjske župnije sv. Jožefa, s 1800 prebivalci, od katerih jih približno 250 red- no prihRJa k nedeljski maši. Verniki ne zadovoljijo le svojih duhovnih potreb, ob poseb- nih priložnostih jih po maši pričakuje kostanj, pecivo, mošt ali kakšna podobna po- zornost. Obenem z obnovo Doma sv. Jožefa je Planinšek letos, skupaj z verniki, za- ključil še s celovito obnovo cerkve sv. Jožefa in Riegerje- vih stoletnih orgel. Kot duhovnik mašuje Pla- ninšek vsak dan ter opravi veliko duhovniškega dela tu- di za verske potrebe skupin, ki prihajajo v Dom sv. Jože- fa. S sodelavci poučuje verouk, preden so dobili organista, je poleg vsega vodil celo žup- nijski zbor. Njegovo življenj- sko delo je gotovo ustanovi- tev, obnova ter rast Doma sv. Jožefa. Veliko, zanemarjeno poslopje je država vrnila la- zaristom tik pred denaciona- lizacijo, ko je bil Planinšek ekonom slovenske province lazaristov. Nova namem- bnost je bila njegova ideja, lotil se je zelo zahtevne na- loge. Tudi po finančni plati, s tveganim najemanjem vi- sokih kreditov, ko investitor (lazaristi) prva leta še niso imel nobenega drugega vr- njenega premoženja. Dom sv. Jožefa je danes v vsem svojem sijaju, kar obe- nem pomeni, da je postal premajhen. Nič čudnega, la- ni je bilo v domu nič manj kot 8 tisoč nočitev, poleg njih pa še 6 tisoč drugih obisko- valcev (vseh prireditev je bi- lo lani več kot 250). Na Jo- žefovem hribu je mogoče sre- čati ženico iz Haloz, kirurga iz kliničnega centra, poslan- ko škotskega parlamenta ali tujega generala (dom je prejš- nji mesec oddal prostore za konferenco italijanske, ma- džarske in slovenske vojske). kar pomeni, da je ustanova resnično zaživela. Tudi po ideološki plati, saj sedi po- leg vernika marsikateri nas- protnik katoliške Cerkve. Pla- ninšek pri vsem skupaj že raz- mišlja o gradnji pomožnega objekta, z dodatno dvorano. Zelo resno načrtujejo tudi iz- gradnjo doma starejših, za sto oskrbovancev. V Domu sv. Jo- žefa je zaenkrat devet redno zaposlenih Celjanov in oko- ličanov. Pri vseh zadolžitvah v Ce- lju je bil Jože Planinšek enajst let voditelj slovenskega Mi- sijonskega središča, s sede- žem v Ljubljani, kjer imajo stike z več kot stotimi sloven- skimi misijonarji. Pred dve- ma letoma je prevzel mesto predsednika Mohorjeve družbe, za petletni mandat. Tako vodi seje glavnega od- bora in tajništva ter skrbi za stike s področnimi direktorji in glavnim urednikom. Obe- nem ostaja ekonom sloven- ske province lazaristov ter član odbora za družino pri slovenski škofovski konferen- ci. Dopustov ne pozna, lani je bil prvič na zasebnem po- potovanju po Turčiji in Ro- muniji. Kadar ima čas, rad odide v domačo Zibiko (ob- čina Šmarje pri Jelšah), ka- mor je odpeljal na izlet tudi udeležence evropske poletne univerze in evropske škofe. Tam je v otroških letih ves čas ministriral ter mislil na du- hovniški poklic. Ko je prišel na misijon v zibiški cerkvi misijonar lazarist, je govoril o družbi lazaristov tako ži- vo, da se je mah Jože odločil za ta red. V Zibiki kmetuje danes njegov brat, prvega mo- ža Mohorjeve družbe in Do- ma sv. Jožefa pa opažajo vaš- čani občasno celo med čišče- njem hleva. Pred nekaj leti, ko je bil brat z družino na morju, je prevzel Jože Planin- šek vso skrb za živino in hlev kar za več dni. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Jože Planinšek Nov list v zgodovini bolnišnice Z odločitvijo sveta zavoda celjske bolnišnice o razrešitvi Sama Fakina se vrača življenje v bolnišnici na stare tirnice Spor med zdravniki in di- rektorjem, ki se je v celjski bolnišnici zaključil z raz- rešitvijo direktorja Sama Fa- kina, je boleče opozoril na pasti razvoja slovenskih bolnišnic. Sprememb v ta- ko velik in bolj kot ne oko- stenel sistem, kot je zdravs- tvo, ni mogoče uvajati na hitro, še manj s silo. Vsak korak mora biti dobro pre- mišljen in usklajen z vse- mi prizadetimi. To je tudi bistvo vodenja celjske bol- nišnice za v prihodnje, kot ga je predstavila novo ime- novana začasna vršilka dolžnosti direktorice Štefka Presker. »Vsi smo v bolnišnici po- trebni. Brez enega ali druge- ga bolnišnica ne bi mogla de- lovati. Zavedati se moramo, da smo tu zaradi bolnikov. Če bodo odnosi med nami dobri, se nam tudi ni treba bati za odnose do bolnikov,« je prvi dan po seji sveta za- voda, na kateri so razrešili direktorja Sama Fakina pou- darila Štefka Presker, ki na- merava nadaljevati njegovo politiko. »Drugačen bo samo način,« pravi. Zdaj bo lažje Zaposleni v celjski bolni- šnici, predvsem zdravniki, po razrešitvi direktorja zatrju- jejo, da bodo odslej lažje de- lali. Strokovni direktor doc. dr. Radko Komadina je na novinarski konferenci ob ugotavljanju, da je bilo delo vseh zaposlenih v času nape- tosti na visoki profesionalni ravni, poudaril, da bo tako tudi v bodoče. Zavedajo se namreč, da mora biti v sre- dišču njihove pozornosti bol- nik. Člani Sveta javnega za- voda Splošne bolnišnice Ce- lje so dr. Komadino zadolži- li, da z vso odgovornostjo pre- veri in razreši vse pritožbe pacientov, saj je tudi to eden izmed načinov za povrnitev omajanega ugleda bolnišni- ce. Kot je povedal dr. Koma- dina, je prejel v času, odkar je strokovni direktor, od 1. marca letos, manj kot 10 pi- snih pritožb na delo zaposle- nih v bolnišnici. Čeprav sku- šajo vse pritožbe rešiti kar najhitreje, pa to žal ni vedno mogoče, pojasnjuje. Spremembe, ki bodo v bol- nišnici v prihodnjih mesecih nujne, bodo načrtovali in spe- ljali v smislu posodabljanja bolnišnice. Največ prihran- kov pričakujejo od še boljše organizacije dela: »Ob upo- števanju možnosti sodobne- ga diagnosticiranja, zdravlje- nja in nege gre za vse večji obseg zdravljenja na ambu- lantni način,« je povedal Ko- madina. Od sprememb, ki so jih v zadnjih mesecih direktova- nja Sama Fakina uvedli v celj- ski bolnišnici, ostaja samo ur- gentni center. Odprli so ga v začetku septembra, sedaj pa redno spremljajo njegovo de- lo. Na osnovi izmerjene frek- vence in obremenitev ga bo- do dograjevali, ugotovitve pa bodo tudi osnova za druge spremembe v organizaciji de- la, predvsem dežurne služ- be. Delovni čas zdravnikov, ki je bil glavni povod za spor zdravnikov z direktorjem, je v bolnišnici takšen kot pred sprejemom sporne odredbe 15. julija, torej od 7. do 15. ure. Odredbo je umaknil že Samo Fakin. Štefka Presker v skladu s spremembami za- kona, ki bodo pričele veljati 1. januarja prihodnje leto, predvideva tudi na tem po- dročju spremembe, kakšne in kdaj, pa se bodo v bolni- šnici še dogovarjali. MILENA B . POKLIC Foto: GREGOR KATIC Svet javnega zavoda Splo- šne bolnišnice Celje je prejš- njo sredo predčasno razre- šil direktorja bolnišnice Sa- ma Fakina zaradi predpiso- vanja zdravila eritropoetin v nasprotju z veljavnimi predpisi ter neustreznega načina poslovodenja kolek- tiva. Mnenje o razrešitvi mora izreči še Vlada Re- publike Slovenije. Če bo po- trdila sklep sveta zavoda, bo ta na svoji decembrski seji odločal o razpisu za no- vega direktorja bolnišnice. Kot je povedala predsedni- ca sveta prim. Danica Ho- man, predvidevajo tudi spremembe statuta in bolj natančno razmejitev med strokovnim in poslovodnim vodenjem bolnišnice. || Štefka Presker do obisti pozna za- poslene v celjski bolnišnici, saj de- la v njej že 32 let, vrsto let pa je bila tudi pomočnica direktorja za ka- drovske zadeve. Dojenje je pravica, ne dolžnost! Letošnji svetovni teden dojenja je bil posvečen te- mi Dojenje za zdravje ma- ter in otrok. Čeprav so ga v večini držav pripravili že av- gusta, so se v Sloveniji od- ločili, da ga pripravijo je- seni, v času tedna otroka. V celjski porodnišnici, ki se ponaša z nazivom »novo- rojenčkom prijazna«, so dan dojenja pripravili prejš- nji četrtek kot dan odprtih vrat. Poleg tistih, ki jih tema za- nima, so povabili tudi vse celjske vrtce, osnovne in sred- nje šole. Vabilu se je odzva- lo preko sto otrok, pretežno osnovnošolcev. Z zanima- njem so si ogledali prostore porodnišnice, hlm o dojenju, pripomočke in dojenje samo, zraven pa izvedeli vse o pred- nostih dojenja. Za obhkova- nje pravilnega odnosa do do- jenja ni nikoli prezgodaj. »Dojenje je pravica vsake žene, naša dolžnost pa je, da ji to pravico pomagamo ure- sničiti,« je ob dnevu odprtih vrat poudarila pediatrinja Ana Ilijaš Trofenik, dr. med. Pri tem so očitno uspešni, saj kar 96 odstotkov žena, ki za- pustijo porodnišnico, svoje otroke doji. »To je njihova za- sluga,« ugotavlja Ana Ilijaš Trofenik. Kljub temu v po- rodnišnici namenjajo veliko pozornosti seznanjanju ma- ter in očetov o pomenu do- jenja za otroka, mater in dru- žino v celoti. V skrb za otro- ka se namreč vse bolj vklju- čujejo tudi očetje. Pri poro- du jih sodeluje že več kot po- lovica, tudi v naslednjih ted- nih in mesecih niso več sa- mo opazovalci, kot je bila to večina očetov v preteklosti. MBP, foto: SHERPA Nevrologija prostorsko združena v celjski bolnišnici so v petek slovesno odprli nove prostore nevrološkega od- delka. Zadnjih 13 let, od- kar se je oddelek preselil iz Vojnika, je imel svoje pro- store kar v treh nadstrop- jih bolnišnice, sedaj pa ima vse v drugem nadstropju no- vogradnje. Funkcionalnost prostorov je tako bistveno boljša. Na oddelku z 41 postelja- mi je 53 zaposlenih, od teg 5 zdravnikov specialistov ii 2 specializanta. Novi proste ri oddelka z nekaj več kot 78 kvadratnih metrov površin 9 stali skoraj 188 milijonov to larjev, ki jih je dala država za opremo pa je bolnišnic namenila še 70 milijonov to larjev. Kot je povedal pred stojnik oddelka Marko Zu; pan, dr. med., so ga vložili predvsem v nakup sodobnej še medicinske opreme in s na ta račun začasno odrek sicer potrebnim novim pO steljam za bolnike. Pričaku jejo, da jim bodo pri njilio; vem nakupu pomagali tudi sponzorji. Med še neizpolnjenimi že^ Ijami pa je tudi ureditev dveh ambulantnih prostorom ob nevrofiziološkem labora toriju v pritličju trakta C. St. 41-10. oktober 2002 TEMA TEDNA 5 Planet na črno Nov Tušev nakupovalni center z multikinom - Planet Tuš - je tik pred otvoritvijo še vedno črna gradnja Ob Mariborski ulici v Ce- lju je tik pred otvoritvijo no- vo nakupovalno središče. Planet Tuš, ki bo v Celje z multikinom pripeljal vzdušje prestolnice, hkra- ti pa ponudil novo filozofi- jo nakupovalnih centrov, gradi podjetje Engrotuš - na črno. Prapočelo greha pa menda leži v počasnosti in birokratski neučinkovitosti občinskih služb. Minuli teden je Upravna enota Celje v našem tedniku objavila javno naznanilo, da je v njenih prostorih na vpo- gled dokumentacija za izda- jo enotnega gradbenega do- voljenja za gradnjo tega ob- jekta. Otvoritev centra, ki se bo razprostiral na dobrih 11 tisoč kvadratnih metrih, na- povedujejo za drugo polovi- co novembra. Zato je objav- ljeno obvestilo javnosti, mi- lo rečeno, smešno. Zakaj izdaja enotnega grad- benega dovoljenja šele sedaj, ko je objekt praktično že zgra- jen? Takšno dovoljenje je tre- ba pridobiti, preden se zasa- di v zemljo prva lopata. Ka- ko, zakaj, kdo je za to kriv in kako, da so dobro leto gra- dili in že skoraj zgradili eno največjih slovenskih črnih gradenj, smo se vprašali in ^li po sledeh zgodbe. Naivno zaupanje občini Direktor Engrotuša, Alek- ^nder Svetelšek, dejstva, da objekt postavljen na črno, le skriva. Zelo prepričljivo Pojasnjuje, zakaj se je eno Najhitreje rastočih slovenskih Podjetij, lanska slovenska, le- tošnja območna gazela, od- 'očilo za gradnjo na črno. "Zgodba se je pričela leta 1982, ko je Merx od Občine ^Plje kupil zemljišče, na ka- 'erem zdaj zidamo Planet ^•Jš,« pojasnjuje Svetelšek in '^^daljuje: »Leta 1996 smo to ^^rnljišče kupili od Merxa. ''1 kaj kmalu ugotovili, da se v socialističnih časih, ko je bilo >vse naše<, nihče ni po- trudil, da bi lastnino tudi zemljiško vknjižil. Pet let smo se trudili za podpis pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjiž- nega stanja z dejanskim. Pri tem smo naleteli na kup ovir. Akt o našem lastništvu kup- ljene zemlje smo podpisovaU še z naslednicami nekdanje Občine Celje, saj je bil del delitvene bilance med novo- nastalimi občinami. 9. juli- ja lani smo po petletnih pri- zadevanjih le dobili pogod- bo, ki smo jo lahko vložili v zemljiško knjigo za vpis v us- trezne lastniške dokumente. V tej pogodbi se je Mestna občina Celje zavezala, da bo v osmih dneh po sklenitvi po- godbe naročila in plačala par- celacijo.« Vsa zgodba ima še en oc- virek. Ker občina ni izpe- ljala parcelacije, k čemur se je zavezala, je del nove Ma- riborske ceste speljan po zemljišču, ki je v lasti En- grotuša. Sklenjena pogodba je os- tala mrtva črka na papirju in ker del pogodbe, ki je zave- zoval občino, ni bil izpolnjen, Engrotuš tudi ni mogel vlo- žiti popolne lokacijske do- kumentacije za nameravano gradnjo. Toda občina oziroma njen zavod za planiranje in izgrad- njo (ZPI) je zaupanja vreden partner. V prepričanju, da bo- do pogodbene obveznosti, ki so pogoj za pridobitev enot- nega gradbenega načrta, iz- polnjene, so v Engrotušu po- hiteli. Sklenili so pogodbe o gradnji, zanjo angažirali celj- ski Gradiš in Ingrad in dela so se pričela. Ker občina torej ni pravo- časno naročila in plačala par- celacije, je Planet Tuš zdaj črna gradnja. A v podjetju ni- so sedeli križem rok. »Neneh- ne intervencije, naj vendar že naročijo in plačajo parcela- cijo, so se običajno končale le pri telefonskih obljubah posameznikov, ki jih ne bom imenoval. Minilo je veliko ča- sa, preden smo spoznali, da bomo tudi za parcelacijo mo- rah poskrbeti sami,« je po- vedal Svetelšek in dodal, da so decembra lani vložili ne- popolno, januarja letos pa po- polno lokacijsko dokumen- tacijo za pridobitev enotne- ga gradbenega dovoljenja. Zakaj so kar gradili? In kako si lahko tako ug- ledno podjetje privošči črno gradnjo? Zakon je vendar le eden in velja za vse enako - za šibke posameznike in močna podjetja. Zakaj grad- nje ob spoznanju, da se na ZPI pač ne gre zanesti, niso ustavili? Svetelšek pojasnju- je: »Ker smo dobivali zago- tovila, da bo zadeva v nekaj dneh urejena, smo z izvajal- ci podpisali pogodbe in po tem se iz tega posla nismo mogli več umakniti. Podjet- je bi imelo preveliko gospo- darsko škodo, enako tudi podjetja, s katerimi smo po- godbe podpisali, saj so na- ročili ves potreben material in pričeli z deli. Za nekatere bi lahko bila ustavitev grad- nje tudi usodna in tega si pre- prosto nismo smeli privoš- čiti. Lahko pa povem, da smo slednjič, pred dobrim ted- nom dni, zemljiškoknjižne izpiske le pridobili. Potem, ko smo celoten postopek iz- peljali sami.« Z vso odgovornostjo je Sve- telšek zatrdil tudi, da si ob pričetku del nihče v podjet- ju ni predstavljal, da bo to črna gradnja. »Verjeli smo po- godbi, odgovorom na kup ur- genc in obljubam z ZPI. Da smo pravzaprav črnogradite- Iji, smo se začeli zavedati, ko poti nazaj ni bilo več.« Postopek po zakonu »Upravna enota je po za- konu dolžna speljati posto- pek o izdaji enotnega grad- benega dovoljenja ne glede na to, ali objekt že stoji,« nam je povedal Rado Golo- granc z Upravne enote Ce- lje. »Tak je pač zakon in to narekuje upravni postopek. Ko smo bili s postopkom že dokaj daleč, je prišlo do ne- katerih sprememb projekta in ves postopek smo morah speljati znova, zlasti zaradi okoljevarstvenih soglasij. In ker tudi Engrotuš ni pravo- časno dostavil vseh doku- mentov, zlasti pa ne tistih, ki dokazujejo lastništvo nad zemljo, smo pri postopku čakali na popolno vlogo. Zdaj je razpisano javno naz- nanilo za izdajo osnutka enotnega dovoljenja za grad- njo.« Gologranc je dodal še, da je obravnavanje črnih gra- denj v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb. V tem primeru je bila to inšpekci- ja za okolje in prostor, pre- glede pa je opravljala Hele- na Colarič Pri tekel j. »Ko smo ugotovili, da Engrotuš gradi brez dovoljenj, smo opravili več inšpekcijskih pregledov,« je povedala. »Iz- dali smo tudi dve odločbi o odstranitvi gradnje, vendar je Engrotuš z ugovori in pri- tožbami, ki so zakonsko možne, pravnomočnost od- ločb >zavlekel< do danes.« Kaj pa občina? Seveda smo hoteli dobiti tudi odgovore, potrditev oziroma zanikanje dejstev, ki smo jih izvedeli v Engro- tušu, tudi v Mestni občini Ce- lje. V.d. direktorica ZPI Mo- nika Sečnik je pogovor, po- tem ko je potrdila, da En- grotuš še ni v celoti plačal komunalnega prispevka, za- vrnila in nas napotila na pooblaščenca za stike z jav- nostmi. Romana Repnika. Ta v osmih dneh (kakšna iro- nija, prav tak rok je ZPI ob- ljubljal za izpolnitev pogod- benih obveznosti do Tuša) ni uspel pridobiti prepričlji- vih odgovorov na štiri zastav- ljena vprašanja, kar le potr- juje prislovično (ne)učinko- vitost celjskega ZPI. V od- govoru, ki smo ga prejeli tik pred zaključkom redakcije, pa je med drugim zapisal: »Glede obveze, da bo Mest- na občina Celje oziroma Za- vod za planiranje in izgrad- njo v osmih dneh po podpi- su pogodbe med Merxom in Tušem zagotovil zemljiškok- njižni izpisek, lahko zapiše- mo, da vsakdo, ki se je kdaj ukvarjal s temi stvarmi, ve, da je kaj takšnega praktič- no in fizično nemogoče za- gotoviti v tako kratkem ča- su.« Odgovor je Aleksander Svetelšek nemudoma poko- mentiral z besedami: »Spet hočejo prepeljati žejnega čez vodo. Ne gre za zagotovitev zemljiškoknjižnega izpiska. Gre le za sprejeto in nikoh uresničeno, v pogodbi zapi- sano obveznost, da bo Mest- na občina Celje v osmih dneh po podpisu pogodbe naro- čila in plačala parcelacijo. Ta pa je pogoj za pridobitev zemljiškoknjižnih izpi- skov.« Engrotuš danes zaposlu- je 1100 ljudi. Letos je v raz- voj podjetja investiral 10 mi- lijard tolarjev, prihodnje le- to jih bo 14 milijard. In kaj je z dolgovi Tuša do Mestne občine Celje? Alek- sander Svetelšek: »Odmerili so nam okoli 980 milijonov tolarjev komunalnega pris- pevka. Del smo že plačali, dolgujemo pa še približno 182 milijonov tolarjev, ki jih bo- mo plačali takoj, ko bo iz- dana ustrezna odločba.« Predvolilno poleno? Ker se je novica o Tuševi črni gradnji pojavila prav v času pred županskimi voli- tvami, v katerih se kot eden od možnih kandidatov po- javlja tudi Mirko Tuš, smo seveda povprašali, ali gre pri vsej zadevi morda za kak- šno predvolilno igro. Alek- sander Svetelšek je bil ja- sen: »Mirko Tuš je povedal, da razmišlja o kandidaturi, o kateri se bo dokončno od- ločil do 16. oktobra. Pod- pora njegovi kandidaturi je zelo velika, saj se zlasti ljud- je iz gospodarstva zavzema- jo, da občino prevzame od- ločen gospodarstvenik. Upam, da glede na to, da smo edini, ki nadaljujemo trgovsko tradicijo Merxa in Kovinotehne v Celju, to ni povezano.« Isto zatrjuje v svojem odgovoru tudi Ro- man Repnik, ki dodaja, da »so se govorice med ljudmi vedno pojavljale in se ved- no bodo«, po njegovem pa gre v tem primeru za na- ključje. In kako se bo zgodba raz- pletla? Aleksander Svetel- šek je optimist in pričaku- je, da bo javno zaslišanje, ki je na Upravni enoti Celje napovedano čez teden dni, minilo ugodno za podjetje. »Pričakujemo, da nas bo mesto podprlo, saj mu pri- našamo v novem centru mnogo novega, veliko raz- vedrila in novo filozofijo prodajnih centrov, z razve- drilnimi in sprostitvenimi otočki, urejenim neredom. Pravi sprehajalni market. V center smo vložili več kot 4 milijarde tolarjev, če pri- štejem še vrednost zemljiš- ča, preko 5 milijard tolar- jev. Čaka pa nas še plačilo izredno visokega komunal- nega prispevka, za plačilo katerega pa odločbe še ni.« Planet Tuš je nesporno čr- na gradnja. In tako ugledno podjetje kot je Tuš si vsem razlogom navkljub tega ne bi smelo privoščiti. Po dru- gi plati pa je povsem jasno, da si nihče ne more privoš- čiti, da bi na kocko postavil dobrih 5 milijard tolarjev vredno naložbo zato, ker so nekatere občinske službe neučinkovite. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Planet Tuš, kot se bo imenoval nov nakupovalni center z multikinom v Celju, je črna gradnja. Št. 41-10. oktober 2002 6 INTERVJU Tisoč obrazov zdravniških napaic s prof. dr. Antonom Dolencem o problemih v slovenskem zdravstvu - »Stanje v celjski bolnišnici ni bilo vredno zdravnikov« Zdravnik in slikar Anton Do- lenc se je rodil na Rečici ob Savi- nji. V svojem poklicu je kot red- ni univerzitetni profesor, doktor medicinskih znanosti in predstoj- nik inštitutov za patologijo in sodno medicino Medicinske fa- kultete v Ljubljani (MF) ter kot avtor številnih strokovnih knjig in člankov dosegel vrh svojega poklicnega uresničevanja. Kot človek, ki je štiri desetletja pos- vetil medicinski stroki, je zago- tovo primeren sogovornik za os- vetlitev razmer v zdravstvu. »V Sloveniji se spreminja sistem in s tem odnos do pacientov. Žal sta etika in morala precej zapostav- ljeni. Tako se pojavlja vprašanje, kakšno bo ravnanje zdravnikov, ka- terega naj bi korigirali zdravniška zbornica, zdravniško društvo in mi- nistrstvo za zdravje. Vendar vsi sku- paj ne uspejo v polni meri vzposta- viti sožitja, ki bi bilo v medicini nujno potrebno,« ocenjuje prof. dr. Anton Dolenc. Kakšen naj bi bil in kakšen je odnos med zdravnikom in pa- cientom? Pacient ne more biti objekt zdrav- nikovega dela, v katerem bi se odra- žala njegova pripadnost aU, če ho- čete, malomarnost. Pacient si sku- paj z zdravnikom prizadeva, da bi si povrnil zdravje, in če v tem od- nosu ni medsebojnega razumeva- nja in spoštovanja, pride do medi- cinskega defekta. Po zakonu mora biti pacient o vsem obveščen - ne le o bolezni, temveč tudi o traja- nju, posledicah... Iz tega so na za- hodu že ustvarjene dobrine, ki se zaključujejo predvsem na sodiščih v odškodninskih procesih. Prihaja do zlorabe institucij, ki naj bi pri- pomogle k zbliževanju med zdrav- nikom in bolnikom. Tudi v naši dr- žavi so odškodninski postopki dra- gi. Kar vsekakor ni bistvo odnosa med zdravnikom in bolnikom. Ko govorite o položaju sloven- skega zdravstva, večkrat omenja- te ohlapnost... Mislim predvsem na ohlapen od- nos zdravnikov do zavarovalnic - do- stikrat se predpisujejo storitve, ki so bile opravljene drugače in ki več stanejo. Tako se lahko povišujejo prihodki določenih oddelkov in bol- nišnic, po drugi strani pa tudi finanč- na rizičnost zavarovancev, ker se pre- tirano trosi. Pri ohlapnosti ne go- vorim o nepo- sredni goljufiji. Ne vem sicer, ali jo povzroča po- manjkanje pred- pisov ali pomanjkanje medicinske discipline oz. odgovornosti zdrav- nikov. Tako pacienti kot zdravniki jemljemo splošno premoženje kot vrečo brez dna, ne prvih ne drugih ne zanima, do kod sežejo možnosti financiranja. Bolnik se zaveda svo- jih pravic, ki so del njegovega živ- ljenjskega standarda, še posebej, če je ogroženo njegovo zdravje. Restrik- cije so najslabše, vendar bodo nuj- ne, če ne uvedemo korektivnih im- pulzov, kot na primer povečanje prispevne stopnje. Rešitev? Omejevanje storitev, ki so potreb- ne, je nespametno, neustrezno, ško- dljivo in posledično dražje. Stvar strokovnega zdravstva je ugotoviti potrebe, razdeljevalci dobrin pa bi morali imeti strokoven dokaz. V tej temi se izkazujeta tudi moč in nemoč zdravnikov: neposred- no odločajo o načinu zdravlje- nja, posredno pa o uporabi fi- nanc - srčika problema v sloven- skem zdravstvu je pretirana po- raba in pomanjkanje financ. Kri- za v zdravstvu se kaže tudi v Ameri- ki in Nemčiji, kjer se bodo po voli- tvah najprej lotili zdravstva in šols- tva. Tudi v Sloveniji ne bomo mo- gli dolgo zapirati oči pred tem prob- lemom. Kar človek sedaj vidi, so zgolj blažilni ukrepi, ki ne bodo zmanj- šali porabe, saj se morajo svoje od- govornosti zavedati tudi zavarovanci. Ti se bodo morali zdravstveno in socialno osvestiti. Nasploh je prema- lo storjenega na po- dročju vzgoje, tu- di v smislu, da »sem samo jaz bolan, drugi pa me ne bri- gajo«. Ljudem bo potrebno dopo- vedati, da določene dobrine ni po- trebno do konca izkoristiti. V tem smislu bi morala iti reforma sloven- skega zdravstva. V bolnišnicah so dolge vrste, čakanje pred enimi ali drugimi vrati... realnost. S primerjavo povem, da pek, ki sicer speče sto žemelj v eni noči, v skrajnem slučaju speče tudi tisoč žemelj, vendar bodo verjetno na- pol surove. Torej, če bomo masov- no proizvajali paciente, nas bo to dosti stalo. Nekaj ni prav, če splo- šni zdravnik trepeta, da njegovo de- lo ni v redu in pošteno, ter pacien- te, za katere sicer prevzema polno odgovornost, takoj pošlje k specia- listu. Ker nimamo normalnih raz- mer, so zdravniki prisiljeni v im- provizacijo. Zame je delo pod iz- jemnimi pogoji v izjemnih razme- rah navaden hazard. Če zdravnik zaradi pritiska poveča število sto- ritev, se poveča število napak. Ve- mo pa, da v zdravstvu vsaka napa- ka strahotno stane. Je v Sloveniji v zadnjem času več teh napak ali pa si ljudje sa- mo večkrat upajo spregovoriti? Ocenjujem, da v večini primerov ne gre za napake - dejanski razlogi namreč ostanejo skriti v predalih, vsaj kolikor mi govori moj sodno- medicinski spomin. Zmota ni na- paka, nekdo, ki je uradni predstav- nik zdravstva, ne more reči, da se je zdravnik zmotil. Napaka ima ti- soč obrazov, od zdravniške malo- marnosti do kriminalnega dejanja. Na enem izmed simpozijev smo ugotavljali, da vsaka reorganizaci- ja v zdravstvu poveča število krat- kih stikov. S spremembami se na- mreč poruši tudi avtomatika, ki je na nek način varovala delavce pred napakami. Kako ocenjujete dogajanja v celjski bolnišnici? Na podlagi tega, kar sem pre- bral, lahko rečem, da stanje ni bilo vredno zdravnikov. Prepro- sto rečeno se mi zdi, da je šlo za prenagljeno odločitev, ki je pov- zročila nevrotične reakcije med zdravniškim osebjem. Vendar se problemi tako ne rešujejo in jih tudi niso rešili. Ali zaradi vsega dogajanja v slo- venskem zdravstvu zdravnikom upada ugled? V očeh ljudi ne, v očeh oblasti da. Oblast zdravnike vse bolj obrav- nava kot uradnike. Že v bivšem si- temu so tik pred volitvami izpo- stavili kup problemov v zdravstvu in tako manjšali ugled poklicu. Če otroka tepeš, čeprav ni kriv, bo po- stal kriv - tako se uradno obravnava zdravniški polo- žaj in to mi ni všeč. Če pa kaj ni v re- du, je država tista, ki ima vse možno- sti, da položaj uredi. Afer v zdravstvu je po verjetnostnem računu preveč. Skozi »vaše roke« je šlo veliko generacij zdravnikov. Kaj ste naj- večkrat žabicah svojim študentom? Da mora zdravnik dajati obču- tek, da je pacient eden izmed nje- govih najbližjih. Mislim, da je pre- tirana skrb za pacienta boljša kot obravnava po službeni dolžnosti. Razlike pri zdravnikih so ravno v tem: ali človek opravlja samo svo- jo dolžnost ali pa se žrtvuje in s tem na nek način opravlja življenj- sko poslanstvo... Če se bo omejil na dolžnost, se bo s tem zavaroval, da ga sodstvo ne bo preganjalo, če pa hoče biti drugačen zdravnik, je to bistveno zahtevnejše. Altruizem do človeka v zahodnem svetu uga- ša. Sam ne bi bil rad pacient, v ka- terem vidijo zgolj ekonomsko enoto v banki. Zdravniške duhove buri tudi gradnja medicinske fakultete v Mariboru. Ste za ali proti? Glede na to, da sem Štajerc, bi moral biti za. Vendar se kot bivši predsednik zdravniškega društva spomnim, da smo ob 50-letnici Me- dicinske fakultete v Ljubljani s po- močjo bele knjige in posebne re- solucije ter posledično Titove ur- gence dosegli gradnjo prve faze MF ter 6 predkliničnih inšritutov. Še danes pa manjka 13 inštitutov, druga faza MF, knjižnica in študentski prostori! In tako bo leta 2019 še vedno nedograjena medicinska fa- kulteta stara sto let. To je realnost. Mene so sicer povabili v senat fa- kultete v Mariboru, vendar sem va- bilo zavrnil, ker sem prepričan, da je treba najprej dograditi fakulteto v Ljubljani oziroma izkoristiti še druge možnosti. Kaj vas je sploh potegnilo v sod no medicino? Ko sem doštudiral medicino, me| je na sodni medicini pritegnil ob- čutek, da malo ljudi ogromno na- redi. Sodna medicina je izjemno široka, sega v vse pore medicinske prakse in zgolj ozka strokovnost ne zadošča. Ni le pomoč sodstvu, uk- varja se s patološkimi pojavi v druž- bi, velikokrat lahko odigra preven- tivno vlogo. Zaradi nasilja, alko- hola, prometnih nesreč, ubojev... potrebujejo ti zdravniki izjemno ši- roko znanje. Danes imam občutek, da sodna medicina ne igra vloge, kot bi jo morala glede na obravna- vo takšnih in drugačnih vidikov slo- venske medicine - najsibo z etič- nega, ekonomskega ali strokovne- ga stališča. Že dobra tri desetletja ste član društva slovenskih likovnih umetnikov. Kaj vam pomeni sli- karstvo? Slikarstvo me socialno in člo- veško rehabilitira. Imel sem oprav- ka samo s smrtjo in to ne z naraV; no, temveč s surovimi, nasilnimi oblikami. Tako bi človek lahko pO' stal cinik ali za- čel dvomiti I vrednost živi« nja, ki ga lju(J tako poceni ufl čujejo. Preko M karstva sen" ohranil optimizem do življenj^' poleg tega pa na nek način pora- čunal s svojima staršema. Prepr'' čan sem namreč, da mora vsaka generacija preseči prejšnjo: moj^ mama je bila babica, sam sem zdravnik; moj oče je bil podoba^' sam pa ustvarjam kot član društvi likovnih umetnikov... Zato se^ prepričan, da v pozitivnem sm*' slu nadaljujem njuno poslanstvo^ in to mi daje polno zadovoljstvo^ URŠKA SELIŠNlf| Foto: CIRIL S0 »s spremembami se po- ruši tudi avtomatika, ki na nek način varuje delavce pred napakami.« »Tako pacienti kot zdravniki jemljemo splošno premoženje kot vrečo brez dna, ne prvih ne drugih ne zanima, do kod se- žejo možnosti financiranja.« »Srčika problema v slo- venskem zdravstvu je pre- tirana poraba in pomanj- kanje financ« Do nedelje je v Galeriji Mozirje iia ogled razstava likovnih del prof. dr. Antona Dolenca, ki je od letos tudi častni občan Mozirja. Št. 41-10. oktober 2002 AKTUALNO 7 Lebdeči mir na šoli obnašanje dveh bratov v OŠ Frana Kranjca v Celju nadzira varnostnik - Svet staršev se je obrnil na ministrstvi - Je šlo res za padec s kolesom? v polulski osnovni šoli J, zunaj nje je zavladalo [atišje, strah pred dvema jfencema - bratoma se je polegel. Starejšega ni nik- jer videti, mlajši pa je pod jadzorom varnostnika, jestal se je svet staršev in jagrozil z bojkotom pou- l;a, če jim ministrica in mi- nister na opozorilno pismo je bosta ustrezno odgovo- rila do 12. oktobra. Oče obeh fantov pa še vedno ignorira dokončno odloč- bo ministrstva. Zatišje pred nevihto? Na problemu nasilja v omenjeni šoli, ki ga pov- zročata dva učenca - brata, smo opozorili pred štiri- najstimi dnevi in s tem očit- no dregnili v osir. Ugled mir- ne, zdrave in nenasilne šo- le, ki je v svojem in širšem okolju deležna samo poh- val, je bil očitno ogrožen. :\ot da se nasilje dogaja zgolj v tej šoli in kot da se i naraščajočim nasilnim obnašanjem mladostnikov lin otrok ne ukvarja celot- na družba. Žal neuspešno. Tipični primer za to trdi- !ev je prav ta, o katerem pi- šemo. Nasilje v polulski šo- li namreč ni od včeraj, je pa res, da se je v zadnjem letu nevarno stopnjevalo. Šola je ukrepala skladno s pooblastili, možnostmi, za- konodajo: opravljenih je bilo nešteto pogovorov s starši in otrokoma, izreče- ni so bili vsi vzgojni ukre- pi po pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev. Šo- la je centru za socialno de- lo predlagala uvedbo po- stopka za oddajo v vzgojni zavod. Odločba je bila spi- sana, oče obravnavanih otrok pa se je nanjo prito- žil in zadeva se je znašla na ministrstvu za delo, dru- žino in socialne zadeve. Nasilje se stopnjuje »Med tem časom pa je na- silje, ki se je v prejšnjih šol- skih letih kazalo v obliki uničevanja šolskega inven- tarja, v obliki izgredov na avtobusu, spolnega nadlego- vanja sošolk in grobih žali- tev učiteljev in učencev, iz- siljevanj itd., preraslo v fi- zično znašanje nad zaposle- nimi ter učenci. Tudi do te mere, da je morala vmes po- seči policija. Zaradi teh do- godkov je 2. septembra le- tos ministrstvo za delo, dru- žino in socialne zadeve iz- dalo odločbo o oddaji ene- ga otroka v vzgojni zavod. Teden dni po izdani odloč- bi se je fizično nasilje obeh fantov nad sošolci in celo sošolkami samo še stopnje- valo. Podane so bile ovad- be na policijo, kjer so svo- je delo prav tako opravili v skladu z zakonodajo. Na podlagi zahtev staršev je bila šola prisiljena namestiti var- nostnika, za katerega se ve, kakšne pristojnosti ima pri varovanju mladoletnih otrok...« je del vsebine pi- sma, ki ga je na dve mini- strstvi (za šolstvo, znanost in šport ter ministrstvo za delo, družino in socialne za- deve) naslovil svet staršev Osnovne šole Frana Kranj- ca in to pismo posredoval tudi varuhu človekovih pra- vic, zavodu za šolstvo in šir- ši javnosti (časopisnim uredništvom). Poškodba in dvom Oče nasilnih fantov vztrajno zatrjuje, da ne bo dovolil, da se ju namesti v vzgojni dom za mladolet- nike. In to kljub dokončni odločbi ministrstva. Mlaj- ši fant je še vedno pri pou- ku, nenehno je pod nadzo- rom varnostnika. Prejšnji teden je vstopil v razred z opornico na roki, nato je tudi šepal. Njegovo poja- snilo, da je padel s kole- som, so na šoli sprejeli kot dejstvo. Otroci pa šepeta- jo, da ni šlo za padec. Tisti dan, ko naj bi padel, je vendar deževalo, ugibajo. Njihovi starši domnevajo, da je šlo za fizično nasilje v družini. Starejšega brata ni na spregled. Sredi minulega tedna je bil na šoli redni sestanek s starši, obravnavali so tudi problematiko nasilja. Ta- krat so se starši učencev os- mih razredov dogovorili, da pouka sicer ne bodo bojko- tirah, če se bo nasilje po- novilo, bodo pa združno obiskali očeta nasilniških bratov in se z njim pogovo- rili. Nasilje se ni ponovilo. »Kdo bo rešil ministrovo dokončno odločbo?« Takšen je naslov omenje- nega pisma staršev, pod ka- terim se je podpisala Jana Dobnik, predsednica sveta staršev OŠ Frana Kranjca Celje. V nadaljevanju pisma oziroma zgodbe o nasilju, ki je zašla v slepo uhco, so zapisali: »Nihče od nas di- rektno ne obsoja teh dveh otrok, saj se zavedamo, da je takšno zgodnje nasilje naj- večkrat povezano z notra- njimi stiskami, ki jih otrok doživlja že od ranega otroš- tva. Pozdravljamo našo za- konodajo, da je otrok v na- ši družbi maksimalno zaš- čiten, saj je v dobi odrašča- nja najbolj ranljiv in nemo- čen, da bi se boril proti vsa- kršnemu nasilju. V tem pri- meru, za katerega vemo, da v Sloveniji ni edini, pa spra- šujemo: - ministrico za šolstvo, znanost in šport: kdaj bo za- čela postopek za dopolni- tev takšne zakonodaje, ki bo ščitila učence in zaposlene v šoli pred izredno nasilni- mi posamezniki - učenci? - ministra za delo, druži- no in socialne zadeve: kdaj in kdo bo realiziral njego- vo dokončno odločbo, ve- ljavno od 2. septembra 2002 dalje, glede na to, da se starši z njegovo odločitvijo ne strinjajo? In še: kdaj bo iz- dal odločbo tudi za druge- ga otroka? Ministra in ministrico po- zivamo, da staršem in vods- tvu OŠ Frana Kranjca Celje najkasneje do 12. oktobra 2002 posredujeta odgovo- re na zastavljena vpraša- nja...« so odločni starši. Če ministra ne bosta odgovo- rila do navedenega roka, se bodo starši odločili za boj- kot pouka. »Naši otroci imajo vso pravico do nemotenega pou- ka, varnega, prijaznega ter. nenasilnega okolja. Zato starši nikakor ne bomo do- volili, da so jim zaradi dveh nasilnih otrok in pomanj- kljive zakonodaje te pravi- ce odvzete,« dodajajo. MARJELA AGREŽ Otroška misel v avli šole. Realnost je drugačna. Vhod v polulsko šolo, ki je doslej veljala za mirno, zdravo in nenasilno. OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta javno dražbo nepremičnin v lasti občine Žalec I.PREDMET PRODAJE Pare. št. 636/11 - sadovnjak v izmerj 519 k. o. Žalec in 616/14 - njiva v izmeri 229 k. o. Žalec, po izklicni ceni 3.404.896.00 SIT: • predmetni parceli predstavljata nezazidano stavbno zemljiš- če in se nahajata na jugovzhodnem obrobju stanovanjske soseske VI. Žalec; • parceli tvorita skupaj gradbeno parcelo, ki je namenjena za gradnjo obrtno - stanovanjske hiše (možno bo opravljanje tihe in mirne obrti kot npr. cvetličarna, čevljarstvo, krojaštvo, pletilstvo, itd.); • predviden je tipski načrt A-1 brez kleti, tlorisne velikosti cca 160 mMRC Celje); • garaže kot samostojnega objekta ni dovoljeno zgraditi, grad- nja garaže je možna le v sklopu osnovnega objekta; • kot meja okrog gradbene parcele se lahko uporabi živa meja (zidana ograja ni dovoljena); • pred začetkom pozidave obrtno stanovanjske hiše je potreb- no pridobiti geotehnično poročilo (v smislu sestave tal, nosil- nosti in nivoja talne vode); • parceli sta komunalno opremljeni z asfaltnim cestiščem, ka- nalizacijo in vodovodom (komunalni prispevek za te komu- nalne naprave bo znašat cca 1.800.000,00 SIT, katerega mo ra investitor poravnati pred izdajo gradbenega dovolje- nja). II. POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN: Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slove- nije ali osebno izkaznico (izdano po 20 6. 1998) in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sod- nega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali pri notarju over- jeni fotokopiji. Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred začet- kom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na podračun št. 01390-0100004366 in plačilo dokazati s. predložitvijo kopije nakazila. Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi, us- pešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. Najmanjši znesek za dvig izklicne cene za obe nepremičnini, ki se prodajata je 200.000,00 SIT. III. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE IN STROŠKI Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnati kupnino v 15 dneh od sklenitve po- godbe. Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela. Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve pogod- be pri notarju plača prodajalec. Davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec. Javna dražba za nepremičnini bo: dne 28. oktobra 2002 ob 9.uri v prostorih občine Žalec, sejne sobe (prizidek, l.nadstr.). Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku za premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ure ali na telefon (03)713 64 14. St. 41-10. oktober 2002 8 REPORTAŽA Da te buča! Na bučijadi v Žalcu so bile buče krasotice, buče sladice, pa buče velikanke in buče dolginke že tretjič zapored so v Ho- telu Žalec pripravili etnološ- ko-kulinarično prireditev, imenovano bučijada, ki se je letos začela 3. in konča- la 6. oktobra. Bila je tudi prikaz ustvarjalnega zano- sa otrok, ki so kmečke bu- če spreminjali v vsemogo- ča pravljična in druga do- mišljijska bitja. Prvi dan prireditve so na ogled postavili razstavo buč in izdelkov iz buč, pod kate- re so se podpisali otroci iz vrtcev in osnovnih šol iz Šmartna ob Paki, Žalca, Griž in Liboj. Da otroška domiš- ljija in ustvarjalnost res ni- mata mej, so potrjevale bu- če, ki so predstavljale vsemo- goče. Bile so buče čarovni- ce, pa bučja in ježkova dru- žina, miss bučijade, buča Pa- ca, Bučoglav, gospod Klobuč- nik, zajček Belko, prakokoš, gospa Lučka, Ostržek, Smeš- ko, buča ovčka, pa buča tor- ta.... Iz buč so otroci naredi- li tudi najrazličnejše aranž- maje, pri vsem tem umetni- čenju pa smiselno in domi- selno uporabili pisane plo- dove in darove jeseni. Bra- vo, otroci! Imate kaj proti bučam? Ves čas prireditve so v ho- telu na veliko pripravljali jedi iz buč po receptih, ki jih je zbral glavni hotelski kuhar Matej Trbežnik. In tako je na čast bučijadi nastala knji- žica, v kateri je nanizanih triintrideset receptov, kako narediti okusne, pri nas že davno pozabljene ter po kri- vici zapostavljene jedi iz buč, drugod po svetu, zlasti v Sre- dozemlju ter Srednji in Juž- ni Ameriki pa izredno čisla- ne kulinarične dobrote. V knjižici so tudi nasveti Gre- gorja Vovka Petrovskega, ka- tera vina ponuditi k posamez- nim jedem. In od kod je k nam prišla buča? Iz Mehike, v Evropo pa so jo prinesli Španci. Prve po- datke o buči je sporočil Kri- štof Kolumb, ki je v dnevnik leta 1492 zapisal, da jo je spoznal na Kubi. Vzgoja buč se je malo kasneje razširila po vsej Evropi, k temu pa je pri- pomoglo tudi spoznanje o nje- nem zdravilnem delovanju. Pri nas buče uporabljamo za hrano ljudi in domačih živa- li. Stara imena za bučo pri nas so: bela bundeva, bela luda- ja, bela tikva, belokorka, bu- ča, dulek, misirača, kurbus. Na Slovenskem gojimo več sort buč, v glavnem orjaško bučo z dolgimi vrežami, ka- tere dozoreli plodovi so pri- merni za vlaganje, nedozo- reli pa za svežo uporabo, ter grmičaste vrtne bučke, ki so tudi primerne za gojenje v zaščitenem prostoru. Pone- kod pridelujejo tudi dišeče buče, njihovo meso ima muš- katni vonj in je zelo okusno, je med drugim zapisano v knjižici receptov in zanimi- vih podatkov o bučah, ki so jo naslovili Imate kaj proti bučam? Naj buče v soboto je bil v Hotelu Žalec Bučni ples, vrhunec prireditve pa je bil v nede- ljo, ko je bilo treba razgla- siti najtežjo razstavljeno bu- čo, pa bučo z največjim ob- segom ter najdaljšo bučo. Težka naloga za glavnega teh- tača in merilca, Bučmana, ki se je moral ravnati po pra- vilih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, refera- ta za velike buče. Njegovi po- magači so na tehtnico pri- našah buče velikanke in bu- če dolginke ter razglasili: najtežja buča je tista, ki jo je razstavil trinajstletni kme- tic Jani Volovšek, tehtala pa je kar 67 kilogramov! Potem so v roke vzeli meter in me- rili ter razglasili, da je po obsegu največja buča tista, ki jo je na razstavo pripeljal kmet Milan Čremožnik. V višino in dolžino je merila 187 centimetrov. Najdaljša buča pa je zrasla na njivi An- gele Kuserbaj, dolga je bi- la 202 centimetra. Na nedeljski sklepni pri- reditvi so bile za kakovosten etnološki delež najbolj za- služne ljudske pevke m Šmartna ob Paki, voditeli sko vlogo je odlično odigrala upokojena učiteljica Mari- ja Bole, seveda pa ni manj- kala niti godba na pihala. V Žalec so prišli igrat godbe niki ene najstarejših »plel muzik« na Slovenskem, i) Zabukovice. Iz hotelske ku hinje pa je dišalo. Po bučali jasno! MARJELA AGRE Foto: TONE TAVČAl Bučni namaz Potrebujemo: 0,5 kg bučk, 0,02 1 oljčnega olja, sol, po- per, limonin sok, sesekljan česen, peteršilj in baziliko. Bučke do mehkega skuha- mo v slani vodi. Hladne pret- lačimo in jim primešamo oljč- no olje, limonin sok, sol, po- per, sesekljan česen, peter- šilj ter baziliko. Juha iz buče Potrebujemo: 4 dag ma- sla, 4 dag čebule, 1 dag če- sna, 60 dag jedilnih buč, za- čimbe, peteršilj, kruhove koc- ke, sir, sladko smetano. Na maslu prepražimo če- bulo, česen, peteršilj, doda- mo na kocke narezano bu- čo. Kuhamo, zmeljemozme- šalnikom in zgostimo s sme- tano. Potresemo s sirom in kruhovimi kockami ter gra- tiniramo, da se sir zapeče. Bučice s icrompirjem in sirom (za 4 osebe) Potrebujemo: 40 dag bučk, 60 dag krompirja, 25 dag masla, peteršilj, maja- ron, sol, poper, 2 dag oljč- nega olja. Olupljen krompir nareže- mo na kocke in ga skuhamo v slani vodi. Bučke nareže- mo, jih pokapljamo z oljčnim oljem in jih mariniramo 30 minut. Na maslu jih opeče- mo, jih začinimo s suhim ali svežim majaronom in boga- to potresemo s svežim nase- kljanim peteršiljem. Krom- pir odcedimo, ga damo na krožnik, nanj pa stresemo bučke. Po vrhu jedi nareže- mo sir in jed pokrijemo, da se sir raztopi. Gratinirane bučice z morsifimi sadeži (za 4 osebe) Potrebujemo: 4 bučke, 20 dag mešanih morskih sade- žev, 10 dag zelene paprike, 10 dag sira edamca, začim- be, paradižnikovo omako. Bučke operemo, razpolo- vimo, odstranimo sredico in nadevamo z zmesjo morskih sadežev, sira, poljubne ze- lenjave, začinimo in grati- niramo. Polijemo s paradiž- nikovo omako in serviramo. Matej Trbežnik, vodja kuhinje v Ho- telu Žalec: »Receptov, po katerih lahko pri nas pripravimo jedi iz buč, imamo okoli sto, za pokušino smo jih pripravili dvanajst, od predje- di in glavnih jedi do sladic« Tehtanje buče s precizno in atestirano »elektronsko« bučno tehtnico po pravilniku za tehtanje velikih buč. Ostržek Slika z razstave otroške ustvarjalnosti. Št. 41-10. oktober 2002 REPORTAŽA 9 Lezikolesar in črna mačka Švicarski kolesar z dansko mačko med Celjani - S kolesom v Indijo Na celjskih cestah je vzbudil v preteklih dneh veliko pozornost nevsakdanji kolesar. Z nenavad- nim kolesom (v kolesarskih kro- gih mu pravijo lezikolo) ter z mačko med prtljago. Kdo je ta člo- vek, so se spraševali Celjani in okoličani. Pogumnejši so z njim hitro navezali stik. . Izplačalo se je, Marcus Kriisi iz ^vice, 28-letni optik iz Ziiricha, je 'zjemno zanimiv človek. Na kole- darski poti je že pet mesecev, do- "lov pa se mora vrniti do prvega Novembra. Iz domovine je najprej ''dkolesaril v Francijo ter naprej v f^nglijo, na hsko. Severno Irsko ter škotsko, nadaljeval na Nizozem- sko, v Nemčijo, na Dansko, Fin- ^ko, v Estonijo, Latvijo in Litvo. V Slovenijo je nato prispel čez Polj- sko, Češko in Avstrijo. Najbolj ga je navdušila Švedska, ^ Številnimi jezeri in prostranimi gozdovi, za njo gradovi na Češkem tamkajšnji ljudje. »Evropa je še J^dno zelo gostoljubna. To, da so j^dje postali zaprti, sploh ne drži. '^^lo radi pomagajo,« pravi svetov- ^' lotroka<,« ugotavljajo na ministrstvu. »Nagrajenka ne zna počivati na lovo- rikah. Ob svoji stalni strokovni rasti je vseskozi spodbujala tudi poklicno rast učiteljev in znala oblikovati vzdušje od- prtosti za novo, ustvarjalno odzivanje izzivom časa, kar ob vseh naporih pri- naša tudi zadovoljstvo dobro opravlje- nega dela tako učiteljem kot učencem,« dodaja obrazloži- tev v ministrstva za šolstvo. US, Foto: TT Mag. Marinka Marovt Nesreča pred startom »Na Golteh smo priprav- ljeni na dobro sezono,« je v ponedeljek napovedal Peter Sevnik, namestnik direktor- ja v podjetju RTC Golte, kjer naj bi po načrtih danes do- končno zamenjali nosilno vrv pri gondolski žičnici, včeraj zjutraj pa sta se med delom smrtno poškodovala dva delavca. O nesreči piše- mo na straneh kronike. Republiški prometni inš- pektor je zaradi dotrajane vrvi prepovedal obratovanje ni- halke, v južnotirolskih pod- jetjih Schar in Reden, ki sta lastnika infrastrukture na smučiščih, pa so takrat celo razmišljaU o odhodu z Mo- zirske planine. Predvsem po- govori in prepričevanja v bliž- njem okolju so pripomogli, da so se lastniki odločili za vztrajanje na Golteh, rezul- tat tega pa je bila menjava vr- vi, za kar naj bi odšteli 150 tisoč evrov. Nosilna vrv je dol- ga 3,6 kilometra, tehta 55 ton, v sodelovanju z avstrijskim podjetjem pa so jo menjali domači vzdrževalci. S tem bi bili na Goheh praktično pripravljeni na se- zono, ki naj bi jo s posebno akcijo začeU v prvih decem- brskih dneh. V akumulacij- skem jezeru je 33 tisoč ku- bikov vode, s katero lahko v 14 dneh zasnežijo 5 kilome- trov prog. Na Golteh so po- skrbeli za razširitev in dodat- no zaščito prog ter posebej urediU lažje dostope. Skup- no so doslej v smučišče vlo- žili 3 milijone evrov. Na se- dežu podjetja RTC Golte v Ra- degundi oziroma na spodnji postaji gondolske žičnice so že začeli s predprodajo kart za letošnjo sezono. Cena za odrasle med tednom je 2.400 tolarjev, ob vikendih 2.700 tolarjev, letna karta pa stane 40 tisoč tolarjev. Predproda- jo, v kateri je moč brez na- domestila zamenjati lanske neizkoriščene karte, naj bi zaključili konec novembra. U. SELIŠNIK Stanovanja in golf v žalskih načrtih v občini Žalec so svetniki potrdili spremembe in do- polnitve sestavin dolgoročnega in srednjeročnega druž- benega načrta občine, oziroma poenostavljeno rečeno prostorske načrte, ki bodo kar za nekaj let začrtali na- daljnji razvoj občine. Žalske prostorske načrte je potrdila tudi vlada, največ težav so imeli z usklajevanjem v ministrstvu za kmetijstvo, saj je Savinjska dolina obdana s kakovostno kmetijsko zemljo - s tega vidika so bili problematični skoraj vsi načrtovani posegi. S prostorskimi načrti so predvideli razširitvi kam- nolomov Velika Pirešica in Liboje, izdelana je programska zasnova za športni park, proizvodno-servisno ter stanovanj- sko sosesko v Šempetru, zasnova za skladišče pirotehnič- nih sredstev v Zavrhu ter križišče in parkirišče pri gostišču Cizej. Največ možnosti bo na področju stanovanjskih gradenj, saj so stanovanjske soseske predvidene na zahodu Žalca, v Petrovčah, Drešinji vasi, Grižah, Zabukovici, Arji vasi in Libojah. Poleg tega je sprejeta zasnova za priključno pove- zovalno cesto za industrijsko območje Aero Šempeter, naj- več pripomb pa je bilo v razpravi namenjenih gradnji golf igrišča na Krčevini, v neposredni bližini avtocestnega pri- ključka Arja vas. Prostorski plani so vredni 35 milijonov tolarjev, svetniki pa so jih potrdili kljub nekaterim pomi- slekom, da ni primerno sprejemati tako pomembnega do- kumenta na zadnji seji v mandatu. Na seji je 13 svetnikov zahtevalo sklic še ene seje, na kateri naj bi žalski svetniki obravnavali rebalans proračuna in poročilo nadzorne komisije. U. SELIŠNIK Partizanska Čreta praznovala Na Čreti na Dobrovljah je bila v soboto spominska slo- vesnost v spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjem oktobra leta 1941. Slovesnosti se je udeležilo veliko borcev, svojcev in mla- dine, ki jih je pozdravil poslanec v državnem zboru in žu- pan Občine Vransko Franc Sušnik, slavnostni govornik pa je bil žalski župan Lojze Posedel. Spomnili so se udeležen- ca bitke na Čreti Ludvika Zupanca-Iva, ki je umrl letos. Zatem je spomnil na pogum, ki so ga izkazali slovenski fantje in dekleta, ko so se leta 1941 uprli okupatorju, ki je že vladal v Evropi. Tak pogum in odločnost sta bila potrelD- na tudi pred 11 leti, ko se je Slovenija osamosvajala, je poudaril Posedel in nato nanizal številne probleme in izzi- ve sodobnega časa, ki od nas prav tako zahtevajo odločnost in pogum. Predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolni- čar je izročil srebrno plaketo glavnega odbora ZB NOB Slo- venije Matevžu Požarniku iz Mozirja. V svojem govori^je Dolničar ostro napadel vse, ki skušajo diskreditirati boj slo- venskih partizanov. V imenu I. artilerijske brigade 7. korpu- sa je udeležence pozdravil Frenk Žvipelj, predsednik 00 ZB Spodnje Savinjske doline Vilijem Petek pa je prisotne seznanil s protestom borcev zoper projekt Od kljukastega križa do rdeče zvezde, ki ga je v okviru Pharovega projekta čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo pripra- vil Koroški pokrajinski muzej. Na stalni razstavi naj bi pri- kazali vzporednice med Hitlerjevim nacionalizmom in ko- munizmom, kar je nesprejemljivo in v nasprotju z zgodo- vinskimi dejstvi, je menil Petek. T TAVČAR Z OBČINSKIH SVETOV Milijoni za oicoije ŽALEC - Po dveh letih raziskav so strokovnjaki velenjske- ga Inštituta Erico tudi svetnikom predstavili naloge in re- zultate programa varstva okolja - Lokalne agende 21. Groba ocena stroškov za uresničitev potrebnih izboljšav v okolju je 8 milijonov evrov, od tega bi za urejanje voda odšteli polovico. V Ericu bodo pripravili še javne predstavitve re- zultatov, na osnovi pripomb pa bodo izdelali podroben pro- gram, ki ga bodo še enkrat obravnavali žalski svetniki. Do imen z žrebom ŽALEC - Ludvik Semprimožnik bo »žalski« kandidat za člana državnega sveta, elektorji pa bodo Jurij Blatnik, Ja- nuš Rasiewicz, Marijan Turičnik, Andrej Vengust in Gvido Hribar. Tako petega elektorja kot tudi kandidata za svetnika je komisija določila z žrebom. (US) Les, kamen, bron v vrtni galeriji V Kaplji vasi pri Preboldu je na ogled vrtna galerija, ki jo je pri domači hiši tri desetletja urejal Ciril Hočevar. Slednji je tudi avtor nekaterih plastik, ki so predstavljene na razstavi Les, kamen, bron, poleg domačina pa se s kipar- skimi deli predstavljata še Jože Lašič in Stipe Miličič. Vrtna galerija s spremljajočo razstavo bo ljubiteljem kiparske umet- nosti na ogled do konca meseca, po besedah preboldskega župana Vinka Debelaka pa pomeni začetek nečesa večjega prostor, ki bo v prihodnjih letih gostil še številne umetnike. US, Foto: DN Ciril Hočevar deluje kot samostojni kulturni delavec, njegova dela pa so na ogled tudi v Kaplji vasi. i Hftl^A KROTKO Ceste za ljudi Čeprav so v mozirski občini v minulih letih večino prostih proračunskih sredstev namenili za gradnjo šole na Rečici in mostu v Loke (skupni investiciji znašata skoraj enoletni mo- zirski proračun), so v okviru prireditev ob letošnjem občin- skem prazniku predali namenu tudi več krajših cestnih odse- kov. Letos so odpirali cestne odseke v Šmihelu, Žekovcu, Preseki in na Dolu Suhi, zadnjega pa bodo jutri v Varpoljah. Skupno gre za slabe 4 kilometre cest, ki so vredni skoraj 50 milijonov tolarjev. Ob odprtju odsekov so krajani s prilož- nostnimi kulturnimi programi in pogostitvami dokazali, da se zavedajo pomena prenovljenih in asfaltiranih cest. V spomin mlajšim rodovom Praznik Občine Polzela so obeležili tudi člani Občinski organizacije zveze združenj borcev in udeležencev NOB Po'' zela. V velikem številu so se zbrali na polzelskem pojcop^' lišču, kjer so odkrili spominsko ploščo neznanemu borcU. ki so ga v okolici Polzele pokosili okupatorski rafali in plošč'' v spomin na borca Toneta Pečnika, ki je kot prvi partizan padel na Bregu pri Polzeli. Na krajši slovesnosti sta spregO' vorila predsednik 00 ZB NOV Polzela Ivan Palir in polzel' ski župan Ljubo Žnidar. St. 41-10. oktober 2002 15 Poudarek krajeirnim skupnostim v torek je v Letušu svoj program predstavil kandi- dat za župana Občine Bra- slovče Janko Pirnat, njego- vo predstavitev pa je sprem: Ijal sopredsednik stranke iiova dr. Gorazd Drevenšek, ki kandidira za predsedni- ka republike. Braslovški županski kan- didat Pirnat vidi novo mož- nost za razvoj občine v avto- cesti in povezavah z Evrop- sko unijo. »Po izgradnji Sa- vinjske železnice se Braslovče niso razvijale, sedaj pa letno prehaja to območje stotiso- te obiskovalcev. To prilož- nost bi morali bolje izkori- stiti,« trdi Pirnat, čigar pred- volilno geslo se glasi Vrnimo Evropi izziv. Kot župan bi Janko Pirnat predvsem poskrbel za usta- novitev informacijske pisar- ne v Braslovčah in ponovno oživitev krajevnih skupnosti. Z njihovo pomočjo bi poskr- bel za izboljšave tako na po- dročju infrastrukture, prome- ta, kmetijstva, obrti in pod- jetništva ter delovanja dru- štev, veliko pozornosti pa bi namenil tudi razreševanju so- cialne problematike. Na no- vinarski konferenci je Janko Pirnat, ki je sicer tik pred za- govorom magistrske naloge, v dosedanjih letih pa se je uk- varjal predvsem s turizmom, nanizal kar nekaj povsem konkretnih problemov in tu- di rešitev. »Od spodaj je tež- ko karkoli urediti. Pridobiti moraš neko pozicijo, ob po- moči ljudi in razvojne vizije pa lahko marsikaj postoriš,« pravi Janko Pirnat, ki se bo za mesto braslovškega župa- na potegoval kot neodvisni kandidat, potrebne podpise pa so občinski volilni komi- siji predložih že v ponede- ljek. US Janko Pirnat Slike šentjurskih vasi Na knjižnih policah mnogih gospodinjstev se je že znašla nova fotomono- grafija Občine Tabor, ki nosi naslov Slike šentjur- skih vasi. »Eden od osnovnih moti- rov za nastanek knjige je želja slaviti in oznanjati lepoto šentjurskega koščka domo- vine. Ljudje, ki so tu odraš- čali ali del življenja preži- veli pri nas in pozneje odšli v širni svet, ga nosijo v srcu kot svetinjo, kot kraj lepe- ga spomina,« je v uvodu za- pisala županja Občine Tabor Vida Slakan. Ideja o fotomonografiji je zorela in se oblikovala dlje časa, za končni izgled pa ima- ta največ zaslug Jure Vrho- vec in Silvo Lavtižar, obliko- val jo je Vasja Knapič, foto- grafije pa so med drugimi prispevali tudi Miran Oro- žim, Darko Naraglav in Ma- tevž Lenarčič. V fotomono- grafiji je predstavljen Sv. Ju- rij ob Taboru na starih raz- glednicah, zgodovina in po- samezni kraji v občini Tabor, veliko pozornosti so name- nih sedanjemu življenju ter zapisali tudi nekaj legend, ki so povezane z gradom Ojstri- ca in smrtjo Veronike Dese- niške. Slike šentjurskih vasi bo- do predvidoma jutri brezplač- no poslali v vsa gospodinjs- tva, sicer pa je fotomonogra- fija izšla v nakladi tisoč iz- vodov in bo na voljo samo v tajništvu občine. »Glavni na- men ni bil zaslužek, pred- vsem smo želeli obeležiti le- poto in posebnosti posamez- nih krajev. Če bo vsak, ki bo prelistal knjigo, začutil du- šo naše občine, smo dosegh svoj namen,« pravi županja Slakanova. Fotomonografija je nadaljevanje prve zložen- ke, ki so jo pred leti izdali še. v takratni taborski krajevni skupnosti pod mentorstvom Milana Natka. V bodoče že- lijo v občini izdad posebno knjigo, v kateri bodo podrob- neje opisali zanimivo zgodo- vino nekdanjega Sv. Jurija ob Taboru, za konec pa razmiš- ljajo tudi o ustanovitvi mu- zeja v šoli v Lokah. U. SELIŠNIK V starosti z ljubeznijo Predstavniki Krajevne skupnosti in RK Šempeter so pred kratkim obiskali Pa- vlo Ušen iz Zgornjih Gru- ^ovelj, ki je slavila 90. rojst- ni dan. Pavla se je rodila v prijaz- ni brkinski vasici Suhor, kjer )e preživela otroška leta, po- tem pa se je družina zaradi težkih razmer pod italijan- sko oblastjo preselila v Sa- vinjsko dolino. Malo pred tlrugo svetovno vojno si je Pa- vla v Zgornjih Grušovljah us- tvarila nov dom. Sreča pa ni trajala dolgo, saj je bila dru- žina po okupaciji Slovenije izseljena v Sremsko Mitro- vico in nato v Ribnico. Po os- voboditvi se je povečana dru- žina vrnila na opustošeno kmetijo v Zgornjih Grušov- ljah, kjer jih je čakalo trdo (lelo. Slavljenka sedaj živi v pri- letnem družinskem okolju, 'deležna obilo pozornosti in 'iubezni svojih otrok in nji- hovih potomcev. Kljub sta- rosti še vedno veliko stori za- se, rada bere romane in ča- sopise, gleda televizijo, ve- ze prtičke, ob praznikih pa svoje vnuke in pravnuke še vedno obdari s toplimi ple- tenimi nogavicami, ki so nje- no delo. T. TAVČAR Slavljenka Pavla Ušen z gostoma Marijo Hrovat in Petrom Škrabarjem. Rožice iz Pušeijca v kulturnem domu v Boč- ni je tamkajšnje kulturno društvo ob pomoči mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti pripra- vilo koncert ljudskih pevcev in godcev. Obogatili so ga s predstavitvijo kasete in zgoščenke skupine ljudskih pevk iz Zgornje Savinjske doline, ki se tretje leto dru- žijo pod imenom Pušeljc. Pušeljc sestavljajo (na fo- tografiji z leve) Draga Vr- šnak, vdova s štirimi otro- ki, ki je po moževi smrti prev- zela vsa kmečka opravila, z glasbo pa se druži od malih nog. Magdalena Ermenc je najmlajša pevka v skupini, za- poslena kot medicinska se- stra v polzelskem domu sta- rostnikov, njena leto in pol stara hčerkica pa pevkam pri- tegne skoraj pri vsaki pesmi. Marjana Rihter je lani izdala svojo pesniško zbirko, med delom na kmetiji pa najde čas za slikanje in za delo v raz- ličnih dobrodelnih organiza- cijah. Betka Ročnik je bila pred kratkim izbrana za naj natakarico Zgornje Savinjske doline. Ivana Žvipelj se je v Zgornjo Savinjsko dolino preselila pred slabimi tremi desetletji in se takoj vključi- la v delo kulturnih društev, zadnjih deset let pa je profe- sionalno zaposlena na po- dročju kulture. Na kaseti Tudi jaz sem ro- žica so pevke zbrale stare, skoraj že pozabljene ljudske pesmi, ki so se ohranile sa- mo s pomočjo ljudskega izro- čila. Podoben naslov je no- sil tudi sobotni koncert, na katerem so se poleg gostite- ljic predstavili še duo Mlač- nik-Robnik iz Luč, Kvartet Gr- mada, ljudski pevci iz Tepa- nja. Pomladni odmev iz Pas- ke vasi, ljudski godci z Gne- ča pri Mozirju, DPD Svobo- da iz Pragerskega in iz Vita- nja, brata Maks in Ciril Pod- križnik. Folklorna skupina Grifon iz Šempetra ter Druš- tvo kmečkih žena in Štirje revni iz Oplotnice. Voditeljica koncerta Nataša Terbovšek CokUn je kot gospodinja v Iju- benskem narečju in kot ljub- ljanska študentka v slengu mladih, iskrivo osvežila pri- reditev, ki je v marsičem pre- segla običajna srečanja ljud- skih pevcev in godcev. U. SELIŠNIK Foto: J. MIKLAVC Zgornjesavinjski Pušeljc. NA KRATKO Najlepši na Polzeli Polzelska turistično in hortikulturno društvo sta preko razpisa med 46 prijavljenimi izbrala najlepše ocvetličene hiše, stanovanjske bloke, kmetije in objekte za razHčne de- javnosti. Posebna komisija je priznanja za najlepše ocvetli- čene hiše podelila Marjani Cevzar in Jožici Pižorn iz Andra- ža ter Darji Gaberšek iz Dobriča. Med stanovanjskimi bloki so slavili bloki s številkami 323, 206 in 205c, med kmetija- mi pa Cvetka Mešič s Polzele, Maks Vasle iz Založ in Zofka Zaje iz Orove vasi. Priznanje so podelili tudi gostilni Cizej Polzela, Gasilskemu domu PCD Andraž in Domu upoko- jencev Polzela. (TT) Manj črnih odlagališč v Občini Prebold so občani kosovne odpadke lahko odla- gali na posebno ograjeno mesto ob garažah stanovanjskega naselja. Ker je bilo to moteče za okolico in izgled kraja, so na Latkovski gmajni v Latkovi vasi ob pomoči ministrstva za okolje in prostor zgradili center za ločeno zbiranje od- padkov. Urejena in zamrežena deponija je pod nadzorom pooblaščenega delavca, ki skrbi, da občani odlagajo odpad- ki v tiste kontejnerje, ki so predvideni za posamezno vrsto odpadkov. Zbirni center je namenjen predvsem prebold- skim gospodinjstvom, ki ga lahko brezplačno uporabijo ob petkih popoldan in ob sobotah dopoldan. (DN) Španci v Šmihelu v četrtek se je na obisku v Zgornji Savinjski dolini mudila večja skupina predstavnikov španskih vladnih in nevladnih organizacij. Obisk sta v sodelovanju z ministrstvom za kme- tijstvo pripravila Občina Mozirje in Turistično društvo Re- čica. Gostom so na Turistični kmetiji Atelšek v Šmihelu predstavili izdelavo in zaščito zgornjesavinjskih želodcev, ki se kot prvi suhomesnati slovenski izdelek ponaša z zašči- tenim geografskim poreklom. Po ogledu Šmihela nad Mo- zirjem so gostje iz Španije, ki so v Sloveniji med štiridnev- nim obiskom spoznavali značilnosti kmetovanja in pride- lave zdrave prehrane, obiskali še druga podjetja na Celj- skem in Primorskem. (US) St. 41-10. oktober 2002 16 Desetletje do inženirjev V Šentjurju Višja strokovna šola - Vpisanih 56 bodočih inženirjev kmetijstva Kmetijska in gospodinj- ska šola Šentjur je z letoš- njim šolskim letom bogatej- ša za novo enoto; v okviru javnega zavoda je namreč zaživela Višja strokovna šola, v katero je doslej v pro- gram kmetijstva vpisanih 56 izrednih študentov, bo- dočih inženirjev kmetijstva. Pot do pridobitve višješolske- ga študijskega programa pa je bila dolga kar desetletje, saj so s prvimi dogovori za- čeU leta 1993. Leto kasneje je bila v Celju imenovana skupina za pripravo višješolskih študijskih progra- mov, program kmetijstva pa so že takrat podprli v kmetijs- tvu ter živilsko-predelovalnih podjetjih na Celjskem. »V ela- boratu o ustanovitvi višje stro- kovne šole, ki smo ga predlo- žili ministrstvu za šolstvo, zna- nost in šport, nas je leta 1999 podprlo 35 občin širšega celj- skega območja, območna eno- ta zavoda za zaposlovanje ter območni gospodarska in obrt- na zbornica, 12 podjetij s po- dročja kmetijstva, ki so ponu- dila tudi mesta za praktično izobraževanje osemdesetim študentom, ter Inštitut za hme- ljarstvo in pivovarstvo iz Žal- ca,« našteva široko podporo no- vemu študijskemu programu direktor mag. Branko Šket. V letošnjem študijskem le- tu so v Šentjurju prvič razpi- sali 45 prostih mest za izredni študij kmetijstva. Do petka, ko so v Šentjurju pripravili slo- vesnost ob odprtju nove šole, je bilo vpisanih 56 študentov, saj zaradi izrednega zanima- nja vpisa niso omejevali. Ker jim prostorske možnosti to do- voljujejo, so do danes, 10. ok- tobra, morda sprejeli še kak- šnega študenta, ki se je za pro- gram kmetijstva odločil s tretjo prijavo. Prvi študijski dan za 56 izrednih študentov kmetijs- tva v Šentjurju bo jutri, v pe- tek, za potrebe študija pa so morali v Kmetijski in gospo- dinjski šoli urediti novo veli- ko predavalnico ter dodatno opremiti računalniško učilni- co. V prihodnjem študijskem letu bi v višješolski strokovni študij kmetijstva radi vpisovali tudi mlade, kakšno leto kasne- je pa si želijo pridobiti še do- datne študijske programe. IVANA STAMEJČIČ Foto: M. NOVAK Odprtja nove višje strokovne šole so se udeležili gostje iz Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in Češke, s katerimi Šentjurčani sodelujejo v mednarodnem šolskem projektu Comenius, ter vrsta domačih gostov z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francijem Butom in predsednikom Kmetijsko- gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije Petrom Vriskom na čelu. Učenci Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur so zanje pripravili razstavo, kulturni program s prikazom kmečkih opravil in pogostitev. V županski boj pri štiriinštiridesetih V šentjurskem odboru ZLSD so prejšnji teden predstavili dva žu- panska kandidata; Dubravko Turk, ki se bo potegovala za naklonje- nost voUvcev v šentjurski občini, in Karla Draga Čadeja, ki kandidi- ra za župana v občini Dobje. Tur- kova je bančnica, Čadej kmet, oba pa se v boj za županski stolček spuščata pri 44. letih. V stranki so - glede na to, da v Šentjurju še nikoli ni bilo županje, v občinskem svetu pa je do prejš- njega meseca sedela le ena ženska - sprejeli dokaj pogumno odločitev, da poskusijo z žensko kandidatko. »Morda res izgleda kot nekakšna šok terapija, vendar računamo na uspeh in uvrstitev v drugi volilni krog, ko bomo na občinski ravni tudi iskala podporo drugih strank,« pravi v ime- nu volilnega štaba Stanislav Zat- ler. Turkova v Šentjurju vodi poslov- no enoto Banke Celje, poročena mati dveh najstnic pa si kondicijo nabira s tenisom in vsakodnevnim tekom na bližnji Rifnik. Meni, da je ena najpomembnejših nalog v občini zmanjšati stopnjo nezaposlenosti ter izboljšati izobrazbeno strukturo lju- di, ki so brez dela. Slednje je k izo- braževanju treba vzpodbujati, mla- dim, ki zdaj bežijo iz Šentjurja, pa ponuditi privlačna delovna mesta in stanovanja. Kmetijstvo in razvijanje biološkega kmetovanja sta, ob tu- rizmu, zagotovo odprti priložnosti za Šentjurčane. V Šentjurju sta se doslej že pred- stavila županska kandidata Marko Diaci (SMS), Štefan Tisel (skupni kandidat LDS, SDS in NSi), kandi- daturo pa napoveduje tudi zdajš- nji župan Jurij Malovrh. V okolju prijaznem podjetništvu ter razvoju kmetijstva vidi prihod- nost za svojo občino Dobje tudi žu- panski kandidat Kari Drago Čadej. Oče petih otrok v starostnem razpo- nu od dveh do šestnajstih let je pre- pričan, da je za mlade v Dobju zaen- krat preslabo poskrbljeno. »Prostor za druženje potrebujejo, in ne vem, zakaj ga ne bi dobili v katerem od objektu, ki zdaj samujejo v središču trga. Pa tudi sicer se mi zdi, da bi moralo biti delovanje občine, ki je med najmanjšimi v Sloveniji, bolj demokratično in manj centralistič- no urejeno kot zdaj,« je prepričan Čadej, ki se bo - tako kot že pred štirimi leti - za županski stolček v Dobju pomeril s Francem Salobir- jem. I. STAMEJČIČ Dubravka Turk Kari Drago Čadej Buče pa take Pri Hrastnikovih na Rož- niku v Laškem so letos dobi- li seme za okrasne buče. Na dveh sadikah, ki sta vzklili iz semen, je na domačem kompostnem kupu zraslo kar 25 okrasnih buč, zelo nena- vadnih oblik. Tako velikih, pravi Kondi, ki nam jih je pri- nesel pokazat, še ni videl nik- jer, saj so ponavadi manjše in resnično namenjene le za okras na mizi ali kakšnem jedilnem kotu. A tele... Va- nje je Kondi Hrastnik vre- zal imena sosedov, sorodni- kov..., v dve pa tudi napis NT&RC. VM:. Zgodbe o uspehu še ni konec Potem ko se je prejšnji teden kot skupni županski kandidat SLS in SDS v Laškem predsta- vil Bogdan Pungartnik, so v ponedeljek svojega kandida- ta, zdajšnjega župana Jožeta Rajha, predstavili tudi v koa- liciji ZLSD, LDS in DeSUS. »Koalicija, ki smo jo stranke sklenile pred štirimi leti, je us- peh,« je poudaril liberalni demo- krat Marjan Salobir, »a zgodbe še ni konec in z uspehom jo je treba nadaljevati še v naslednjem mandatu.« Če se bodo izpolnila pričako- vanja SLS in SDS, da bodo Pun- gartnikovo kandidaturo podprU tudi v NSi, bo boj za naklonje- nost volivcev v laški občini že v prvem volilnem krogu izjemno oster. Kot zaenkrat kaže, se bo- sta namreč pomerila le dva kan- didata. Skupni županski kandidat ZLSD, LDS in DeSUS Jože Rajh ob zaključku zdajšnjega man- data ocenjuje, da je bilo v Laš- kem pretekla leta storjenega več, kot so v koaliciji pred šti- rimi leti napovedovali. To zla- sti velja za vodooskrbo, kjer so v novozgrajene javne vodovo- de v preteklih treh ledh vložiU preko 300 milijonov tolarjev, za urejanje cest, skrb za čistej- še okolje z oddajo koncesije za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne na- prave ter stanovanjsko gradnjo. Ena od kritičnih točk Laškega je poplavna ogroženost, za ka- tero so v občini s sprejetjem prostorske dokumentacije ure- janja Savinje storili vse, kar so lahko - zdaj pa je na potezi dr- žava. In država je kriva tudi za- to, da niso izpolnjene prav vse od osmih točk Rajhovega pred- volilnega programa izpred šti- rih let. V njem sta bili namreč še revitalizacija zdravilišča ter gradnja doma starejših v Rim- skih Toplicah, ki ju občina brez finančnega sodelovanja države ne more izpeljati. Še bolj drobnja- karski pogled v Rajhov predvo- lilni program iz leta 1998 pa po- kaže, da je (zaenkrat) neizpol- njena še obljuba o ureditvi mest- ne tržnice, ki naj bi jo v Laškem dobili prihodnje leto. Za naslednji mandat v strankah, ki podpirajo Rajhovo kandidatu- ro, napovedujejo nadaljevanje za- stavljenega dela. »Kar smo opra- vili, je bilo skupno delo. Tisto, kar štejem za lasten uspeh, pa je visoka stopnja sodelovanja, ki smo jo v Laškem dosegli med stranka- mi, v občinskem svetu in nena- zadnje s krajevnimi skupnostmi in občani,« pravi Rajh. I. STAMEJČIČ Jože Rajh St. 41-10. oktober 2002 NOVI TEDNIK 17 Pridelki z bio izkaznico vse bolj iskani Na ekološki kmetiji Oprešnik v Zečah na Kozjanskem ne poznajo kemikalij Oprešnikovi so se pred do- brimi tremi leti odločili za ekološko kmetovanje in pri- delavo zdravju prijazne hrane. Takšna preusmeri- tev je morala najprej misel- no dozoreti, potem pa so po- stopoma nastajale spre- membe v hlevu in svinja- ku, na njivah, v vinogra- du, sadovnjaku in še kje. Danes so Oprešnikovi pri- delki na tržišču opremlje- ni z oznako Biodar, znam- ko Zveze združenj ekološ- kih kmetov Slovenije. Pridelek je zaenkrat še skromen, saj ekološko kme- tovanje zahteva veliko hzič- nega dela, v glavnem ročne- ga. »Pri nas je glavno orodje za okopavanje zemlje stara dobra motika,« pravi Mari- ja Oprešnik, nosilka ekološ- ke pridelave, ki je ves čas nad- zorovana, da ji kmetijski stro- kovnjaki lahko izdajo ustre- zen certifikat. Marija Oprešnik se je na za- četku leta 1999 udeležila pre- davanja v Kozjem na temo ekološkega kmetovanja in se zanj takoj navdušila. Potem je na tečaju v Celju pridobila osnovno izobrazbo, sočasno pa so se na kmetiji odvijale konkretne spremembe, ki jih je terjal drugačen način pri- reje in pridelave. Seveda se je Oprešnikova še nadalje izo- braževala, obiskovala razna predavanja, predvsem pa se učila iz strokovnih gradiv. »Da se da tudi brez kemikalij ne- kaj pridelati, je bil zame mo- čan izziv, četudi sem se zave- dala, da bo začetek težek in da kakšnih večjih tržnih viš- kov ne bo tako kmalu. Preu- smeritveni posegi niso bili po- vezani z ne vem kako visoki- mi stroški,« je povedala, ko smo jo obiskaU. Avtohtone sorte Na kmetiji se ukvarjajo z govedorejo, trenutno imajo v hlevu štiri krave in tri te- ličke, in prašičerejo. Hlev je svetel, zračen, živina, ki je vsa avtohtonih pasem, ni ni- koh privezana, večinoma se giblje na prostem. Od žit gojijo ajdo, ječmen, koruzo, prav tako stare av- tohtone sorte, od katerih je najbolj iskana bela koruza, pa tudi po ajdi je precej pov- praševanja. Žita odnesejo v mhn, moko pa potem paki- rajo v značilno embalažo. Ukvarjajo se tudi s sadjars- tvom; pridelujejo visokode- belne sorte jabolk, hruške, slive. Sadje prodajajo sveže, posušeno ali pa ga sočijo. Po- dobno je z grozdjem. Gojijo tudi vrtnine in krompir, če- prav je bila letina slednjega letos precej slaba. Za gnojilo uporabljajo hlevski gnoj in kompost, škro- piva so izključno iz rastlin, kar sicer pomeni manj tovrst- nih stroškov, a terja več fi- zičnega dela in znanja. Kontrola, certifikat Ekološko kmetovanje je ves čas pod kontrolo stro- kovnjakov, tudi Oprešniko- ve obiskujejo in preverja- jo, če njihovi proizvodi us- trezajo zahtevam tovrstne pridelave oziroma prireje. Za analizo vzamejo zemljo, posamezne pridelke, a se doslej še ni zgodilo, da bi bilo kar koli neustrezno. Ta- ko so po treh letih tovrst- nih kontrol prejeli certifi- kat, da smejo tržiti blagov- no znamko Biodar Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Marija Oprešnik pravi, da se bio pridelki na ljubljanski ekološki tržni- ci dobro prodajajo po pri- merno višjih cenah, neko- liko slabše je na celjski trž- nici. Mesto za trženje so tudi razni sejmi in podobne pri- ložnosti. Zaenkrat so njiho- vi tržni viški preskromni, da bi izdelke lahko proda- jali večjim trgovskim hišam ali se povezali s kmečkim turizmom. Mariji so ves čas v pomoč obe hčerki in mož, ko se vrne iz službe. »Tež- ko je doma delati in pride- lano pakirati ter obenem tr- žiti, prodajati, a drugače zaenkrat ne gre. Še dobro, da ima občina Kozje veliko posluha za tovrstni razvoj na kmetijah, le-tega na različ- ne načine spodbuja, tudi s subvencijami. V zadnjem ča- su sodelujemo tudi s Kozjan- skim parkom. Naša več kot dvesto let stara hiša, ki je zdaj prazna, bo letos razglašena za spomenik kulturne dediš- čine in tako bomo s to usta- novo skupno poiskah pri- merne vsebine, najverjetneje v povezavi z ekološkim na- činom kmetovanja,« se Ma- rija Oprešnik rada zazre tu- di v bližnjo prihodnost. MARJELA AGREŽ V zadnjih letih se je ekološko kmetijstvo v Sloveniji tudi ob pomoči programa Phare uspešno razvijalo, zato so postala realna prizadevanja, da bi do leta 2006 v eko- loško kmetovanje vključili 10 odstotkov kmetijskih povr- šin. Ekološko kmetovanje se je v Sloveniji začelo hitreje razvijati leta 1998, ko je bilo v ekološko kontrolo vključe- \iih prvih 13 kmetij. Lani se je z ekološkim pridelovanjem hrane ukvarjalo že 860 kmetij, letos pa je to število nara- slo na 1180. Tako je trenutno v naši državi v ekološko kmetijstvo vključenih okoli 3 odstotke kmetijskih povr- šin. V okviru programa Phare so med drugim izvedli razi- skavo o možnostih, da bi se ekološke kmetije usmerile v predelavo in večjo prodajo svojih proizvodov, ki so jih doslej prodajale zlasd v lokalnem okolju. Predelovalne zmogljivosti želi na svojih kmetijah razviti več kot 70 odstotkov ekoloških kmetov, ki bi za to, po ocenah stro- kovnjakov, potrebovali okoli 3 milijone evrov. Ajda je dozorela. Ljudje se vse bolj zanimajo za to moko, pravi Marija Oprešnik. Praznik kozjanskega Jabolka Konec tedna bo v Podsre- di tretji praznik kozjanske- ga jabolka, mednarodna prireditev, v katero so vklju- čeni tudi partnerji iz mreže evropskih regij, EUREX21. Praznik je eden izmed šti- rih takoimenovanih »Eure- xovih tržnic«, ki potekajo še na Finskem, v Nemčiji in Avstriji. Prvi dan, petek, bo name- njen strokovnemu srečanju Pota razvoja trajnostnega kmetovanja. Predstavili bo- do tudi zeliščno ekološko kmetijo Kalan s Kalobja. Pr- vi dan bodo zaključili z og- ledom razstave botaničnih risb Zagorke Simič in razsta- vo sort jabolk, ki uspevajo v sadovnjakih Kozjanskega re- gijskega parka. Drugi in tretji dan bosta v znamenju sejma s kmetijski- mi eko pridelki ter kulturnim programom. Predstavili bo- do različne projekte, ki jih iz- vajajo v Kozjanskem parku, razna društva in združenja, za- varovani območji Triglavski narodni park in Regijski park Škocjanske jame ter muzej- ski instituciji. Muzej Staro se- lo Kumrovec in JZ Rogaška dediščina. Predstavljene bo- do tudi tradicionalne obrti. Organizatorji zagotavljajo, da bo med letošnjim praznikom kozjanskega jabolka na voljo dovolj starih sort jabolk in ja- bolčnika. TV Društvo ljubiteljev jajc na Pilštanju v začetku septembra so na Pilštanju ustanovili Društvo ljubiteljev šentjurskih jajc. tJo ustanovitve edinega ia- •^ega društva v Sloveniji je prišlo na pobudo Meje iz Šentjurja, ki vsako leto za (^inkoštovanje organizator- ja podari okoli 1000 jajc za Peko cvrkov s primesjo bez- 8^. drobnjaka in slanine. Društvo vodi Edi Kolar, na Mednarodnem obrtnem sej- mu, kjer so se predstavili, pa se je v dveh dneh včlani- lo okoli 500 ljudi, ki so bili navdušeni nad organizacijo in dobrotami iz jajc. Meja bo vsakemu članu poslala re- cepte za pripravo najrazlič- nejših jedi iz jajc, organiza- tor pa jih bo redno vabil na vse svoje prireditve, še po- sebej binkoštovanje. Člani- ca novega društva je postala tudi urednica televizijske od- daje Vsakdanjik in praznik Smilja Baranja, ki je bila nad dobrotami pilštanjskih raz- stavljalcev tako navdušena, da bo o njih, jajcih in drnu- li pripravila posebno televi- zijsko oddajo. TV Bitka za sotesko Zelenjak se nadaljuje Nameravana gradnja ce- ste skozi zavarovano ob- močje soteske Zelenjak v Kozjanskem regijskem par- ku še vedno buri duhove. Razširjen strokovni kole- gij parka je pripravil obši- ren odgovor na stališče ob- čine Bistrica ob Sotli in iz- jave njenega župana Jožeta Pregrada, ki zagovarja na- črtovani poseg. Zavračajo tr- ditve Bistričanov, da Koz- janski park nasprotuje raz- voju nekaterih območij, da pravne podlage za izvajanje del občina Bistrica ob Sotli nima in da pogodbe mini- strstvo za gospodarstvo z ob- čino še ni podpisalo, ker ob- čina še ni dostavila doku- mentov, ki so predpogoj za vzpostavitev pogodbenega razmerja in na tej podlagi izplačila. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je po nji- hovem izdal odločbo, s ka- tero je ustavil vso sečnjo gozdnega drevja in gradnjo ceste Kunšperk - Orešje. Predstavniki parka menijo, da so ravnali zakonito in v skladu z varstveno razvoj- no politiko. Ob zaključku pa so zapisali: »Ker v Koz- janskem parku menimo, da so državne podpore obči- nam, še posebej pa občini Bistrica ob Sotli potrebne, ker gre za demografsko ogroženo območje, smo opravili delovne obiske ta- ko na ministrstvu za gospo- darstvo kot na ministrstvu za okolje. V prihodnjih dneh pričakujemo pogovore med akterji projekta na obeh mi- nistrstvih.« Župan občine Bistrica ob Sotli Jože Pregrad je v to- rek dopoldne povedal, da od- govora Kozjanskega parka ni- so dobili in da vztrajajo pri razširitvi ceste, ki je vrisana kot občinska javna pot, te pa morajo po zakonu biti pre- vozne. TV Razvoj s poudarkom na ekologiji Kot samostojni kandidat s podpisi 50 občanov bo na letošnjih volitvah za župa- na občine Kozje sodeloval tudi Andrej Kocman iz Le- sičnega, poslovodja, ki je trenutno zaposlen v Estetu Kozje. Kot morebitni župan se bo zavzemal za enako- meren razvoj celotne obči- ne s poudarkom na ekolo- giji ter skrbel za dobro in prijetno življenje vseh ob- čanov. TV St. 41-10. oktober 2002 18 llllil liilr Krivične cestnine Stranka ekoloških gibanj Slovenije za odpravo cestninskih postaj in o ravnanju z odpadki Nasilju nad naravo se mo- ramo upreti, pravijo v Stran- ski ekoloških gibanj Slove- nije. O cestninskih postajah, ki onesnažujejo okolje in ne- varno vphvajo na zdravje lju- di, ter o ovirah pri gospodar- nejšem ravnanju z odpadki so prejšnji teden spregovo- rih v Slovenskih Konjicah na okrogli mizi, ki sta jo vodila dr. Leo Šešerko in dr. Marin- ka Vovk, kandidatka stran- ke za županjo občine Sloven- ske Konjice. »Cestnine za osebne avto- mobile so ekološko, ekonom- sko in prometno politično ško- dljive in nepotrebne, ker preu- smerjajo promet z avtocest na krajevne ceste. Tam ta pro- met povzroča več prometnih nesreč, več hrupa in porabe energije, velike škode na re- gionalnih cestah in več one- snaževanja okolja. Cestnine v Sloveniji so pretirano viso- ke in ovirajo promet, njiho- vo pobiranje pa je samo neo- pravičeno visok strošek,« je dr. Leo Šešerko nizal škodlji- vosti, zaradi katerih se Stran- ka ekoloških gibanj Sloveni- je zavzema za odpravo cestnin- skih postaj in še posebej cest- nin za osebne avtomobile. Po mnenju ostalih udele- žencev pa je sporen tudi na- čin pobiranja cestnin, ki izra- zito povečuje onesnaževanje okolja. Cestninska postaja v Tepanju onesnažuje širše oko- lje, ljudje, ki tod živijo, pa so v neenakopravnem položaju s prebivalci velikih mest, kjer cestninskih postaj ni. Na okrogli mizi so sprego- vorili še o ravnanju z odpad- ki v občini Slovenske Konji- ce. Kot je ugotavljala dr. Ma- rinka Vovk, v občini že ne- kaj let temu ne namenjajo do- volj pozornosti. V organizi- ran odvoz odpadkov, za kate- rega je zadolženo Javno ko- munalno podjetje, je vklju- čenih le 60 odstotkov gospo- dinjstev v treh občinah (Ko- njice, Zreče, Vitanje). Center za ekološko ravnanje z odpad- ki so zgradili že junija, pa še vedno ni zaživel, čeprav bi tam predvidena sortirna lini- ja bistveno povečala obseg lo- čevanja odpadkov. »Konstant- no pomanjkanje sredstev na področju ravnanja z odpadki izvira iz prelivanja sredstev iz ene v drugo panogo,« je pou- darila dr. Marinka Vovk, pred- sednica Stranke ekoloških gi- banj Slovenije in direktorica konjiškega podjetja Eko, ki jo zlasti mladi poznajo tudi kot koordinatorico Eko šol. MILENA B. POKLIC Cestnine za osebne avtomobile so krivične. Težak tovor- ni promet uniči avtocesto v 20 letih, osebni avtomobili bi jo šele v 200 letih, pa vendar je razmerje v višini cestnin samo 3:1, medtem ko je pri ceni goriva razmerje celo v korist tovornega prometa (pri bencinu so trošarine in DDV skupaj med 57 in 65 odstotki cene, pri dieselskem gorivu samo 48 odstotkov). S pobiranjem cestnin se torej neopravičeno sub- vencionira težak tovorni in tranzitni cestni promet. Predstavnik za mednarodne odnose dr. Leo Šešerko, predsednica SEG dr. Marinka Vovk in regijski koordina-1 tor Franc Zver. Povezovanje mladinskih organizacij V občini Slovenske Konjice so ustano- vili Mladinski svet, s katerim želijo po- vezati interese mladih. Na sobotni usta- novni skupščini se je vanj vključilo šest društev različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki imajo 70 od- stotkov članstva in vodstva v starosti med 15 in 29 leti. Za predsednika sveta so iz- volili Primoža Poklica iz Kluba študen- tov Dravinjske doline. Organizacije ustanoviteljice so Klub štu- dentov Dravinjske doline, Klub dijakov Dra- vinjske doline. Hokejski klub Veti, Zdru- ženje slovenskih katoliških skavtinj in skav- tov- steg Slovenske Konjice 1, Kulturno druš- tvo Svoboda osvobaja ter taborniški Rod Belega konja. Mladinski svet ostaja odprt tudi za ostale mladinske organizacije, ki bodo želele sodelovati v njem. Namen Mladinskega sveta je predvsem povezovanje mladinskih organizacij v lo- kalni skupnosti in s tem vzpodbujanje so- delovanja med temi organizacijami ter mla- dimi na splošno. Prav tako pa želi Mladin- ski svet postati posvetovalni organ občini pri vseh vprašanjih, ki zadevajo mladino, saj imajo prav mladinske organizacije naj- boljši pregled nad potrebami mladine. O načinih sodelovanja se z občino, ki je ob- ljubila pomoč mladim pri ustanavljanju sveta, že pogovarjajo. Mladinski svet na- merava organizirati tudi več projektov, ki bodo predvsem izobraževalnega značaja. MBP Rojstni dan mesta Zreče Mesto Zreče je prejšnji teden praznovalo 15-letnico. Na osrednji prireditvi so ob pe- strem kulturnem programu podelili priz- nanja najboljšim v okviru akcije Turistič- ne zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, priznanja Rdečega križa Slo- venije in Gasilske Zveze Slovenije. Zlate vrtnice občine Zreče, najvišje prizna- nje za urejenost, so prejeh: blok Mladinska ulica 1, Gasilski dom Zreče, vas Gorenje, kmetija Jožice in Franca Podgrajška ter za urejenost individualne stanovanjske hiše Marta in Franc Valpot ter Lojzka Hren. Podelili so tudi priznanja Rdečega križa Slo- venije. Za 60-kratno darovanje krvi ga je pre- jel Viktor Kangler, za 80-kratno pa Anton Ravnjak. Podpredsednik Gasilske zveze Slo- venije Tone Koren pa je podelil odlikovanja za hrabrost ob gašenju požara v Termah Zre- če. Prejeli so jih Avgust Matavž, Marijan Jelenko in Marjan Kos. Odlikovanje za po- sebne zasluge je prejel predsednik zreških ga- silcev, župan Jože Košir, ki je bil na priredi- tvi tudi slavnostni govornik. MBP Vojniški županski boj Med kandidati za župana občine Voj- nik na novembrskih volitvah se je urad- no pojavilo še eno ime. Kot kandidat De- mokratične stranke upokojencev in Zdru- žene liste socialnih demokratov bo kan- didiral Albin Cocej, po izobrazbi diplomi- rani ekonomist. Zaposlen je kot direktor družbe PC - AG, ki izvaja projekt izgradnje poslovne cone v bližini Žalca. V svojem volilnem programu poudarja v Vojniku na prvem mestu reševa- nje prometne problematike, na Frankolovem reševanje problematike vodooskrbe in kana- lizacije ter na območju Nove Cerkve in Soc- ke nadaljevanje začete naložbe v čistilno na- pravo, ureditev kanalizacije in vodooskrbe. Doslej so uradno objavili kandidature kan- didat Liberalne demokracije Slovenije Jože Kocman, kandidat Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Korošec ter sedanji župan Beno Podergajs, kandidat Slovenske ljudske stranke, s podporo Nove Slovenije. BJ Z oblačili v zabojnik v Vojniku ter na Dobrni so postavili v začetku septembra zabojnike dobrodelne organizacije Humana, v katerih začenja- jo z zbiranjem rabljenih oblačil in obu- tve. Vojnik je sklenil pogodbo s Humano za tri leta, Dobrna pa za eno leto. V Vojniku sta zabojnika kar na dveh loka- cijah, pri spodnji šoli ter blizu občine, na Dobrni pa na parkirišču ob vstopu v občin- sko središče. Zlasti v Vojniku se je oddaja oblačil v zabojnike lepo uveljavila in jih praz- nijo vsak teden. Mednarodna dobrodelna organizacija »Hu- mana - Ljudje za ljudi« veliko večino oblačil in obutve nato proda, z izkupičkom pa finan- cira razvojne projekte v najrevnejših državah sveta. Tako je poslala lani v Angolo, Mozam- bik in Zambijo kar 1600 ton oblačil in obutve. BJ Plin v teh dneh Prva faza plinifikacije v občini Vojnik je v bistvu zaključena. Potem ko je bil tehnični pregled opravljen uspešno, se bo lahko na plin priključilo prvih 58 na- ročnikov, predvsem v središču naselja Vojnik. Priključitev bo v prihodnjih dneh. Tako pravijo predstavniki koncesionarja, ljubljanskega podjetja Adriaplin, ki obenem začenja z izgradnjo druge faze plinskega' omrežja. To je predvsem v smeri proti grad-' bišču doma starejših občanov, kjer ga bodo kmalu nujno rabili. Z drugo fazo plinifika- cije nameravajo zaključiti še v tem letu, za' dodatnih petdeset novih naročnikov. V tretji fazi bo sledila plinifikacija v na- selju Arclin, pri čemer bodo upoštevali za- nimanje občanov, ki ga bodo razbrali iz anketnih lističev. Sicer pa zavezuje Adria- plin k nadaljnji gradnji phnovodnega omrežja koncesijska pogodba z Občino Voj- nik, v kateri je dolžina omrežja točno do- ločena. Cena njihovega hišnega plinovodnega pri- ključka do dolžine desetih metrov znaša 56 tisoč tolarjev. Vsem porabnikom, ki se bo- do še letos odločili za odjem plina, ponuja- jo darilni bon v vrednosti 45 dsoč tolarjev. Obračunali ga bodo pri porabi plina. BRANE JERANKO Zlato za poveljnika Na Frankolovem je bila v petek osred nja proslava ob občinskem prazniku ob- čine Vojnik. Ob tej priložnosti so podelili letošnja občin- ska priznanja. Najvišjega, Zlati vojniški grb. je prejel gasilski poveljnik iz Nove Cerkve Ivan Jezemik. Srebrna grba sta prejela Društvo upo- kojencev Vojnik in Moški pevski zbor Nova Cerkev, ki praznujeta letos visoki obletnici. Podelili so tudi tri Bronaste vojniške grbe. ki so jih dobili predsednica frankolovskega Karitas Karolina Jošt, podjetnik Stanislav Kroflič iz podjetja Scanari Grafika ter pred- sednik TD Vojnik Jože Tanšek. BJ Kandidati na Dobrni 19 v občini Dobrna sta uradno znani dve kandidaturi za novembrske volitve za župan« Združena lista socialnih demokratov je sporočila, da je njen kandidat za župana Ivi Žemva, ki bo uradno predstavil svoj program danes. Za župana prav tako kandidirl sedanji župan Martin Brecl, neodvisni kandidat s podporo volivcev. (BJ) I St. 41-10. oktober 2002 19 Čistilna naprava tudi v Šmartnem Pogodbo za prvo fazo naj bi podpisali že v začetku k novembra Tudi občina Šmartno ob paki bo dobila čistilno na- pravo. Gradili jo bodo v treh iazah, njena končna zmog- ljivosti pa bo 4500 PE (po- lucijskih enot). Dela, ki bo- do skupaj stala okrog 151 milijonov tolarjev, naj bi za- Ujučili konec julija 2003, v sredini leta 2004 pa naj bi začela že redno obrato- vali. Skupaj z gradnjo či- stilne naprave pa bodo v Šmartnem ob Paki razširi- li tudi kanalizacijsko omrežje. Zaradi zaščite vodnih vi- rov je gradnja čistilne napra- ve v občini Šmartno ob Paki ttujna. Na spodnjem povod- iu reke Pake sta namreč dva vodnjaka s črpališči, iz kate- rih priteče okrog 12 litrov pit- ne vode v sekundi. S to vodo oskrbujejo gospodinjstva v Mni Šmartno ob Paki, de- loma pa tudi v občini Šoštanj. Trenutno se odpadne vode z območja občine izlivajo v re- ko Pako, ta pa se nato v Pod- gori izliva v Savinjo, ki na- paja podtalnico, iz katere se oskrbujeta s pitno vodo ob- čina Žalec in mestna občina Celje. Z izgradnjo čistilne na- prave želijo v občini Šmart- no ob Paki v prvi fazi omo- gočiti čiščenje odpadnih vo- da iz tistih naselij v občini, ki so že priključena na kana- lizacijo, torej iz naselij Pod- gora. Rečica ob Savinji in Šmartno ob Paki. Po zaklju- čeni tretji fazi pa bodo na či- stilno napravo priključena še naselja Skorno, Gorenje, Pas- ka vas, Gavce, Veliki Vrh, Ma- li Vrh in Slatina, morebiti pa tudi Letuš in naselje Letuš v občini Braslovče. Za gradnjo prve faze čistilne naprave, zgrajena bo na so- točju Pake in Savinje, je bil te dni objavljen razpis v Urad- nem listu RS. Po izboru iz- vajalca, predvidoma bo opravljen do konca meseca oktobra, naj bi v prvi polo- vici meseca novembra pod- pisali pogodbo za izvedbo gradbenih del in za dobavo opreme. Zmogljivost čistilne napra- ve v Šmartnem ob Paki je v prvi fazi prilagojena količi- ni odpadnih voda porabni- kov, priključenih na že zgra- jeni kolektor; zmogljivost čiščenja prve faze je 1500 PE (polucijskih enot), po drugi fazi 3000 PE, po tretji, konč- ni, fazi pa 4500 PE. Prva do- kumentacija za odvajanje in čiščenje odplak za spodnje porečje reke Pake je bila iz- delana že leta 1988, idejni projekt pa leta 1996. PR Najprej štalca, potem... Na razpis je prispelo sto sedemdeset vlog za delitev socialnih stanovanj Nekateri prebivalci Mest- ne občine Velenje so v teh dneh še posebej veseli. Raz- delili jim bodo namreč klju- če socialnih in neprofitnih stanovanj. Uspeli so na raz- pisu za dodelitev najemniš- kih stanovanj, na katere- ga so se prijavili februarja letos. Kot so nam povedali na mestni občini, je na razpis prispelo sto sedemdeset vlog za dodelitev socialnih stano- vanj, osemindvajset vlog za zamenjavo socialnih stano- vanj, sto tri vloge za dodeh- tev neprofitnih stanovanj in dvajset vlog za zamenjavo ne- profitnih stanovanj. Potem ko so dobili odločbe, se je enaindvajset prosilcev prito- žilo. Vse pritožbe za nepro- fitna stanovanja so bile neu- temeljene, šestim pritožbam z liste za dodelitev socialnih stanovanj pa je drugostopenj- ski organ ugodil. Na območju Mestne obči- ne Velenje bodo tako dode- lih sedemintrideset socialnih in deset neprofitnih stano- vanj, zamenjali pa bodo se- demnajst socialnih in sedem neprofitnih. V letu 2002 bo- do tako rešili enainsedemde- set primerov, k temu pa pri- števajo še trideset družin, ki imajo začasno rešen stano- vanjski problem v bivšem Gradisovem samskem domu. PR MODRI TELEFON Preprečite vandaiizem! Kako lahko Mestna obči- na Celje (MOC) dopusti to- liko huliganstva in vanda- 'izma pri uničevanju komu- nalne opreme? Takšno je bUo vprašanje na Modri telefon, ga je bralec dopolnil še z ^rašanji, koliko stroškov iev letu 2002 nastalo na ko- niunalni opremi, koliko je^ ^OC vložila v obnovo ko-i "lunalne opreme. Sprašuje' ^< ali ne bi bilo bolje poo- ^^iti varnostno službo in de- mesta, kjer so vandaliz- "1' najbolj pogosti (park, več- stanovanjske soseske. Trg ^^Ijskih knezov), bolje nad- zorovati. Sam meni, da bi ''•lo to veliko ceneje kot ne- "^^hna popravila komunal- opreme, ki so drag uda- "^^c po žepih davkoplačeval- cev. Silvo Plesnik, ki vodi ko- J^^nalno direkcijo Mestne ob- '•^e Celje, odgovarja, da lah- ko občina ukrepa le v okviru svojih zakonitih pristojnosti in nikakor ni mogoče priča- kovati, da bi lahko s prisilo učinkovito preprečevali van- dalizme v mestu, saj je še po- licija ob njih pogosto nemoč- na. Tudi če bi okrepili redar- sko službo, to ne bi veliko za- leglo. Mnogo bolj uspešni bi bili, če bi ravnatelji v šolah in starši doma vzgoji mladih posvetili kakšno urico več. Si- cer pa ima komunalna direk- cija letos za obnovo uničene ali zastarele in namestitev no- ve komunalne opreme v pro- računu zagotovljenih 25 mi- lijonov tolarjev, 21 so jih že porabili. Prav te dni pa je v teku posebna akcija, s katero menjavajo dotrajane usmer- jevalne ulične označbe. Siste- matično so obdelali 300 kri- žišč, urediti morajo še označ- be v stotih preostalih križiš- čih. Prav tako bodo začeli na- meščati nova avtobusna po- stajališča. Od komunalne opreme pa so letos namestili novih 50 košev za smeti, 130 klopi, 12 pasjih stranišč, te- meljito so obnovili in tudi za- menjali igrala na otroških igriščih, štiri igrišča so tudi na novo preplastili z asfaltom. Ocenjujejo, da približno pe- tino potrebnih obnov komu- nalne opreme zakrivi vanda- iizem. (BS) Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Bojana Jančič. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Vse od druženja do znanja Aktiv kmečkih žena Šaleške doline deluje že več kot četrt stoletja v šaleški dolini, to je na področju Mestne občine Ve- lenje, občine Šoštanj in ob- čine Šmartno ob Paki, ki spada pod okrilje kmetijske zadruge Šaleške doline s se- dežem v Šoštanju, so že pred več kot četrt stoletja ustano- vili Aktiv kmečkih žena Ša- leške doline. Aktiv, ki delu- je v okviru kmetijske zadru- ge Šaleška dolina, šteje 80 članic, vodi pa ga predsed- nica Nada Apat iz Gaberk. Aktiv kmečkih žena Šaleš- ke doline pripravlja za čla- nice v zimskih mesecih, ko je na kmetijah nekaj manj de- la kot v drugih mesecih v le- tu, strokovna predavanja in tečaje, pa tudi razne oblike druženja in strokovne izle- te. Kot je povedala Andreja Tot, ki je že dve desetletji mentorica aktiva, so letošnjo zimo pripravili strokovna te- čaja o peki kruha in peki po- tice, zdravstveno predavanje pa so namenili krvnemu tla- ku. Sicer so tudi letos poskr- beli za organizirano kopanje članic v Termah Topolšica, obiskale pa so tudi že tovar- no BSH Hišni aparati v Na- zarjah. Maja so že drugič so- delovale na 7. razstavno-pro- dajnem cvetličnem sejmu v Velenju. Skoraj vsako leto so- deluje nekaj članic na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Članice Aktiva kmeč- kih žena Šaleška dolina so- delujejo tudi na kmečkih praznikih oziroma narodo- pisnih prireditvah, ki jih pri- pravljajo v krajevnih skup- nostih, kjer živijo. ML Članice Aktiva kmečkih žena Šaleške doline so se letos že drugič zapored predstavile na 7. razstavno- prodajnem cvetličnem sejmu v Velenju. Nove možnosti izobraževanja Andragoški zavod Ljud- ske univerze Velenje je v novi izobraževalni sezo- ni 2002/2003 predstavil dve novosti. Katalog izo- braževanja so natisnili v nakladi 15.000 izvodov in ga posredovali gospodinjs- tvom tako na področju Ša- leške in Zgornje Savinjske doline. Katalog izobraževanja za novo šolsko leto je sestav- ljen iz osmih delov, in si- cer osnovnošolskega izobra- ževanja, izobraževanja za pridobitev poklica, uspo- sabljanja in izpopolnjeva- nja za potrebe dela, jezikov- nega izobraževanja, raču- nalniškega usposabljanja, središča za samostojno uče- nje tujih jezikov z računal- niškimi programi, progra- mov za prosti čas (sestavlja ga 11 šol, tečajev, delavnic in brezplačnih krožkov) ter seminarjev in tečajev. Med novostmi pa velja še pose- bej omeniti študij na dalja- vo v višješolskih programih poslovni sekretar in komer- cialist. ML BPl^A KRATKO Praznile v Šoštanju v Šoštanju so 8. oktobra v spomin na dogodek iz leta 1941, ko so borci Prvega štajerskega bataljona v noči s 7. na 8. oktober napadli Šoštanj in ga imeli kot prvo mesto v okupirani Evropi za nekaj ur v svojih rokah, slavili krajev- ni praznik. Ob letošnjem prazniku sta krajevna skupnost Šoštanj in krajevna organizacija ZZB NOV Šoštanj pripra- vili proslavo v kulturnem domu Šoštanj. Na proslavi so nastopili pihalni orkester Zarja Šoštanj, mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj, mladi harmonikarji iz Ra- ven pri Šoštanju in recitatorji osnovne šole Bibe Ročka Šoštanj. Še je čas Turistično informacijski in promocijski center (TIC) Ve- lenje in Območna obrtna zbornica Velenje sta podaljšala rok za oddajo izvirnih spominkov Šaleške doline 2002 do ponedeljka, 14. oktobra (prvotni rok je bil torek, 8. okto- bra). Do 14. oktobra je treba prinesti v TIC - Turistično informacijski in promocijski center Velenje, Šaleška cesta 3, spominke z izpolnjenimi prijavnicami. Vsi spominski bodo razstavljeni na 5. srečanju gospodarstva, ki bo od 17. do 19. oktobra 2002 v Velenju. Dodatna pojasnila lahko dobite na telefonu 03 897 64 66. iUionograf ija Velenje 2002 Mestna občina Velenje in Velenjska knjižna fundacija sta ob letošnjem občinskem prazniku izdali novo reprezentančno fotomonografijo Velenje 2002. Kot je povedal Ivo Stropnik, ki je napisal tudi predstavitveno besedo za monografijo, so v slovenskem jeziku natisnili pet tisoč izvodov, v angleščini (prevod Vlaste Leban) pa tri tisoč. Monografija ima sto ose- mindvajset strani, vezana je v zeleno platno z velenjskim občinskim grbom, uredil pa jo je Vlado Vrbič. V njej je sto šestdeset barvnih fotografij, ki so jih izdelali fotografi, iz- brani na projektnem natečaju. Št. 41-10. oktober 2002 20 ŠPORT Nepopisno veselje celjskih nogometašev Tretja zmaga CMC Publikuma zapored - Šmarčani zelo dobri in ogorčeni - Rudar ni razočaral Celjskim nogometašem se je končno »strgalo«. Na- nizali so tri prvenstvene in še visoko pokalno zmago ter se povzpeli na tretje me- sto na razpredelnici, kar je njihov cilj ob koncu jesen- skega dela lige Simobil. Igra tako ali tako ni bila sporna tudi ob porazih (Rudar, Olimpija) in remijih (Ma- ribor, Ljubljana, Gorica, Ko- per, Korotan), povsem pa je bila potrjena na »le« štirih obračunih, proti Dravogra- du, Primorju, Eri in Muri. Selektor Bojan Prašnikar meni, da celjski zmagoviti niz ne bo dolgo trajal. Seveda, Publikum mora v Ljudski vrt, v petek 18. oktobra (18.00). Maribor doma ni dal Eri go- la. Rudarju le enega. Šmar- čani so Kopru spet odvzeli dve točki, čeprav tokrat žalujejo za njima, kajti priložnosti so bile na njihovi strani. S tekmami 11. kroga se je zaključila prva tretjina DP. Končno na ustreznem mestu s pravo serijo zmag se je CMC Publikum v ligi Simo- bil vendarle povzpel na me- sto, kamor sodi, in si z viso- ko prednostjo na prvi tekmi že skoraj zagotovil polfinale slovenskega pokala. Četrta za- poredna zmaga v 15 dneh pa je za CMC Publikum vredna še veliko več. Celjani namreč v Fazaneriji v zadnjih dveh sezonah niso osvojili niti toč- ke, Mura pa je bila v osmini finala slovenskega pokala edi- ni nasprotnik, ki je proti njim igrala odprto in si pripravila zrelejše priložnosti. Prvi pol- čas je napovedoval zaneslji- vo zmago Publikuma, ki na zadnjih tekmah z učinkovi- tostjo - ob nikoli vprašljivi dobri formi - ne pušča dvo- mov o zmagovalcu. V 13. minuti je tako želeni zadetek (po strelu Korena je odbito žogo poslal v prazno mrežo) v državnem prvens- tvu vendarle dosegel Andrej Kvas, kar je šele njegov prvi gol na gostovanju v dresu celj- skega prvoligaša: »Zelo sem ga vesel in upam, da se mi je sedaj odprlo in jih bom v je- senskem delu dosegel še več. Vendar pa je najbolj pomem- bno to, da naša ekipa zmagu- je, moji zadetki so manj po- membni.« Robi Koren, prvo ime srečanja, je bil podaja- lec tudi pri drugem zadetku, ko je v kazenskem prostoru prejel lepo žogo Donma Berš- njaka in na drugi vratnici na- šel samega Mitjo Brulca. Tre- ner Marijan Pušnik je poh- valil svoje igralce za strpno in zrelo igro po vodstvu do konca polčasa, kar navadno ni bila njihova vrlina. V na- daljevanju srečanja so zade- tek Marjana Dominka in šte- vilne zapravljene priložnosti Celjanov dale slutiti, da se bo ponovila stara zgodba. Na sre- čo se ni. Veselje po zmagi je bilo ne- popisno, tudi pri trenerju Marjanu Pušniku: »Gostova- nja pri Muri smo se zelo ba- h, zato sem izredno vesel te zmage. Tekmo bi lahko že prej odločili v svojo korist, pa žal nismo izkoristili šte- vilnih priložnosti. Mura je nedvomno boljši nasprotnik, kot to kaže stanje na lestvi- ci, vendar smo odigrali tak- tično zelo zrelo in zasluže- no zmagali.« Celjanom se je vendarle obrestovala vztraj- nost Pušnikove strategije in so v zadnjih tekmah nadok- nadili izgubljeno z začetka prvenstva. »Takšnega veselja in dobrega vzdušja pri Pub- likumu še nisem doživel,« je dejal ekonom Milan Turn- šek, saj so igralci prepevali v zadnjem delu avtobusa. Po premoru bo zaradi nastopa reprezentance v Ljudskem vr- tu pravi štajerski derbi, ko bosta obe ekipi poizkušali zmanjšati zaostanek za vodil- nima moštvoma. Publikum bo danes odigral prijateljsko tekmo z Zagrebom, proti dr- žavnim prvakom pa bosta za- radi štirih rumenih kartonov manjkala Sebastjan Gobec in Domen Beršnjak. Nove skrbi torej za celjskega stra- tega, ki ima vse več sivih las, zaradi načetega zdravja pa je bil tudi operiran, a je zapro- sil le za dva dneva »bolniš- ke«. Doslej je prekipeval od energije. Če mu je ne bo zmanjkalo, bo še naprej do- kazoval moderno nogomet- no naravnanost, ki počasi, a vztrajno prihaja na površje. »Igranja z roko nisem videlff še tretjič zapored se je dvo- boj v Šmartnem ob Paki med Ero in Koprom zaključil z 1 : 1. Tokrat za preostalima toč- kama žalujejo gostitelji, ki so imeli dve izjemni priložno- sti, a sta bila v neposredni bli- žini koprskih vrat premalo spretna Jernej Javornik (65.) in Mladen Kovačič (93.). Že v šesti minuti je ostro pred go- stujoči gol podal Marko Po- kleka (še pred odmorom je na žalost moral z igrišča za- radi poškodbe stegenske mi- šice) in Ramiz Smajlovič je dosegel svoj četrti prvenstve- ni zadetek. Začelo se je oble- ganje šmarških vrat, do 11. kroga vodilno moštvo pa si ni pripravilo priložnosti za ize- načenje. V zadnjih sekundah prvega dela je sledila neumest- na poteza Jerneja Javornika. Ob robu igrišča pred tribuno, prav tam, kjer so sedeli šte- vilni predstavniki Ugaša iz Bo- nifike, je dohitel Matjaža Lundra in ga zadel s komol- cem v glavo. Morda bi sod- nik Matjaž Bohinc zlahka iz- vlekel rdeči karton (pokazal je že štiri rumene domačim), a je Lunder najprej vstal, po- tem pa čez nekaj sekund zno- va padel pred Bohincem, kar je dobro ujel naš fotorepor- ter. Teatralni potezi je sledil »le« rumeni karton Javorni- ku, koprski gledalci pa bi sko- raj preskočili ograjo. Med odmorom so se strasti komaj pomirile, potem pa je že v 50. sekundi nadaljevanja sledila nova Bohinčeva napa- ka, morda kot posledica zad- njega dogodka. V kazenskem prostoru je Patrik Ipavec, obr- njen proti Bohincu, žogo zau- stavil z roko, jo spretno podal do osamljenega Mirka Bu- njevčeviča, ki je z 10 metrov žogo poslal v mrežo ob «prvi« vratnici. »Tri metre je bil Bo- hinc oddaljen od Ipavca in vprašal sem ga, zakaj ni doso- dil prekrška. Dejal je, da igra- nja z roko ni videl. Seveda, pri nas je videl vse, pri njih pa nič. Prepričan sem, da bi bil konč- ni izid v našo korist, če bi bilo sojenje drugačno. Menim, da Kopra nismo smeli premaga- ti. Za enake prekrške v prvem polčasu smo mi dobivali ru- mene kartone, gostje pa ne. Škoda, prikazali smo doslej najboljšo igro proti Kopru, ki je bil manj nevaren, kot je bi- lo soditi po prikazani igri,« je obračun povzel zanesljivi »li- bero« Ere Matjaž Štancar, ki mu je bil v veliko pomoč bra- nilec Damjan Romih. Gregor Bunc je na levem bočnem položaju dobro na- domestil Pokleko, Toni Us- nik pa je prosti strel s 25 me- trov usmeril preko živega zi- du, a tudi za las mimo desne vratnice. Pred tem je Alfred Jermaniš grobo zrušil Smaj- loviča, ki je kazal soigralcem, naj nadaljujejo z igro, čeprav je obležal Koprov Mejač. Gostje namreč v prvem pol- času niso vrnili žoge, ki so jo Šmarčani namerno brcni- li v avt. Smajlovič je vstal, se takoj zaletel v Jermaniša, igralci so se prerivali med se- boj, nedorečenemu Bohincu je sprti strani pomagal raz- vleči stranski sodnik, »Švic- ko« pa je le porumenel. Era lahko še enkrat kroji vrh, saj bo znova pričakala vodilno moštvo, z vseh strani favori- zirano Vego Olimpijo. Zapravljena priložnost Nogometaši velenjskega Ru- darja so že drugič v letošnji sezoni zapravili priložnost, da bi iztržili dober rezultat v Ljudskem vrtu. Prav tako kot v šestnajsrini finala pokala NZS so knapi tudi v DP izgu- bili z 1 : 0. A je trener Mar- jan Marjanovič hvalil svoje moštvo: »Z igro svojih varo- vancev sem več kot zadovo- ljen. Prikazali so pravo bor- benost, dobro pripravljenost in taktično zrelost. Žal nas- protniki vedno kaznujejo vsa- ko našo napako.« Rudarji so v 22. minuti izgubili žogo na svoji polovici igrišča, kar so izkoristili Mariborčani in pr- vi strelec lige Samir Duro je spretno zadel, kar je zadosto- valo za zmago »vijolic«. Na drugi strani Velenjčani niso iz- koristili izjemnih priložnost- (Arlič, Mujanovič) in presdl nečenje je splavalo po vodij Skrb vzbuja poškodba kM petana Željka Spasojeviča, m naj bi imel po prvih napovJ dih zlomljeno nogo, vendar kai snejši izvidi zloma na srečo m so potrdili, nedvomno pa gre za hujšo poškodbo. Rudar tretjino lige zaključil na 8. m9 stu, kar je objektiven odrazP »Že pred prvenstvom sem de jal, da bo na sredini lestvice velika gneča. Mi bomo vseka- kor poizkušali zadržati seda- nji položaj. S takšno igro, kot smo jo prikazali proti Mari- boru, pa se lahko enakovred- no merimo z vsako slovensko ekipo,« je še dodal Marjano- vič, ki bo premor izkoristil za pripravo ekipe na novo gosto- vanje, v Šiški pri neposrednem tekmecu Ljubljani. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC Sporni trenutek tekme v Šmartnem In akterji: Jernej Javornik (26), Matjaž Lunder (18) in sodnik Matjaž Bohinc. Razposajeno veselje Celjanov kot nagrada za trud in kakovost. Št. 41-10. oktober 2002 I ŠPORT 21 Zrečani in Šentjurčani na vrhu Igralec kroga spet Ilija Petrovič - Merkur začel odlično - Jutri prva zmaga za Laško? Drugi krog v obeh najviš- jih moških košarkarskih li- gah je bil polovično uspe- šen za naše klube, saj sta gogla in Alpos Kemoplast zmagala, medtem ko so Pi- vovarna Laško in Savinjski Hopsi izgubili. Nekaterim gre zaenkrat vse pO načrtih, nekaterim pa nič. Zagreb jim ne leži žreb v Goodyear hgi je ho- tel, da so Laščani v prvih dveh krogih gostovali v Zagrebu, v drugem poskusu so ostah praznih rok. V Domu Draže- na Petroviča so varovanci Pre- draga Kruščiča sicer prika- zali solidno igro, kar pa ni bilo dovolj, da bi premagah favorizirano ekipo Gibone. Po slabšem začetku so pivo- varji v začetku zadnje četrti- ne prišli sicer do štirih točk zaostanka, to pa je bilo tudi vse, kajti samo solidna obramba ni mogla biti dovolj za zmago v Zagrebu. Le Ken- yan Weaks je bil nekoliko boljši v napadu, ki je bil tudi v tem srečanju neorganiziran in vse preveč individualen, kar je vsekakor posledica ne- uigranosti povsem nove eki- pe. Pucko in Bečirovič se ne šalita VL ASKL sta po dveh kro- gih na vrhu ekipi Alposa Ke- moplasta in Rogle. Šentjur- čani, ki so po mnenju »stro- kovnjakov« veljali za resne- ga kandidata za izpad, so v majhni dvorani v Ljubljani še enkrat pokazali, da imajo še kako konkurenčno moš- tvo tudi v tej sezoni. Homo- gena ekipa Igorja Pucka, ki je odlično uigrana, je brez po- sebnih težav premagala no- vinca v ligi, vse niti pa je po- novno v svojih rokah držal razpoloženi Ilija Petrovič. Z 19 točkami je bil prvi strelec ekipe, dodal je še štiri asi- stence in imel pet ukradenih žog, ob tem pa ponovno ra- zigral celotno ekipo. Tokrat je bila obramba Šentjurčanov zelo dobra in posledica tega je bila druga zmaga v sezoni in trenutna zasedba vrha les- tvice, kjer jim družbo dela- jo Zrečani. Trener kroga: Igor Puc- ko (Alpos Kemoplast) V mesto pod Roglo se je očitno s prihodom trenerja Memija Bečiroviča vrnila vrhunska košarka. V Zagor- ju, kjer so vselej težko do- segali uspehe, so Zrečani vse rešili že po tridesetih mi- nutah, ko so povedli za 18 točk in zlahka dosegli no- vo zmago. Odlični Mario Dundovič je imel tokrat pr- vega pomočnika v Martinu Mihajloviču, ki bo očitno še kako pomembna okrepi- tev Rogle. Tovornik ne zmore sam Polzelani niso imeli nika- kršnih možnosti v Domžalah, pa čeprav je v moštvu zaigral Matjaž Tovornik, ki ves te- den ni treniral zaradi gripe. A osamljeni Digl je bil pre- malo za presenečenje v Dom- žalah. Center Laskevič in bra- nilec Bajramlič sta bila naj- večja moč Heliosa, ki je ob glavnem odmoru vodil že za 18 točk. Tovorniku se je si- cer v finišu priključil še Ja- smin Čatovič, a takrat je bi- lo že vsega konec. Očitno je, da čaka ekipo Hopsov sila tež- ka sezona. Pomanjkanje kva- litetnih igralcev za to tekmo- vanje je očitno, zato bi kak- šna okrepitev ekipi Ranka Mandiča še kako prav priš- la. Peterka kroga: Petrovič, Novakovič (oba Alpos Ke- moplast), Tovornik (Savinj- ski Hopsi), Dundovič, Mi- hajlovič (oba Rogla). V soboto bosta v Treh lili- jah gostovala hrvaška estrad- na zvezdnika, zato se Pivo- varna Laško uvodne zmage proti Bosni nadeja že jutri. Elektra, ki je bila brez nas- protnika, pričakuje v tretjem krogu ekipo Triglava, Hopsi bodo na domačem igrišču igrali proti Kraškemu Zidar- ju, Rogla pa bo v derbiju kroga gostila ekipo Heliosa. Zdaj bo prost Alpos Kemoplast. Celjanke prepričljive Celjske košarkarice, zma- govalke Lige dobrodošlice, ki se sedaj imenuje liga Trocal, so na gostovanju v Šibeniku zmagale z 79:72 in že v pr- vem krogu upravičile napo- vedi in tudi pričakovanja vods- tva KK Merkur. Strelsko sta prijetno presenetili Julija Per- lič in Nataša Tratsiak, tako v obrambi kot tudi v napadu pa sta se izkazali Katja Temnik in Daliborka Jocič. »Dekleta niso izgubljala samozavesh, ko so jih domačinke dohite- le, temveč takoj pritisnile na plin in znova povišale pred- nost,« je svoje varovanke poh- valil trener Dragomir Bukvič, ki je poudaril, da je zmaga tudi plod dobrega dela med pripravami. Te so zdaj usmer- jene k Jezici oziroma gosto- vanju v Savljah. JANEZ TERBOVC Igralec kroga: Mario Dundovič (Rogla) Proti Ciboni je bil razpoložen le Kenyan VVeaks. Nadja Ramšak (levo) in Daliborka Jocič (prej Jezica) sta zdaj soigralki. Gradili in sicoraj zrušili Branko Tamše še ni zgrešil - Poškodbe pri Gorenju se vrstijo Rokometaši Gorenja so svoje delo opravili dobro. Vendar ne z odliko. Proti Ve- liki Nedelji so skozi vso tek- mo gradili svojo prednost, ki je dvanajst minut pred koncem znašala že osem golov 22:14, potem pa so v končnici povsem popusti- li. Že res, da je bila tekma Zaradi hudega padca gostu- iočega igralca Gregorja Cvetka, ki je z glavo udaril pod, prekinjena za sko- paj pol ure, a vendarle to ni pravo opravičilo. Cvetka so strokovno oskrbeli kar na 'Brišču in ga odpeljali v celj- sko bolnišnico, kjer so ugo- tovili hud pretres možganov "1 nekoliko zamaknjeno ^■"atno vretence. Še sreča, ^3 je bila razlika v prid Go- ''^nja tako visoka, saj bi v •^^sprotnem primeru morali ^^lenjčani trepetati za zrna- to, ki pa je bila nenazadnje povsem zaslužena, še pose- bej zaradi dejstva, da so igra- h kar 20 minut z igralcem manj. Hkrati je zmaga vredna še več, saj so med tekmo poš- kodovali kar trije igralci Go- renja. Kapetan Sebastjan So- vič je dobil močan udarec v rebra, Vid Kavtičnik je ob- novil poškodbo gležnja, med- tem ko je Luka Dobelšek utr- pel lažji zvin zapestja. »Bis- tvena je zmaga in novi točki. Seveda bi lahko na koncu bo- lje odigrali, toda trener Ivan Vajdl je dal priložnost drugi postavi, ki poleg vsega ni bi- la najbolje ogreta. Menim pa, da če ne bi bilo neljube, a vsekakor upravičene preki- nitve, bi Velika Nedelja do- mov odšla z desetimi goli mi- nusa. Rezultat bo ostal, tek- ma se bo pozabila. Tako ali tako nimamo časa za pogled nazaj, kajti naše misli so že obrnjene k Rudarju. Žal se moramo vprašati, s kakšno postavo bomo odpotovali v Trbovlje, kajti če se bo trend poškodb nadaljeval, bomo kmalu ostali brez igralcev,« je bil po tekmi nemalo za- skrbljen Branko Tamše, tre- nutno najboljši strelec Gore- nja s 13 goli. Veliko o njego- vi formi pove že dejstvo, da sploh še ni zgrešil strela na vrata. Tekma med Celjem Pivo- varno Laško in Trimom je bila odigrana predčasno. V 47. minuti so imeli Celjani prednost enega gola (23:22), za mirno končnico in zma- go z 32:26 pa je znova mo- ral poskrbeti vratar Dejan Pe- ric. Eden izmed tistih, ki so ponovno izstopali, je tudi vratar Gorazd Škof: »S svo- jo pripravljenostjo sem zelo zadovoljen, vendar moram poudariti, da mi je ob takšni obrambi veliko lažje. Fantje dobro zapirajo prostor in ovi- rajo nasprotnike pri strelih, tako da delujemo kot uigra- na celota. Res škoda, da nas spremlja tako malo število gledalcev, saj bi si mlada eki- pa Gorenja zaslužila več po- zornosti velenjske publike.« Gorenje res igra atraktivno in borbeno. Imajo dve last- nosti, ki jih gledalci ponava- di cenijo, toda v Velenju ob- činstva ne zanimajo več niti doma vzgojeni fantje niti iz- jemno dober rezultat. Še sre- ča, da ekipa nima časa raz- mišljati o publiki, temveč le o naslednjem nasprotniku. Rudarji so na svojem terenu še kako nevaren nasprotnik in prav zanimivo bo videti, kako se bo zdesetkano moš- tvo Gorenja upiralo tempe- ramentni publiki in odlični .trboveljski ekipi. MITJA GAVRILOSKI Slovo in poraz v soboto se je začelo tekmovanje v prvi slovenski moški odbojkarski ligi. V 1. krogu je ekipa Šempetra gostila Salo- nit in izgubila s 3:0 (-20, -22 in -19). Pred začetkom sreča- nja sta se po več kot desetih letih od aktivnega igranja poslo- vila Miran Gros in Renato Pulko, ki sta od predsednika klu- ba Marjana Volpeta prejela tudi simbolični darili. (T. T.) Blok Šempetranov ni bil dovolj uspešen Št. 41-10. oktober 2002 22 ŠPORT Lokalni derbi navdušil navijače Zdaj na Celjskem gospodarice Celjanke - Žalčanke precej zadržane Pred leti smo bili vajeni rivalstva med rokometašica- mi iz Velenja in iz Žalca, igralke Celeie pa so po pre- boju v prvo državno ligo pre- senetljivo dobile derbi sosed v žalski dvorani pred 300 gledalci z 20:19 in začasno prevzele regijski primat. Najbrž ga bodo zadržale le do celjske tekme, a nič ne de. Podvig je bil nova spodbuda za mlado ekipo Milana Ramšaka, ki še na- prej goji hiter rokomet, v katerem nosilk igre pravza- prav ni. Zdaj je to sicer po- stala vratarka Miša Marin- ček, vnukinja in hčera biv- ših nogometašev Kladivar- ja Slavka in Mitje, ki je svo- jim bivšim soigralkam zau- stavila 20 strelov. Po stati- stiki je izstopala še Jelena Kikanovič brez zgrešenega strela (5-5) in z nekaj pri- dobljenimi žogami, po igri pa Tina Sotler, ki je za 6 golov porabila le 9 strelov, a izgubila 6 žog, saj je mo- rala tvegano razigravati soi- gralke. Žalčanke je pokopalo iz- vajanje sedemmetrovk - od desetih so jih zapravile po- lovico. Povsem je odpove- dala Danica Jukič, ki je tu- di ni bilo možno usposo- biti za dvoboj z Olimpijo (v Ljubljani je zadnji na- pad zapravila Savičeva in ostalo je 24:23). Nina Po- točnik je zapravila 11 stre- lov, dirigentka Dejana Ste- vanovič pa je uspevala le v valovih. Povsem je zado- voljila samo krožna napa- dalka Lidija Krajnc. Vods- tvo Žalca je trezno ocenilo dogajanja in krivdo poiska- lo zgolj v lastnem igral- skem kadru, ki je povsem odpovedal, najbrž zaradi prevelikega podcenjevanja. Rezerv je še precej, potreb- no jih bo čimprej usposo- biti, v kar verjame trener Igor Razgor. DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR Celjanke so Imele bučno podporo s tribun. NA KRATKO Uspešna pustolovca Dubrovnik: V soboto je bila tretja pusto- lovska tekma Cro Challenge, katere se je ude- ležilo 13 dvočlanskih ekip iz Slovenije in Hrvaške. Šprintersko preizkušnjo sta po treh urah in pol dobila Celjana Rajko Kračun in Klemen Kotnik (NES Team). V različnih dis- ciplinah (veslanje, plezanje, premagovanje obale, plavanje s plavutmi, potapljanje, tre- king in spuščanje po vrvi) je bilo potrebno premagati 30 kilometrov po mestu in okoli- ci. Zlato za Branka Vivoda Melbourne: Na World masters games je prvak v skoku v višino postal celjski atlet Branko Vivod. Zlato kolajno na svetovnih igrah veteranov si je priboril po preskoče- nih 159 centimetrih v kategoriji nad 55 let. »Pred dobrima mesecema sem se poškodo- val, zato moja pričakovanja niso ciljala na vrh. Manjkal je Čeh Janos, ostalo konkuren- co pa mi je uspelo ugnati kljub poškodovani zamašni nogi in zato skrajšanemu zaletu. Ot- voritveno slovesnost v Avstraliji si je ogle- dalo 70 tisoč ljudi.« Zmage Petre Nareks Celje: Judo klub Sankaku se je odpovedal sodelovanju v evropski ligi. Poškodovala se je namreč Urška Žolnir, ki na študentskem DP ne bo mogla nastopiti in se bo morala odpovedati svetovnemu prvenstvu v tej kon- kurenci. Zato pa je Petra Nareks okrepila nemški Russelcheim. Na turnirju v Franciji je zanj dosegla tri zmage (Rusinji Oksani Kar- zakovi se je oddolžila za poraz na EP), en- krat pa je bila poražena. Najboljša Goriškova Laško: Strelsko društvo Gvido Pavlic iz Se- draža je pripravilo tekmo 9. kroga občinske lige v streljanju z zračno puško. Najboljši po- sameznik med člani je bil Boris Gorišek pred Jasmino Gorišek (oba SD Tone Bostič Zidani most) in domačinko Majo Vengust. Ekipno prvo mesto je pripadlo domačim, ki so slavi- li pred Zidanomoščani in Brezovčani. PANORAMA NOGOMET POKAL SLOVENIJE četrtina finala, prva tek- ma: CMC Publikum - Gorica 6:1 (4:0); Kvas (20, 11 - m, 52), Beršnjak (22, 31, 43), Čadikovski (67); Budihna (56). 1.SNL 11. krog: Mura - CMC Pub- likum 1:2 (0:2); Kvas (13), Brulc (27); Dominko (57). Era Šmartno - Koper Šport Zi- ne 1:1 (1:0 ); Smajlovič (6); Bunjevčevič (46). Maribor Pivovarna Laško - Rudar Ve- lenje 1:0 (1:0); Duro (22). Vrstni red: Olimpija, Koper 24, CMC Publikum, Maribor Pivovarna Laško 17, Dravo- grad, Era Šmartno 15, Gori- ca 14, Rudar 12, Primorje 11, Korotan 10, Ljubljana 9, Mu- ra 8. 2. SNL 9. krog: Dravinja - Želez- ničar 2:0 (0:0); Adam (73), Koljič (87). Vrstni red: Dom- žale 21, Grosuplje 20, Alu- minij 18, Drava 15, Jadran, Izola 14, Dravinja 13, Livar 12, Goriška brda. Krško 11, Križevci, Nafta 10, Zagorje 9, Triglav 8, Bela krajina 7, Železničar 4. 3. SNL - sever 9. krog: Malečnik - Vran- sko 2:1, Stojnci - Šmarje pri Jelšah 2:3, Šoštanj - Bistrica 3:1, Pohorje - Mons Claudius 1:1. Vrstni red: Šmarje pri Jelšah 19, Šoštanj, Paloma, Pohorje, Bistrica 17, Krško Posavje 14, Hajdina 13, Koz- jak Radlje 12, Stojnci 11, Sre- dišče, Malečnik 10, Fužinar 9, Vransko 8, Mons Claudius 4. MČL - Celje 6. krog: Zreče - Kovinar Štore 0:0, Šentjur2001 - Odred Kozje 3:3, Vojnik - Rogaška SŠ 0:3, Laško - Oplotnica 1:4. Vrstni red: Zreče 16, Oplot- nica 14, Laško 8, Kovinar Što- re, Rogaška SŠ 7, Odred Koz- je, Vojnik 3, Šentjur 2001. MALI NOGOMET Pokal Slovenije, osmina finala: Nazarje - Tiskarna Graf is 7:6, Dobovec - Napoli Intelsat 6:8. 1. celjska liga, 22. krog: Telsim - SS&Sun 5:2, Skavti - Pelikan 4:3, Veflon - Robo- com 1:3, Klateži - Frangros 10:2, Šmartno - Adriatic 2:4. Vrstni red: Pelikan 49, Ma- ček tisk 38, Adriatic 35, Skav- ti 34, Robocom 33, Klateži 29, Frangros 27, Cosmos 23, Prijatelji 22, Veflon 21, Šmartno, Telsim 20, SS&Sun 12. 1. liga občine Štore, 16. krog: Lipa - Rudar Pečovje 2:1, Sokoli - Inexa 0:1, Gadi - Laška vas 2:\2, Kanarčki - Kovinar 2:3. Vrstni red: So- koli 36, Laška vas 35, Lipa 30, Pečovje 28, Almin dom 21, Inexa 15, Gadi 12, Kovi- nar 8, Kanarčki 0. __ KOŠARKA__ GOODVEAR LIGA 2. krog: Gibona VIP - Pi- vovarna Laško 71:60 (52:46, 423:29,20:16); Weaks 19, Pa- vičll,Nečas9,Kobale8,Ku- qo 7, Daniels 6. Vrstni red: Maccabi, Split, Zagreb 4, Ši- roki brijeg, Zadar, Krka, Gi- bona VIP, Borac, Union Olim- pija 3, Pivovarna Laško, Cr- vena Zvezda, Bosna 2. 1. SKL - moški 2. krog: Zagorje - Rogla 77:88 (34:61, 20:33, 11:14); Dundovič 22, Mihajlovič 19, Sivka 14, Meško 12, Brolih 11, Starovasnik 7, Strnad Birokrat - Alpos Kemopioji 70:78 (47:55, 27:35, 14:2ll Petrovič 19, Novakovič jl Kočar, P Maček 10, NovJ 9, Kahvedžič 8, Jovanovič 5 Helios - Savinjski Hop^. 90:71 (70:52, 50:32, 22:14; Tovornik 28, Čatovič 2S, q. zej 8, Skok, Kadič 4, Lukjj 3, Geržina 1. Vrstni red: Ro, gla, Alpos Kemoplast, Geo. plin Slovan 4, Helios, Kopej Zagorje, Kraški zidar 3, Trj! glav, Savinjski Hopsi 2, B rokrat, Elektra 1. LIGA TROCAL (ž) 1. krog: Šibenik - Merka Celje 72:79 (52:59, 33:40, 19:19); Temnik, Perhč 17' Tratsiak, Jocič 16, Ramšak^ Markovič 5, Potočnik 3. ROKOMET ^ 1. DRL- moški 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 32:2: (16:11); Vugrinec 8, Koksa- rov 7, Rutenka, Gajič 5, Mak- sič4, Žvižej 2, Tomšič l.Go renje - Velika Nedelja 24:22 (ll:7);Tamše 6, Mlakar, So vič, Kavtičnik 4, J. Dobelšek. Sirk, Štefanič 2. Vrstni red: Mobitel Prule, Celje Pivovar- na Laško, Prevent, Gorenje 4, Inles Riko, Rudar, Slovan 2, Velika Nedelja, Termo, Tri- mo, Koper, Pivka 0. 1. DRL - ženske Zaostala tekma 1. kroga Žalec - Celeia Celje 19:21" (9:10); Potočnik 6, Stevana vič, Kranjc 4, Dolar, Irman. Randl, Savič, Jukič 1; Sotk 6, Kikanovič 5, Strmšek 4. Čerenjak 3, Bilič 2. 3. krog: Krim ENR - Cek ia Celje 26:23 (18:11); Strm- šek, Kikanovič 7, Sotler 3, Dragišič, Bilič 2, Novak, Mi- trovič 1. Olimpija - Zala 24:23 (15:12); Randl 6, Po- točnik 5, Kranjc 4, Stevano- vič, Savič 3, Dolar 2. Vrstnij red: Krim ENR, Olimpija 6, Burja 5, MDM Piran 4, Izola' 3, Gramiz, Celeia 2, Žalec, Škofja Loka, Sava Kranj 0. ODBOJKA ^ 1. DOL - moški 1. krog: Šoštanj Topolšid - Triglav 3:1, SIP Šempeter- Salonit 0:3. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK n. 10. KOŠARKA Liga Goodyear, 3. krog, Laško: Pivovarna Laško - Bo- sna (20.30) ROKOMET 1. DRL, 3. krog. Velika Ne- delja: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško. MALI NOGOMET 1. SL, 4. krog, Tolmin: Pun- tar Alpkomerc - Dobovec (19). ^ ^ ^_ _ SOBOTA 12.10. NOGOMET MČL, 7. krog: Oplotnica - Zreče, Rogaška - Laško, Odred Kozje - Vojnik, Kovi- nar Štore - Šentjur 2001 (15). KOŠARKA 1. SKL-moški, 3. krog, Pol- zela: Savinjski Hopsi - Kraški zidar (20), Rogla-Helios (19), Elektra - Triglav (19). Liga Trocal, 2. krog, Ljub- ljana: Lek Jezica - Merkur. ROKOMET 1. DRL - moški, 3. krog, Trbovlje: Rudar - Gorenje. 1. DRL - ženske, 4. krog, Žalec: Žalec - Burja (18). NEDEUA13.10. _ NOGOMET 2. SNL, Zagorje: Zagorje - Dravinja. 3. SNL - sever, 10. krog: Vransko - Mons Claudius, Šmarje pri Jelšah-Šoštanj (15). ~ TOREK 15. 10. KOŠARKA Pokal Uleb, Oostende: BC Oostende - Pivovarna Laško. Žalčani naprej Žalec: Z desetim krogom se je zaključila štajersko- šaleška balinarska liga, kjer je uspešno nastopala ekip^J Žalca. Kljub porazu v zadnjem krogu proti mariborski ekipi Angel Besednjak, so osvojili prvo mesto in bodo v prihodnji sezoni nastopali v vzhodni skupini druge H' ge. (T T.) KOŠARKARSKI KLUB PIVOVARNA LAŠKO vabi v petek, 11.oktobra, vse ljubitelje košarke na prvo tekmo na domačem igrišču v ligi Goodyear. Nasprotnik laških košarkarjev bo sarajevski košarkarski klub BOSNA. Tekma bo v petek, 11.oktobra, ob 20.30 uri v dvorani »Tri lilije« Laško. Vstopnice bodo na voljo uro pred tekmo po 200 SIT za otroke in mladino ter po 500 SIT za odrasle. Na voljo bodo tudi sezonske vstopnice za ogled vseh košar- karskih tekem v Laškem in to samo po 8.000 SIT. VABLJENI! Št. 41-10. oktober 2002 KULTURA 23 Fantazija v malem Likovne mojstrovine umetniki poklonili Galeriji _____________________Ukavnih^el nUadi^ _ _ _ v Galeriji likovnih del mladih na Starem gradu nad Celjem so minulo soboto zvečer v prisotnosti števil- Dih odraslih obiskovalcev jdprli kar dve prodajni raz- stavi hkrati. Tako so slove- sno proslavili drugo oblet- Dico obstoja te »edine in edinstvene ter samonikle galerije na svetu«, kot je ob odprtju dejal župan Mest- ne občine Celje Bojan Šrot. Razstava obiskovalcem puja ogled likovnih del, na- tMi na kiparsko-keramič- m grafični delavnici, ki je bila na Starem gradu pod okriljem »Poletja v Celju, knežjem mestu«. Na njej so sodelovali Nevenka Miklenič iz Samobora, Boris Roce z Reke, Franjo Jurčin iz Samo- bora in Nika Stupica iz Ljub- ljane. Vsi so se odprtja raz- stave tudi udeležili, prav ta- ko gost, slikar in scenarist Michael Close iz Toronta v Kanadi, avtor akvarelov in olj na platnu, ki so na ogled v osrednjem razstaviščnem prostoru na Starem gradu. Avtor je tudi velik prijatelj in donator Galerije mladih na Starem gradu, je dejal Mi- hajlo Lišanin, vodja te gale- rije in revije Likovni svet. Umetnikom in sponzorjem galerije je nato izročil gra- fično mapo na temo Danes grofje celjski in nikdar več, avtorjev Nevenke Miklenčič in Borisa Roceja, nastalo na delavnici, dobrotnikom pa akvarel kanadskega gosta. V času delavnice so nastali še trije kipi iz lipovega lesa in veliko keramičnih skulptur. Dogodek v Galeriji likov- nih del mladih na Starem gra- du je obogatila mlada flav- tistka, Celjanka Metka Ma- rolt. Večer se je nadaljeval ob vročem kostanju v osrednji sobani gradu. MP Foto: TRIARTES Michael Close in Mihajlo Lišanin (levo) v galeriji na gradu. Zgodbe iz gline Ob pregledni razstavi kiparja Slavka Krajnca so vhodniku Galerije sodob- ne umetnosti Celje raz- stavljeni glineni kipci uCencev II. Osnovne šole Celje (sedmi, osmi in de- veti razred). Učenci so ustvarjali v pro- storih galerije pod mentor- skim vodstvom Marije Cene "1 pri svojem delu izhajali iz razstavljenih del Slavka Krajn- ^- Nastala je zanimiva insta- lacija. Gledalec sledi lahkot- nim prizorom iz vsakdanje- §d življenja - skupini, ki je za- 'opljena v pogovor, pa drugi, poležava na plaži, rekrea- '^'ji tretje in četrti skupini, '^jer plešejo ob zvokih kita- Videti pa je tudi resnejše, ^^koliko mistično obarvane podobe in fantastično obar- vano arhitekturo. Razstava je nastala v okvi- ru izobraževalnega programa galerije in bo na ogled do 19. oktobra. MP Za ljubitelji umetnosti Celje je pred kratkim do- l^ilo še eno društvo, ki bo spodbujalo kulturno življe- nje v mestu ob Savinji. Ime- "ijje se Društvo ljubiteljev "fnetnosti Celje in ga je pod ^^ojo perut vzel Butler, s.p., J^itno po zgledu številnih {•^ugih gostincev, ki vodijo kulturne klube in društva. Prvi koncert znotraj druš- p že za nocoj, v četrtek, ob •^0 uri v dvorani Narod- "^^ga doma, napovedujeta mlada, a v Celju in drugod že dodobra uveljavljena pia- nista Simon Dvoršak in Gre- gor Deleja. Štiriročno bosta izvajala program iz zaklad- nice klasičnih del. Gostje ve- čera bodo mladi violončelist Luka Šulič iz Maribora in go- dalni kvartet Ad Libitum iz Celja, ki je stalna zasedba celj- ske glasbene šole. In kaj je sploh namen no- voustanovljenega društva? Kot zatrjujejo pobudniki, naj bi le-to združevalo člane, ki se ljubiteljsko ali poklicno uk- varjajo z umetnostjo. Osnov- ni namen društva je razvijati umetniške dejavnosti in jih uresničevati z organizacijo na- stopov, koncertov in razstav svojih članov: domačih in tu- jih umetnikov in prirejati kul- turne dogodke s sodelovanjem sorodnih društev v tujini. Društvo bo prireditve z vseh umetnostnih področij pri- pravljalo vsak mesec. MP Godala v novi sezoni Mate Bekavac bo v Celju prvič tudi dirigiral Celjski godalni orkester pod vodstvom prof. Nenada Firšta je pripravljen na no- vo koncertno sezono, za ka- tero je razpisan tudi abon- ma. To je hkrati tudi edini ljubiteljski ansambel pod streho Zveze kulturnih dru- štev Celje, ki ima že več kot deset let svoj abonma in svo- je zvesto občinstvo. Prvi kon- cert bo že v torek ob 19.30 uri v Narodnem domu. Celjski godalci bodo kon- cert uvedli z Malo suito Uro- ša Kreka in nadaljevali s Con- certinom Riharda Straussa za klarinet, fagot, godala in har- fo. Nato bodo zaigrali Ada- gietto iz Simfonije št.5 za go- dala in harfo Gustava Mahler- ja in zaključili s Plesi iz Tran- silvanije Bele Bartoka. Soli- sti bodo: klarinetist Jože Ko- tar, s fagotom Zoran Mitev in harfistka Urška Križnik. Do konca sezone bodo v abonmajski ponudbi nato še štirje koncerti. Drugi abon- majski koncert bo že tradi- cionalni, novoletni koncert, z deli znanih in priljubljenih avtorjev in z gostjo, sopranist- ko Andrejo Zakonjšek ter so- listom, violinistom Markom Zupanom. Za tretji koncert sezone so izbrali dela Ive Pe- triča, Lucijana Marije Škerjan- ca, Josepha Haydna in Wolf- ganga Amadeusa Mozarta. Če- trti koncert v aprilu prihod- nje leto bo v celoti sestavljen iz del baročnih avtorjev. Posebnost letošnje koncert- ne podobe Celjskega godal- nega orkestra pa bo brez dvo- ma zadnji, 5. koncert, pravi Nenad Firšt, ki bo dirigent- sko palico za ta večer prepu- stil svetovno znanemu klari- netistu Matu Bekavcu, ki ga je sicer celjsko občinstvo že imelo priložnost poslušati igrati. A tokrat se bo prav v Celju prvič v Sloveniji pred- stavil tudi kot dirigent! MP Umetniki na icoieniii Sobotni dopoldnevi so v starem mestnem jedru Celja že po pravilu zelo živahni. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko se je 30 članov celjskega društva likovnih amater- jev po zgledu lanske akcije kleče lotilo izdelave slike velikanke, z namenom, da bo letošnja daljša od 50 metrov. Uspelo jim je, saj je nastala 53,6 m dolga skupna slika. Papir zanjo so odrolaU pred očmi radovednih Celjanov vzdolž Stanetove ulice. To nena- vadno slikarsko kolonijo je spodbudil Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Celje v sodelovanju s trgovino Mravljica iz Lilekove ulice. Posebne teme ali motivov niso razpisali, zato pa je bil končni izdelek toliko bolj zanimiv in razi- gran. Tak je bil tudi naslov tega uličnega dogodka: Razigrane barve. Organizatorji skupaj s slikarji že razmišljajo o nadaljevanju tega slikarskega podviga, in sicer tako, da bi vsako leto sliko oziroma rolo papirja podaljšali za nekaj metrov. Prihodnjo soboto, 19. oktobra, bodo sliko dvignili s horizontale v vertikalo in jo na istem mestu postavili na ogled - občinstvu in stroki. MP, foto: TRIARTES Thai ciii v Celju Plesni forum Celje je na pragu svoje 27. sezone pri- pravil nekaj novosti v svo- jem programski ponudbi z uvedbo nekaterih novih po- dročij plesnega, glasbene- ga in gledališkega izobra- ževanja. Plesne programe, za kate- re je že po pravilu največje zanimanje, so razširili s te- čaji: thai chi, jogo in chi gon- gom. Vodi jih mlada, uspe- šna plesalka Tina Dobaj iz Ma- ribora, ki se izobražuje na svetovno priznani šoli P.A.R.T.S v Bruslju v Belgi- ji, kjer je tudi uspešna ple- salka. Uspešna pa je tudi do- ma. Mnogi se je bodo spom- nili po treh zaporedno osvo- jenih prvih mestih na repub- liških tekmovanjih Opus 1 v Celju, v letih 1997-1999. Svo- je bogato znanje bo Tina Do- baj prenašala tečajnicam tu- di prihodnji ponedeljek zve- čer, nato pa jo bo od 19. do 21. oktobra videlo nastopati občinstvo na svetovnem fe- stivalu plesa v Parizu, kjer se bo predstavila s svojim ple- som. Organizatorji pa upa- jo, da bo zanimanje za te urice sprostitvenega plesa prav ta- ko veliko kot minulo sezo- no za orientalske plese. Med novostmi, ki jih v Ple- snem forumu uvajajo na za- četku sezone, pa je tudi nov glasbeni oddelek šole Muzi- ka viva iz Ljubljane, pod vods- tvom glasbenih pedagogov. Za glasbene sladokusce pri- pravljajo koncert vrhunske- ga jazz glasbenika Douga Hammonda, ki bo s svojim triom nastopil 16. oktobra. Večer pa bodo popestrile tu- di plesalke Plesnega foruma. Za otroke pripravljajo ple- sno-gledališki projekt Kralj Urban, ki ga bodo premier- no zaplesali 25. oktobra v dvorani Plesnega foruma. MP Št. 41-10. oktober 2002 Celje J nikol Prihodnost v predalih - Podobe zasnova Kontroverzni arhitekt Nande Korpnik te dni stavlja svoje projekte v celjskem Likovnem sali Nekaj projektov, ki jih je prikazal na odlično obii ni razstavi, je uresničenih. Še več jih leži v pr«k ker z njimi na različnih natečajih ni uspel. Razstavo je arhitekt, ki prisega na možno sožitjem ga in starega, pospremil še s predavanji. Govorili čisti romantiki arhitekturnega poklica in pokazal,! bi Celje lahko izgledalo - pa ne bo. Poseben veft posvetil Trgu celjskih knezov, projektu, ki ni bil n zaključen, s kompromisno rešitvijo, kakršno doži mo na njem vsak dan, pa je krepko dregnil v zave^ Ijanov. Pravo doživetje za domala povsem poln Likovni s poslušalcev je bil zlasti večer o Celju, kakršno nikfl bo. Prikazal je namreč pet svojih hipersodobnih pn tov, s katerimi na celjskih natečajih ni uspel. Najbol je žal za zavrnjeni projekt knjižnice v križišču lVlal| ve in Jurčičeve ulice, saj je prepričan, da bo odloČit« prizidek k Celjskemu domu bistveno manj funkdd na, pa tudi dražja. j Pravi vihar je v Celju sprožil njegov projekt za oS Maksimiljan, ki naj bi v obliki nekakšne ladje predj Ijal novo celjsko mitnico. Mnogo manj je javnost va o zavrnjenem projektu za prizidek k upravni enoi dvorišču Narodnega doma s I rim bi, če bi bil sprejet, ohi stari rimski zid, ki se medtet podira. Hkrati pa z moderno^ nico drzne konstrukcije, izl in stekla, postavil državno na ogled javnosti. Prvič smo^ tudi zavrnjeni projekt za Tuti^ nakupovalni center ob EmuJ proti centra Interspar. Ogrorn^'' tonsko, v pocinkano pločevin' lečeno cev je poimenoval log. Pravi šok za zbrane paf projekt nebotičnikov - dvojčic' prostoru stare Cinkarne, ki 1" Nande Korpn«' fakulteti konec < val v Velenju, ^ hitekturni biro vanjsko hišo tero je dobil P'^ Št. 41-10. oktober 2002 ikršno te bo iršno bi lahko bilo, pa ne bo, je Korpnik ostala novo upravno in stanovanjsko središče Celja, ikoli ne bosta. Ogromni konstrukciji iz jekla in ste- imeli (za začetek) vsaka po 40 nadstropij, lah- M'ju še dograjevali v višino. istrpnost namesto sozvočja fašanje, ki je zaglodalo med zbrane, je bilo pred- Uakaj tako sodobni in drzni projekti ne pridejo v Win zakaj tisti, ki sprejemajo odločitve, niso pri- Ijeni na dialog z javnostjo in civilno družbo. Ob ni presenetljiva ugotovitev prisotnih, da konzerva- st mesta, ki jezdi zgolj na nikoli dovolj izrabljeni svojih knezov, gotovo ne vodi v demokratičen in i)en razvoj mesta, ki zavrača soobstoj različnosti, le bi bilo ljudi, kakršen je Korpnik,« je bilo slišati, spredka ne bilo in še danes bi živeli v jamah ali pa lih kvadrih s strehami in z malim hišicam podob- okni.« fpnik sam pa je prepričan, da bo Celje nekoč posta- ^obno mesto. »Čeprav projekti, ki sem jih pokazal, ^0 uresničeni. A to ni nič hudega, saj se zavedam,«, lina trgu in da z določenimi projekti arhitekt lahko' '2 drugimi pač ne. Škoda pa je, ker v mestu prevla- konzervativni pogled, kar je izrazito slabo, saj pov- 'iiestrpnost namesto sozvočja. Arhitekti bi se mora- li Potruditi za ustrezne predstavitve svojih del, tako ■^cialnega dela kot idejnih pro- Morda bi tako manj odlo- Pfepustili konzervativni stroki ^rnah,« je povedal. 'Pnikova arhitektura vam je '\'5eč, lahko se vam zdi utr- ''shko pa menite, da je neu- : *')iva, neprimerna. Samo ''h vas ne more pustiti. In ^tem, v provokaciji, ki zah- "'inos, v drznosti, ki zahteva je morda njeno največje BRANKO STAMEJČIČ V "^a ljubljanski V' najprej delo- P^prl lasten ar- I.Poslovno -stano- L krizah, za ka- St. 41-10. oktober 2002 26 KROMIKA Zakaj je umrl delavec? Neodgovorjena vprašanja o tragični delovni nesreči v Gotovljah Bore malo uradnih podat- kov je moč dobiti o delovni nesreči, ki se je zgodila v sredo, 2. oktobra, v Gotov- ljah. Pri delu s tovornim dvi- galom je pet metrov v glo- bino padlo več delavcev. Za Nika Kugoniča iz Celja je bil padec usoden. Star je bil komaj 32 let. Mlada druži- na je ostala brez očeta. Niko je zaradi hudih poš- kodb umrl na kraju nesreče, trije njegovi kolegi pa so bih poškodovani. Štefana Huzja- ka in Mitjo Plaskana so že is- ti dan odpustili iz bolnišni- ce, saj sta utrpela le manjše poškodbe glave in odrgnine na roki. Huje pa jo je skupil Anton Pečnik. Poškodbe gla- ve, jezika in odprt zlom glež- nja so razlog, da je še danes v bolnišnični oskrbi, že v sre- do pa so ga morali operirati. Lani je bilo na Celjskem 65 delovnih nesreč, v kate- rih so štiri osebe umrle, 34 jih je bilo huje poškodova- nih, 24 pa lažje. Največ ne- sreč, 24, se jih je zgodilo pri delu z delovnim strojem. Za- radi neupoštevanja predpi- sov, kar je tudi najpogostej- ši vzrok, se je zgodilo osem nesreč, štiri zaradi neupo- rabe zaščitnih sredstev, os- tala pa zaradi neizpravno- sti stroja in drugih razlogov. Do septembra letos pa je bi- lo tovrstnih nesreč 49, v njih so umrle tri osebe. Nesreča se je zgodila le ne- kaj minut po 15. uri in sicer v skladišču, ki ga ima na kmeti- ji Jošt v Gotovljah v najemu podjetje Aliansa iz Šempetra. Pet delavcevjeizdelke bele teh- nike s tovornim dvigalom dvi- govalo v zgornjo etažo objek- ta. »Ko se je dvigalo ustavilo v etaži, sta dva delavca izstopi- la, zatem pa se je pretrgala je klena vrv in dvigalo je padlo pet metrov globoko,« so pove- dali na celjski poUciji dan po nesreči, saj v sredo tega še ni- so mogli potrditi. Preiskoval- na sodnica in kriminalisti so se namreč na kraju nesreče v sredo zadržali pozno v noč. Več podatkov pa skorajda ni mo- goče dobiti. »Preiskava še ni končana,« je bil v ponedeljek kratek direktor celjske policij- ske uprave Edvard Mlačnik. Kot smo izvedeli, dvigalo, s katerim so delavci oprav- Ijah svoje delo, ni bilo indu- strijske izdelave, ampak do- mače. Kar z drugimi beseda- mi pomeni, da ni imelo no- benih ustreznih dokumentov oziroma ni ustrezalo varnost- nim predpisom. Po naših po- datkih ni bila znana niti do- pustna obremenitev dvigala, nikjer niso bila zapisana na- vodila za upravljanje z njim. Pri tovrstnih dvigalih so v skla- du z navodili proizvajalca in s predpisi nujni tudi tehnič- ni pregledi, teh pa naj ne bi bilo. Delavci naj bi dvigalo uporabljali več mesecev in brez nadzora. Za komentar oziroma izjavo smo prosih tudi lastnika podjetja Alian- sa, Janka Božiča, vendar smo telefonski pogovor mo- rali kaj hitro končati, saj naj bi ga zmotili ravno pri po- membnem sestanku in o mož- nem vzroku tragične nesre- če ni želel govoriti. Tudi pri njem smo dobili kratek in je- drnat odgovor, da preiskava še ni končana. Kugoničevi izjav ne želijo dajati: »Žalost je prevelika in misli zmedene,« so nam po- vedali. SIMONA ŠOLINIC Foto: TRIARTES Do delovne nezgode s hujšimi poškodbami |e prišlo tudi v sredo ponoči v podjetju Unior Zreče. Pri de- lu na rezkarju se je hudo ranil 39-letni delavec J. S. Skladišče, slabo uro zatem, ko se je zgodila tragična nesreča. Znova na delu požigalec? Milijonska škoda v požaru v Petrovčah - Policisti sumijo požigalca V soboto, 5. oktobra, zju- traj je zagorelo gospodar- sko poslopje ob stanovanj- ski hiši v Petrovčah, last J. O., piše v policijskem po- ročilu. Gre za objekt Jože- ta Ocvirka, na katerem je ogenj pustil za milijon to- larjev škode. »Bilo je pol petih zjutraj, ko sem sh^ala pokanje ozi- roma prasketanje, pa sem mislila, da so zunaj mladi. Šele ko sem pogledala sko- zi okno, sem videla plame- ne. Vse je gorelo,« je razla- gala Jožefa Ocvirk. »V hiši smo bili midva z možem in sin z otrokom, snaha pa je že pred tem odšla v službo. Takoj, ko so opazili požar, so k nam pritekli še sosed- je,« je dodala. Ognjeni zub- lji so v celoti uničili leseni del gospodarskega poslopja, v katerem je bilo spravlje- no različno ročno orodje, poškodovani pa so tudi del fasade in ostrešje stanovanj- ske hiše ter tovorni avtomo- bil. Ranjen ni bil nihče, ogenj so preživeli še dva pra- šička in račke. »K sreči so gasilci prispeli pravi čas. Če ne bi prišli tako hitro, bi nam zgorela še vsa hiša,« je po- vedala Ocvirkova in meni- la, da požig skorajda ni mo- goč. »Mislim, da je bila na- paka v električni napeljavi.« Kriminalisti pa so drugač- nega mnenja. Sumijo na- mreč, da je šlo za požig. Prei- skava še ni končana, rezul- tati anahz, ki bi potrdili sum, še niso znani. Pred leti so rav- no na širšem območju Žalca izbruhnili številni požari, menda sad požigalca... SIMONA ŠOLINIČ Foto: TRIARTES Je bil na delu požigalec ali je šlo za napako na električni napeljavi? I MINI KRIMICI Nepazljivost drago stane v četrtek, 3. oktobra, je neznanec vstopil v trgovino z obla- čih v okohci Slovenskih Konjic in izkoristil odsotnost ter nepazljivost osebja. Iz predala v pisarni je namreč vzel ovoj. nico z denarjem in čeki ter odšel v neznano. Lastnika trgovj, ne, S. M., je oškodoval za nekaj več kot 334 tisoč tolarjev. Odnesli vibrator v noči na petek, 4. oktobra, so vlomili v priročno skladiš- če na gradbišču ob Kidričevi cesti v Celju. Vlomilec je odne- sel vibrator za beton, vreden dobrih sto tisoč tolarjev. V isti noči je bilo vlomljeno še v kovinski zabojnik na gradbišču v Zagradu, od koder je vlomilec odnesel več električnih stro- jev in drugih pripomočkov, v skupni vrednosti okrog 2 mi- lijona tolarjev. Gostinski tatovi Sodeč po številu vlomov na Celjskem, je bila pretekla sobota idealna za tatvine iz gostinskih lokalov. Jutranji rop lokala Bonaj Bar v Žalcu se vlomilcu ni obrestoval, saj je bila bera bolj slaba. Tat je odnesel za borih tisoč tolarjev menjalnega denarja. V Ulici frankolovskih žrtev v Celju pa se je tat prestrašil čistilke. Zgodaj zjutraj je vlomil v Buldog Bar in si pri izhodu iz lokala pripravil več avdiovizualnih aparatov ter zaboj piva. Tu pa je sledilo presenečenje, saj je ravno takrat v službo prišla čistilka. Neznanec je kaj hitro odnesel svoje pete in se izgubil med sosednjimi bloki. V Podjavorškovi uhci v Celju pa so v noči na soboto vlomili v gostinski lokal Stržek. Nebodigatreba je pobasal menjalni denar in cigarete. V isti noči so imeli tatove tudi v gostin- skem lokalu Ahac v Stopčah. Tudi tam je tat posegel po denarju in odnesel okrog štirideset tisoč tolarjev. V korak s časom Triindvajsetletnega Z. M. iz Celja že čaka kazenska ovadba. Mladenič je v trgovini Stentime v Intersparu vpričo prodajalke želel ukrasti štiri ročne ure, vredne skoraj sto tisočakov. Po- gumna prodajalka pa se ni dala kar tako, zavihala je rokave in 23-letnika prijela ter ga zadržala do prihoda policistov. f ROMETNE NESREČE Letos umrlo že 38 ljudi Celjske ceste že dolgo niso bile tako krvave kot zadnji mesec. V petih dneh prejšnjega tedna so na našem ob močju umrle kar štiri osebe. Število smrtnih žrtev pa se je v soboto strmo povzpelo na 38, kar je eno več v primer- javi z lanskim letom. Nekaj minut po 13. uri se je na lokalni cesti izven Kostriv- niče zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 48-letni R. K. iz Kostrivnice. Slednji se je ponesrečil le nekaj metrov stran od svoje hiše. Z osebnim avtomobilom je iz neznane ga vzroka zapeljal levo izven vozišča na njivo, nato pa je vožnjo nadaljeval po strmi nabrežini preko travnika do ro- ba gozda, kjer je s sprednjim delom vozila trčil v drevo. Voznika so s hudimi telesnimi poškodbami prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi posledic poškodb umrl. Natan- čen vzrok nesreče še ni znan. Je pa znan vzrok nesreče, ki se je zgodila v nedeljo, 1. oktobra, ko je na regionalni cesti izven naselja Čeplje voz- nik avtomobila, 43-letni P. K., izgubil oblast nad vozilom in se večkrat prevračal po vozišču. Hude poškodbe je dobil tudi sopotnik v vozilu. Kot so kasneje ugotovih, je do nesre- če prišlo zaradi nenadne kapi voznika. Slovenija, pripni se! Po vsej državi so policisti s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že spomladi izvajali preventivno akcijo Slovenija, pripni se. Z njo so opozorih vse udeležence v pro- metu na dosledno uporabo varnostnih pasov. Takrat je v akci- ji sodelovalo skoraj tri tisoč policistov, ki so izrekli pet tisoč denarnih kazni in okrog štiristo opozoril. Kljub temu, p3 statistika kaže, da skoraj 20 odstotkov voznikov in potnikov v osebnih vozilih še vedno ne uporablja varnostnih pasov. Zato policija akcijo ponavlja, in sicer bodo še do 12. oktobra poostreno nadzorovali uporabo varnostnih pasov. Radarski nadzor cestnega prometa bo: • jutri, 11. oktobra, dopoldne na območju Laškega, po- poldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v soboto, 12. oktobra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Šentjurja; • v nedeljo, 13. oktobra, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne pa na območju Velenja; • v ponedeljek, 14. oktobra, dopoldne na območju Laš- kega, popoldne pa na območju Rogaške Slatine; • v torek, 15. oktobra, dopoldne na območju Celja, po- poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v sredo, 16. oktobra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Laškega; • v četrtek, 18. oktobra, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Velenja; Št. 41-10. oktober 2002 KRONIKA 27 Prekletstvo Golt Med menjavo nosilne vrvi na nihalki Golte sta v globino omahnila dva delavca in na kraju nesreče poškodbam podlegla v sredo ob pol devetih zjutraj je med menjavo vleč- ne vrvi v Žekovcu prišlo do tragične delovne nesreče, v liateri sta se smrtno pone- srečila dva delavca. Med menjavo nosilne vrvi sta pri napenjanju jeklene vrvi skupaj z 10-kilogramsko utežjo padla s stolpa, prib- ližno 10 metrov globoko, Icar je bilo zanju usodno, saj sta na kraju nesreče poš- kodbam podlegla. Na tragičnem prizorišču sta se smrtno ponesrečila doma- čina, 33-letni Bojan Mazej z Lepe Njive in 30-letni Pa- vel Herlah z Globoke v oko- lici Žekovca. Kaj dosti več nam nekaj ur po tragičnem dogodku na kraju nesreče ni uspelo izvedeti. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je na Celj- skem zgodilo že več kot 50 delovnih nesreč, v katerih se je smrtno ponesrečilo 5 delavcev. Sredino jutro je bilo na Celj- skem črno; začelo se je s tra- gično prometno nesrečo v bli- žini Vinske Gore, kjer sta se med trkom osebnega vozila in tovornjaka smrtno pone- srečili dve ženski. Le nekaj mi- mt zatem je prispelo obve- ifllo o tragediji v Žekovcu, ka- mor so takoj po nesreči pris- peli celjski policisti. Zaradi prometne nezgode so skoraj dve uri čakali preiskovalne- ga sodnika, ki je na kraj ne- sreče prispel okoli enajstih. Vse, kar je v času, ko si je sled- nji ogledoval kraj tragedije, lahko povedala Irena Gore- nak, pooblaščenka za odno- se z javnostmi pri OKC Celje, je bilo: »Nekaj minut pred pol deveto smo bili obveščeni o delovni nesreči na spodnji po- staji gondole v Žekovcu. Do- slej je znano, da sta v nesreči umrla dva delavca iz okoli- ce, o okoliščinah nesreče pa ne moremo govoriti, ker prei- skava še traja. Verjetno pa bo še nekaj časa trajalo, da se bo- do vse okoliščine razčistile in da bomo lahko povedali kaj Več.« Uro po nesreči še ni ve- dela povedati, kdaj bodo zna- ni odgovori na vprašanja, kot so: kaj natančno se je med me- njavo nosilne vrvi sploh zgo- dilo, koliko delavcev je oprav- ljalo vzdrževalna dela, kdo je za tragedijo odgovoren in ka- ko je bilo poskrbljeno za va- rovanje delavcev, da je do tra- gedije sploh prišlo? Pretreseni svojci na Icraju nesreče Takoj po nesreči so na kraj prišli tudi svojci obeh tragič- no preminulih. Trije bratje in sestra preminulega Pavla Herlaha so nas odpravili z besedami: »Mi doživljamo tragedijo, za vas pa je to ko- merciala,« a vendar poveda- li, da se lahko pri njih ogla- simo katerega od naslednjih dni. »Trenutno smo preveč pretreseni,« je povedal eden od bratov; drugi naj bi sku- paj s Pavlom menjaval vleč- no vrv. »Čeprav sem bil zra- ven, mi ni jasno, kaj se je v resnici zgodilo. Videl sem ga ležati tam... izgleda, kot da ni sploh ni poškodovan...« Pretresen je bil tudi Pa- vel Mazej, oče Bojana Ma- zeja: »Zjutraj, ko je zazvo- nil telefon, sem bil v hlevu. Ne vem, kdo je khcal, am- pak želeli so govoriti z Bo- janovo ženo Ivico. »Zgodi- la se je nesreča in pri Boja- nu ne zaznavamo srčnega utripa,« je bilo vse, kar so ji povedali,« pravi Pavel Ma- zej in dodaja, da je bil Bo- jan kot vzdrževalec delal dve leti. Bil je oče treh mlado- letnih deklic, ki bodo osta- le same z mamico, dedkom in babico in dvema tetama, ki prav tako kot njegova oče in mati nista mogli verjeti, da sta ostali brez brata... Usodna vrv v sredo zjutraj se je tako na Žekovcu zgodilo preveč, da bi lahko kdorkoli že raz- ložil, kako je do tragične ne- sreče prišlo. Glede na oko- liščine pa je mogoče priča- kovati, da bo preiskava tra- jala še kar nekaj časa. Prav zaradi dotrajane vlečne vr- vi je namreč februarja letos prometni inšpektor Jure Kos, takoj zatem, ko si je ogledal nihalko na Golteh, izdal prepoved za njeno de- lovanje. Zadnja nesreča se je na Golteh zgodila leta 1979. Ta- krat je kabina s tremi pot- niki, ki se je vzpenjala proti hotelu, padla 20 do 30 me- trov globoko in se povsem raztreščila. Potniki so kot po čudežu preživeli. Letošnja zima je na Gol- teh obetala dobro sezono in nanjo so se želeli dobro pri- praviti in da bi lahko decem- bra sezono odprli brez te- žav, so se odločili tudi za menjavo sporne vlečne vr- vi... Kje torej sedaj, ko Bojana in Pavla ne more nihče obu- diti, iskati krivca za nesmi- selno tragedijo? Ta bo še dol- go odmevala v svojcih, ki so izgubili najdražja, v doma- činih, ki so oba prijatelja in sodelavca poznali, verjetno tudi v smučarjih, ki jih bo potrebno poslej še toliko- bolj prepričevati, da se bo- do popeljali s tragično nihal- ko... ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIC Pavel Mazej, oče Bojana Mazeja: »Za tragedijo smo izvedeli, ko je Bojanovo ženo nekdo poklical po telefonu in rekel, da se je zgodila nesreča in da pri Bojanu ne zaznajo več srčnega utripa...« Jeklena vrv - nema priča tragedije. Tragedija ob vzdrževalnih delih na nihaiki v Žekovcu je terjala dve življenji. Celjski policisti v pogovoru s svojci tragično ponesrečenih delavcev. Eden od bratov preminulega Pavla Herlaha je bil v ekipi, ki je menjavala nosilno vrv... Št. 41-10. oktober 2002 Miško kliče Marico Deževni gozd, mehiško puščavo in slovenski ptičji zbor so na Rakunijadi v Slovenskih Konjicah obiskali tisoči ljubitelji rastlin in živali ste vedeli, da lahko na obrobju Slovenskih Konjic, v Vrtnarskem centru Pole- gek doživite deževni gozd ali mehiško puščavo, da si lahko poleg neverjetne lepote rastlinskega sveta ogledate tudi vrsto eksotičnih živa- li, da lahko občudujete naj- lepše ptice slovenskih goji- teljev? Več kot 3 tisoč ljudi je vedelo in prejšnji teden obi- skalo Rakunijado 2002. Prireditev je zrasla iz kla- sične razstave ptic in malih živali. »Društvo za varstvo in vzgojo ptic in malih živali Ra- kun iz Slovenske Bistrice de- luje 6 let in to je naša šesta razstava. Potrudili smo se po najboljših močeh in združi- li tekmovalni duh gojiteljev ptic cele Slovenije in zado- voljstvo obiskovalcev. V pri- jetnem okolju Vrtnarskega centra Polegek smo s pomoč- jo neizčrpne sposobnosti us- tvarjanja idej njenega lastni- ka Petra Polegeka oblikova- li doživetje za oko in dušo,« pripoveduje predsednik druš- tva Rakun Miloš Trbolin. Pa ni bilo preprosto. V dveh mesecih in pol so porabili 483 delovnih ur, več kot 10 kubičnih metrov lubja in se- kancev, 6 kubikov kamna, 8 kubikov gozdnega maha, pra- proti, trstike, rogoze, več ku- bikov peska in mivke in ne- prešteto število rastlin. V »de- ževnem gozdu« so od posa- ditve do odprtja zrasle tudi po 3 do 4 metre! Poleg tega so še risali, slikali, rezali, pih, zabijali, gradili... Nastal je prikaz, kakršne ga v Sloveniji še ni bilo, zate »Rastlina je lahko lepa, nenavadna, zanimiva... Sama samcata je nebogljena, ko jo združimo v kompozicijo smo ji ustvarili družbo, cvetlični aranžma. Ko med to druščino raznobarvnih lepotic vpletemo še nit življenja vodo in mednju naselimo naše najožje prijateljice živa li, smo na nek način ustvarili bivalno okolje ali biotip« (Peter Polegek) V obrobju »mehiške puščave« so nepremično zdeli kameleoni (krokodil se je skrival v deževnem gozdu). Pri vhodu je požiral rakun, eksotične ribje lepotice pa se za gla^" vzdihe obiskovalcev niso zmenile. St. 41-10. oktober 2002 iiipresenetljivo, da je vse sku- paj podprla tudi Občina Slo- mke Konjice. Zavod za kul- turo/e za vrtce in šole pripra- vil Je zanimiv program o ka- čah in o tem, zakaj se jih bo- 10. Ogledati pa si je bilo aogoče tudi predstave čarov- ta, se poslikati in obrazu ^telesu, risati tatuje ali si og- !dati katero izmed številnih Jzstav: slik iz ptičjega perja, rhidej, ptic, golobov, si og- !(lati hišo netopirjev, kmeč- odvorišče... Za velike in male ■bilo vsega na pretek. MILENA B. POKLIC Zdaj se ve: najlepšo pti- sivo afriško papigo, je 'zgojil Janko Čuš iz Gori- *ttice in dobil zanjo pokal ^kunijada 2002, najbolj govoren ptič v Sloveniji pa i^indijski kos Miško. Na tek- "•ovanju govorečih ptic je Mko premagal papagaja ■"krokarja. Izgovorjava, in- ""lacija, število besed - v ^ni je blestel. In kaj je po- '^al? »Kje je Robi? Robi v J"''. Kliči Marico. Marica...« Wo, Miško! ličje bilo za vse okuse. Tiste strupene so bile k sreči varno zaprte, one iljprijazne pa so zlasti otroci z zanimanjem božali in občudovali. Tako nežno, toplo kožo Imajo... No ja, tile kaktusi so sicer precej manjši od puščavskih, lepi pa so vseeno. St. 41-10. oktober 2002 30 Posebno poročilo Laura Dern je menda med sne- manjem prvega Jurskega parka iz- javila nekaj tak- šnega: »Steven Spielberg bi znal postati drug Da- vid Lvncti, če bi hotel; ima to črto bizarnosti v sebi.« No, Posebno poročilo je film, v katerem se je Spielberg naj- bolj predal bizarnosti. Na ža- lost ni hotel tega storiti po- vsem; z nekaterimi univer- zalno prepoznavnimi scena- mi se je hotel za svoje početje odkupiti. Ena teh scen je re- cimo tista, v kateri Cruise jav- no obelodani krivca - kar je povsem nepotrebno, obenem pa odvzame ost paradoksu, s katerim Cruise kasneje sooči tega krivca. Možno je sicer, da katerakoli od (tudi nena- štetih) napak spada med ti- ste, ki jih je naredil sam Phi- lip K. Dick, avtor originalne zgodbe, in da se scenaristi enostavno niso hoteli preveč vtikati vanj. Dickuje bilo po- navadi pomembno predvsem dvoje: da droga vpliva na do- življanje resničnosti in da se položaj glavnega junaka spreobrne. Ostalo je vrtiljak idej, kaosa, vizij in ne nujno smisla. Scott je v Iztreblje- valcu precej tega izbrisal; pu- stil je pripoved o pomenu člo- veškosti. Spielberg je precej bolj neprimerno nekaj »ne- smisla« ohranil, nekaj pa na- doknadil z univerzalno pri- vlačnostjo. Če ne bi naredil tega, bi lahko naredil svoj najboljši film kadarkoli. A tudi takole je prišel dokaj bli- zu temu pridevniku... Droga tudi tu vpliva na re- sničnost; glavni junak iz lovca postane žrtev. Spielberg pa (tudi s pomočjo fotografije. polne patine) iz tematike izcimi precej neverjet- nih scen. Scena pri ruskem zdrav- niku... Cruise, ki lovi svoje oči, ko se kotalijo po hod- niku policijske postaje... sce- na pobega z Agatho, ki pre- cej asocira na konec druge knjige Herbertovega Araki- sa. Raven celotnega filma pa najbolj dvigne »sporočilo«. Toliko bolj zaradi časa, v ka- terem je film nastal. Ljudje večinoma živijo v preteklo- sti ali virtualnih sanjarjenjih, prihodnost pa poznajo le za- to, da bi jo preprečili. »Vide- ti« pomeni biti Bog - toda »Bo- govi« se v resničnost sploh no- čejo in ne morejo vklopiti Si- stem, ki vidi vse, je sistem, v katerem je vse varno - in si- stem, v katerem vsi bežijo. Ker si nihče ne drzne niti mi- sliti niti želeti. In če vse našteto dokaj zlah- ka leti na moderno ameriš- ko politiko oziroma tisto, kar se zdi, da bi rada ustvarila, je prav zabavno vedeti, da sta tudi Spielberg in Cruise dva od filmarjev, ki javno priznavata, da se strinjata z Bushevimi misijami. PETER ZUPANC Ocena: 8/10 Kaj nas čaka na ljubljanskem festivalu? Direktorica festivala Jelka Stergel o letošnjem programu 13. LIFFE-a Lansko leto je LIFFE prika- zal več kot sto filmov iz prak- tično vsega sveta. Te številke letos ne bodo presegali; edi- na večja sprememba glede na lansko leto je ta, da se filmi ne bodo prikazovali v Kolo- seju, temveč le vsrediščumesta - torej v kinih Komuna, Vič, v Kinoteki ter v Cankarjevem domu. Najpomembnejša je se- veda vsebina programa. Kaj bomo torej gledali od 11. - 25. novembra? Začnimo s filmi, ki kan- didirajo za nagrade. Pers- pektive so...? Perspektivnost letošnjega ljubljanskega filmskega festi- vala bodo zagotavljali mladi režiserji z drznimi temami vedno bolj drznih časov: Bog nas vsak dan poljubi na us- ta, trdi Siniša Dragin, ki je že prepričal žirijo v Rotter- dammu. Toda v naslovu ne pove, za kakšen poljub gre. Naša tričlanska žirija pa se bo morala odločati še med naslednjimi filmi: slovenski debut Hanne Slak, Slepa pe- ga, bo gotovo pozitivno pre- senetil vse dvomljivce v mla- de in celo ženske upe pri nas. Da je življenje res prevečkrat tragedija in da je ta največja, ko je v nevarnosti mlad člo- vek, pa ne dokazuje samo slo- venski film, v isto nas pre- pričuje tudi Sergej Bodrov s Sestrama. V kaj se lahko sprevrže prijateljstvo, izve- mo v dveh filmih Perspektiv, Divje čebele (češki) in To ni ljubezenska pesem (britan- ski) : lahko v brezpogojno pri- padnost, lahko pa v na smrt obsojeno obsedenost... Ome- nimo še Atanarjuata - hitre- ga tekača, ki si je res zaslu- žil nagrado Zlata kamera v Cannesu. Tu sta argentinski Sobota in Samo za kadilce, kjer na koncu vedno nekdo odpotuje daleč stran... Da pa ni vse tako breziz- hodno, dokazuje Španka, najboljša avstralska komedija po Murielini poroki, kot tr- dijo kritiki. Nasmejali se bo- mo tudi zgodbi o prvi ljubez- ni, pa čeprav s solzami v očeh, v nemškem Drstenju rib. Kaj pa sekcija Predpre- mier? Kaj hočemo povedati s Predpremierami? Nič več kot to, da v Slovenijo prihaja ko- pica dobrih filmov, ki bodo po festivalu našli mesto na ve- likih platnih rednega spore- da. Mi želimo nanje še pose- bej opozoriti.- 8 žensk, V po- nedeljek zjutraj. Sin, Amen, Pianist, Človek brez preteklo- sti. Govori z njo, Millenium Mabo, Krvava nedelja. Vse ali nič, Sladkih šestnajst, 24 ur zabave, Moja velika debela grška poroka. Pajek, Poskus, Intacto so filmi, ki sodijo med presežke letošnje kinemato- grafske bere. Veliko je takih tudi med Obzorji, kamor smo uvrstili kar nekaj zmagoval- cev največjih tujih mednarod- nih festivalov: Sestre Magda- lenke (Benetke), Na iam (Ber- lin), HUTereska in Nowhere in Africa (Karlovy Vary, le- tošnji in lanski zmagovalec), Kandahar in Kedma (Cannes po Cannesu) in še in še. Obeta se nam tudi nova sekcija festivala? Poimenovali smo jo Proti tm, njen namen pa je predsta viti režiserske samotarje sve tovne kinematografije: Goddoi da, Sokurova, GasparjaNoeo^ Michaela Moora, ki vedn( znova dokazujejo enkratnos svojega avtorskega pristopa ko se posebnost v estetiki naj večkrat povezuje tudi z nenaj vadnostjo tem in pogumnim iskanjem odgovorov na vprg. sanja, ki jih zastavljajo. Potem sta tu še Jug jugovz^ hodno in Fokus... Jug jugovzhodno še ved- no nudi vpogled v najbolj- še, kar je nastalo na področ ju od Dunaja do Soluna. Fc kus je skupno selekcijskr delo našega programskega tima in British Councila [\ Londonu in Ljubljani). Gl^ dali bomo: Iris, Sexy Beast. Gas Attack, Some Voices Lucky Break, Croupie' Charlotte Grey, Late Nigk Shopping. Predstavljali bomo še ja- ponski film, med naslovi pa bo tudi zlati medved iz Ber lina za risanko Spiritec Away. Kot pravi Jelka Stergel: »Pu- stite se zapeljati na svetlo ce- sto iz celuloida...« PETER ZUPANC Foto: JURE ERŽEN Jelka Stergel CELJSKIH 5 PRVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (30. 9. do 6.10.) Gremo v idno! Amir - Šerif iz Nuriča je delo Mihe Čelarja, tokratni sreč- ni nagrajenci pa so Nina Vrabec iz Lokarij, Milan Poznič iz Zagorja in Brigita Repič iz Gotovelj. 41. nagradno vprašanje: Glavni igralec v adrenalinsko steroidni uspešnici Trojni X je? ^ - ^ Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, do ponedeljka, 14. ok- tobra (do takrat morajo prispeti!). Ne pozabite na- lepiti kupona in napisati na- slova. Izžrebali bomo tri dobitnike brezplačnih vstopnic. PRIHAJAJII Kdo je Bourne? The Bourne Identity Igrajo: Matt Damon, Franka Potente, Chris Cooper Režija: Doug Liman Scenarij: Tony Gilroy, VJilliam Blake Herron (po romanu R. Ludluma) Zvrst: akcijska drama Dolžina: 120 minut Zgodba se začne, ko mornarji z italijanske ribiške ladje rešijo moškega [Matt Damon), ki je izgubil spomin. Njego- vo življenje visi na nitki, vse kar ima, pa je v nogo vsajena številka bančnega računa v Švici. Takoj je očitno, da obvla- da samoobrambo, jezike in borilne tehnike, kar kaže, da je živel nevarno življenje. Zmeden se loti iskanja svoje prete- klosti, kar ga pripelje v Ziirich, kjer v bančnem šefu najde kopico potnih listov z njegovo sliko, veliko denarja, orožja in svoje pravo ime Jason Bourne. Zraven je tudi naslov v Parizu. Na begu pred zasledovalci sreča nevsakdanjo Marie Krautz {Franka Potente), nemško dekle, ki se potepa po Evropi in se nikjer ne ustali, ter ji ponudi 10 tisoč dolarjev, če ga odpelje v Pariz. Bournova preteklost se vse bolj raz- kriva, niti pa vodijo vse do Langleya, kjer ima sedež CIA... Jaz pa tebi mamo Y tu mama tambien Igrajo: Diego Luna, Gael Garcia Bernal, Maribel Verdii Režija: Alfonso Cuaron Scenarij: Alfonso Cuaron, Carlos Cuaron Zvrst: romantična komedija Dolžina: 105 minut Življenje Julia [Gael Garcia Bernal) in Tenocha [Die^ Luna) je, tako kot pri večini 17-letnih fantov, nabito poln" s hormoni. Njuno prijateljstvo je najvažnejše in naglo drvi' ta proti odraslosti. V prazničnem vzdušju popoldneva z u]^' nima družinama spoznata Luiso [Maribel Verdu), 20-letn^ Španko, in se z vso ljubkostjo najstnika začneta spogled" vati z njo. Povabita jo, da se jima pridruži na poti do pla^^ Boca del Cielo (Nebeška usta), zamolčita pa ji dejstvo, sploh ne vesta, kje je to, oziroma ali sploh obstaja. Potem s< razidejo, pozabijo na povabilo, toda ko Luisa prejme ^ lostno novico, poišče fanta in odidejo na pot. Ne toliko plaže, kot pa do tistega nenavadnega, izmikajočega se kraj^ v našem življenju, kjer si pridejo navzkriž nedolžnost, er^ tika in prijateljstvo. Št. 41-10. oktober 2002 T v VODIC 31 lE PRESLISITE NA RADIU CELJE ETRTEK, 10. OKTOBRA, OB 10.10: _POP ČVEK_ ^0m»mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm VVerner z novim albumom v platinasti nakladi je prodal svojo prejš- jo ploščo Rana. Napolnil je vse največje jortne dvorane po Sloveniji in navduševal ,iiožice ljudi, ki so prihajale na koncerte. Celju je za Valentinovo že rezerviral dvo- ^0. To je seveda pevec Werner, ki bo v pri- jdnjih dneh izdal novi album z naslovom srcu mojem je Slovenija. Z Wernerjem boste iliko klepetah poslušalci Radia Celje. Do- lodošh na številkah 49-00-880 in 49-00- jl, lahko pa zastavite tudi SMS vprašanje JO pred oddajo oziroma med oddajo na šte- jllco 031-760-461. Z Wernerjem se bo po- pvarjala Simona Brglez. ""^mEKT^^^^R^"" NOČNI PROGRAM RADIA CEUE Z letošnjo miss Slovenije Natašo Krajnc Na 11. izboru za miss Slovenije je naslov ajlepše osvojila 21-letna Nataša Krajnc iz ;elja. Ob tem se ji je v življenju spremenilo narsikaj, veliko novega pa jo še čaka. Vas lanima, če je svoje sotekmovalke na izboru a miss že peljala z novim avtomobilom, ki »ji ga podarih prejšnji teden? Kam se je ^ataša najprej odpeljala? Zakaj ne bo imela ježav z brezplačnim parkiranjem v Celju? Zakaj je petek, 13., njen srečen dan? Vse to \fi v pogovoru z Natašo poskušala izvedeti Simona Brglez. PONEDEUEK, 14. OKTOBRA, OB 18.00: RADI STE JIH POSLUŠALI Vrnitev v glasbeno zgodovino Oddaja Radi ste jih poslušali je po novem na programu Radia Celje ob ponedeljkih ob 18. uri. Sestavljena je iz treh sklopov. Prvi se imenuje Časovni stroj in nas zavrti nazaj v zgodovino glasbenih dogodkov v tednu pred- vajanja oddaje. Sledi pregled petih skladb, ki so se v tistem tednu v preteklosti uvrstile na prva mesta ameriške oziroma britanske glas- bene lestvice. Tretji sklop pa se imenuje Sta- ra plošča in v tem sklopu lahko poslušate 5 slovenskih skladb, ki so tematsko povezane. Oddaja Radi ste jih poslušali je torej polna dobrih starih skladb, ki jih radi poslušamo tudi danes. ™«.™,,™,™,n . ............. FULLCOOL Zmajček Jurček podarja daljinsko vodeni avto v otroški oddaji Full Cool bomo tokrat go- stih Borisa Kononenka. Ko se mu je rodil pr- vi sin, je začel ustvarjati za otroke, rojstvo drugega potomca pa ga je spodbudilo, da se je podal v profesionalne vode. Takrat je bil še oskrbnik ljubljanskega gradu in je razvijal lik, ki obiskovalcem pravljično razkazuje ne le grad, temveč tudi Ljubljano. Ob pomoči in nasvetih priznanega lutkarja Cveta Severja je nastal Zmajček Jurček, zdaj pa še kaseta s pesmicami in veznimi teksti. Za različne pri- reditve ima Boris pripravljenih že deset lut- kovnih igric, poleg teh pa še vrsto glasbeno animacijskih predstav. V tokratni otroški od- daji bo mladim poslušalcem zastavil šest na- gradnih vprašanj. S pravilnim odgovorom si boste lahko prislužili med drugim tudi da- ljinsko vodeni avto na infrardeči pogon, ki ga boste dobili v trgovini Živ Žav v Celju. Elektronski naslov studia Radia Celje je issk.raclio@radiocelie.com. Vaša SMS spo- "očila sprejemamo na tel. št. 031 760-461, obvestila o radarskih kontrolah in razmerah na cestah pa na 031 609-609. TEDENSKI SPORED illilMtiiH 90,6 95,1 95,9 100,3 ČETRTfK, 10. oktobrp 5.00 Začetek jutraniega programa, 5.30 Naradno-zabav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10 Med zoprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podobo dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Od- mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordono in Dolores, 23.00 No krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 11. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrno, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15Tarča, 13.40 Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro- gram, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 12. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav- no melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Porodlo, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba. dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDEUA, 13. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobov- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RaSlo, 8.00 Poroči- lo, 8.45 Jock pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Do- mačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdrovi, 20.00 Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDEUEK, 14. oktobra 5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobov- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečojni- ra, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jock, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Rodi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in volcicov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slo- venije TOREK, 15. oktobra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute (oddaja vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 21.30 Biti ali ne biti (nogrodni kviz), 23.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 16. oktobra 5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zobov- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RaSlo, 7.40 Tečojni- ra, 8.00 Poroda, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podobo dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slo- venije Št. 41.-10. oktober 2002 32 št. 41.-10. oktober 2002 TV VODIC 33 Št. 41.-10. oktober 2002 34 TV VODIC Št. 41.-10. oktober 2002 NASVETI 35 r ZDRAVNIK SVETUJE Prehrana v menopavzi Vsaka žena doživlja me- ppavzo na drugačen na- in, Nekatere dobivajo na- jle vročine, druge posta- ejo vzdražljive, manjše levilo ima glavobole, vrto- lavice ali nočna znojenja, endar so izkušnje poka- ale, da v letih, ko se po- ivlja menopavza, določe- i hrana zelo ugodno vpli- ana njen pojav in razvoj. Ib takšni prehrani se žen- jie počutijo boljše in ima- 0 bistveno manj proble- jov. Tako si na enostaven lačin olajšajo življenje, po- kgtega pa tudi zaščitijo sr- |ein preprečijo pojav osteo- proze. [ To pa še ne pomeni, da bo ista stvar oziroma hrana po- lagala vsem ženam enako, jtudi ne, da bo isd ženi po- bgala v katerem koli časov- lem obdobju. Vendar je do- Iro, da se držijo določenih rehrambenih navad že pred fcojavom menopavze, saj je pbpojavu težav pogosto tež- lospremeniti prehrano in živ- %W)Ske navade. Kaj priporočamo v pretirani? v varovalni prehrani za že- ne se priporoča uživanje ve- liko soje in izdelkov iz soje. V soji in proizvodih iz soje se nahajajo posebne snovi, ki preprečujejo nastanek vro- činskih krčev, zaščitijo pa tu- di srce in ožilje, saj znižuje- jo holesterol krvi. Tako se pri- poroča v prehrani eden do dva obroka sojinih proizvodov dnevno. Pravi učinek se po- kaže šele po štirih do šestih tednih. Tako se priporoča pit- je sojinega mleka, namesto mesa se pripravi sojin sir (to- fu). Ta se pripravlja v narez- kih, namazih, lahko pa se ga tudi speče ali nareže dimlje- nega. Lahko se uporabi tudi sojina moka, ki se meša med navadno moko, uporabimo jo lahko pri pripravi kolačev, pudingov itd. Vse pogosteje se uživa tudi jogurt iz soje. Soja je izvrstna tudi v solati (zelena in črna). Fitoestrogeni v sadju Sadje in zelenjava morata postati glavni vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebu- jeta tudi zelo malo maščob, ki so pogosto vzrok za teža- ve v menopavzi. Rastline vse- bujejo tudi snovi, ki jim pra- vimo fitoestrogeni. To so po- dobne snovi kot ženski spol- ni hormoni in v organizmu imajo blag estrogenski efekt. Preprečujejo težave in mu- tacije celic. Vsebujejo tudi veliko bora, ki povečuje ob- čutljivost cehe na estrogene in na ta način še dodatno pre- prečuje nastanek osteoporo- ze. Zmanjšujejo tudi dnev- no izločanje kalcija iz orga- nizma. Veliko teh snovi je v suhem plodu marelice, ka- kija, v paradižniku, pomaran- čah, rdečem ribezu, šparg- Ijih, korenikah, brokoliju, kumaricah, detelji, soji, le- či, pšenici in še v številnih drugih rastlinah, predvsem v semenih in koreninah. Kap pa stročnice? Priporoča se redno uživa- nje stročnic. Mednje spada tudi soja, vendar so druga se- mena še bolj bogata z vlak- ninami, imajo pa tudi nekaj drugačnih fitoestrogenov. So tudi dober vir mineralov in vitaminov, ki se nahajajo v semenu skupaj s kalcijem, vi- taminom B6 in folno kisli- no. Semena stročnic vsebu- jejo tudi veliko beljakovin - do 18 odstotkov. Vloga maščob v tej varovalni dieti se pri- poroča, da se izogibamo mastni hrani, saj je zelo ka- lorična, ima pa le malo esen- cialnih snovi, ki jih potre- buje žena v menopavzi. Po- leg tega je še pomembneje, da se s prehrano dobijo ti- ste maščobe, ki ščitijo pred pojavom raka in pred bolez- nimi srca in ožilja. Razisko- valci so dokazali, da so to omega 3 in omega 9 maščob- ne kisline. Nevarne maščo- be pa so: zasičene maščobe, transmaščobne kisline in de- hidrogenirane maščobe, ki jih je največ v že pripravlje- ni hrani. To se dogaja med pripravo hrane, saj s tehno- logijo poizkušamo stabilizi- rati izdelek in podaljšati rok uporabnosti (kolači, čips, predelano meso). Namesto teh nevarnih maščob se pri- poroča uporaba vrhunskega oljčnega olja, hladno stiska- no olje žitnih kalčkov, uži- vanje rib in le malo pustega mesa, omeji se hrana z hi- drogeniranimi maščobami (margarine). Priporoča se le margarina iz oljčnega olja. Voda in soicovi so nosilci življenja Tekočina je pomemben sestavni del vsakodnevne prehrane, vendar ji posve- čamo premalo pozornosti. Priporoča se pitje 6 do 8 ko- zarcev vode dnevno. Voda čisti organizem in ledvice. Alkohol, kava in razni umetni napitki z dodanim CO2 res povečujejo diurezo, a povečujejo tudi izločanje kalcija. Zato se priporoča pitje naravnih sokov, ven- dar takšnih, ki ne vsebuje- jo različnih pesticidov ali konzervansov. Izogibajmo se sokov, ki so pripravljeni iz celotnega sadeža in vse- bujejo številne fitokemika- lije. Tako se v soku iz raz- ličnih citrusov, ki so priprav- ljeni iz celega sadeža naha- ja preko 100 različnih ke- mikalij. Enostavno lahko pripravimo sok iz korenč- ka, pomaranč ali rdeče pe- se. Te sokove spravimo v hladilnik, ob uporabi pa jih razredčimo z vodo. Ker pa je s pripravo kar precej de- la, moramo pri nabavi že go- tovih sokov paziti na infor- macijo o tem, ali so sokovi pripravljeni po standardih, ki zagotavljajo bioekološ- ko pridelavo in predelavo. Kaj pa obroki? Obroke prehrane je potreb- no razdeliti preko celega dne. Pogosto delamo napako, ko se uživa največji del hrane zvečer. Organizem potrebu- je hrano preko celega dne. Največ je potrebuje takrat, ko je najbolj aktiven. Če zau- žijemo hrano naenkrat v ve- liki količini, jo organizem uskladišči. Zato je boljše, da uživamo več manjših obro- kov čez dan. Tudi kosilo naj ne bo preobilno. Da bo to lažje izvedljivo, se priporoča hra- na z malo maščob, obroki naj bodo majhni, potrebno je iz- birati lahke obroke, kot so na primer zelenjavne eno- lončnice, zelenjavne juhe, so- latni krožnik itd. Potrebno je opustiti večerne ali nočne prigrizke pri TV. Boljše je prebrati knjigo, poslušati glasbo ali poklicati telefon prijatelje. Če imate težave z zdrav- jem in ne veste, kako ravna- ti, pišite na Novi tednik, Pre- šernova 19,3000 Celje, za ru- briko Zdravnik svetuje. Ne pozabimo na kalcij Vsak dan se naj uživa hra- na z veliko kalcija. Kalcij je pomemben za zdravje žena zlasti v teh letih. Večina že- na ga dobi 1000 do 1500 mg iz hrane. Vendar, če ne ljubi mleka, bo to težko. Zato se priporoča, da se pije kava brez kofeina z mlekom, ki vsebuje le malo maščob. Pri- poroča se tudi pitje sojine- ga mleka z dodanim kalci- jem in to vsaj 1 deciliter na dan. Tudi brokoli vsebuje ve- liko kalcija, prav tako zele- na zelenjava in stročnice. Po- dobno velja za jogurt, ki vse- buje veliko kalcija, a malo kalorij. Pomen kaloričnosti hrane Poleg maščob se je zaradi nevarnosh, da se zaužije pre- več kalorij, potrebno izogiba- ti tudi hrani z dodanim slad- korjem. Sladkor pospeši izlo- čanje in delovanje trebušne sli- navke. Poveča predvsem izlo- čanje inzuhna, ki pospeši pre- tvorbo sladkorja v maščobe. Vzpodbuja tudi večjo proizvod- njo holesterola v jetrih. Tako se danes uživa cca. 20 odstot- kov rafiniranega sladkorja s pit- jem sladkih pijač, 18 odstot- kov ga prihaja iz slaščic, mar- melad, krem, sladoledov itd, 13 odstotkov iz pekarskih iz- delkov, 10 odstotkov iz slad- kih mlečnih izdelkov, 6 odstot- kov iz semen in 5 odstotkov iz žit oziroma kosmičev. Laneno seme in njegova vloga v zadnjih letih se intenziv- no proučuje laneno seme kot dodatek v prehrani. Seme zni- žuje holesterol, znižuje pa tu- di tveganje za nastanek raka- stih obolenj in ima še druge ugodne učinke (izboljša sta- nje kože pri psoriatikih...). Vsebuje tudi veliko omega 3 maščobne kisline in prepre- čuje strjevanje krvi. Na žalost se pogosto pojavlja alergija na laneno seme. Za uživanje se priporoča zjutraj žlička mle- tega lanenega semena, ki ga dodamo v jogurt. Laneno ol- je je manj učinkovito. Če pa bodo težave v me- nopavzi prehude, se posve- tujte z zdravniki (ali pa vpra- šajte za nasvet Novi tednik). Pogosto so potrebna tudi zdravila ali dodatki k hrani, ki vsebujejo več fitoestroge- nov, kot jih lahko zaužijemo z vsakodnevno hrano. Redna rekreacija fizična aktivnost ne sodi v dieto, sodi pa v način življe- omogoča, da lažje dočakamo starost zdravi. Toliko - ^igodnih učinkov redne fizične aktivnosti, da jih je tež- ''0 našteti. Pa saj jih poznamo. Rekreacija v menopavzi ^■^anjšuje holesterol v krvi in preprečuje izgubo kostne "^ase. Povečuje sposobnost, da premagamo stres, izboljša '■"'kulacijo in delo srca in poveča izkoristek kisika v tele- ^n. Poleg tega je redna fizična aktivnost idealna metoda, s ^tero kontroliramo telesno težo. Elastičnost organizma "'iranimo najlažje z redno fizično aktivnostjo in predstav- najboljšo obrambo pred staranjem. Pomembno je, da ^°stane redna fizična aktivnost naša razvada, zato se je ^°bro rekreirati 2 do 3-krat tedensko. Takšna aktivnost J^) traja 15 do 30 minut in frekvenca srca naj ne preseže ^ odstotkov maksimalne. Za povečanje sposobnosti se '^'^reiramo 4-krat na teden po 30 minut s povečano inten- J'^eto do 70 odstotkov. Če pa želimo shujšati, se moramo ^•^reirati skoraj vsak dan ali vsaj 5-krat na teden Takšna ^^^'^reacija naj traja 50 do 60 minut z intenzivnostjo med ^ do 60 odstotki maksimalne frekvence srca. Piše: prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog Št. 41-10. oktober 2002 36 NASVETI KAJ BI DANES KUHALI Kako pripravimo icostanj? Piše: MAJDA KLANŠEK Na osebo računamo 250 g neolupljenega kostanja, če ga nameravamo ponuditi samo pečenega ali kuhane- ga, na primer k vinu, mo- štu ali jabolčniku. Če pri- pravljamo iz kostanja raz- ne jedi, se ravnamo po re- ceptu. Iz 500 g neoluplje- nega kostanja dobimo po- tem, ko ga olupimo, prib- ližno 350 g sadežev. Kostanj moramo olupiti, kar je dokaj nadležno in za- mudno opravilo. Najlaže in najhitreje nam gre delo rok, če storimo tako: vsak kostanj križasto zarežemo na ploš- čati strani, pazimo, da pre- režemo lupino in tudi spod- njo kožico. Kostanje kuha- mo v vreli vodi 10 do 15 mi- nut. Še vročega olupimo z os- trim nožkom. Če uporabljamo kostanj za nadev ali za dodatek k jedem, jih lahko takoj uporabimo za kuho. Če pa nameravamo pri- praviti iz kostanja pire, ju- ho, sladico ali torto, ga mo- ramo potem, ko je že olup- ljen, kuhati še 20 minut, da se povsem zmehča. Kostanje lahko olupimo tu- di tako, da jih zarežemo, na- to pa stresemo v pekač in po- kapljamo z malo vode. Pe- kač damo v pečico pri 200 stopinjah pečemo kostanj 25 minut. Ali pa ga damo v po- nev, mu primešamo pest gro- be soli in ga opečemo na šte- dilniku. Med pečenjem ga večkrat premešamo in pre- tresemo. Popečeni kostanj nato olu- pimo. Če je svež, gre zlahka iz lupine, ko pa je že malo starejši in bolj suh, je bolje, da ga olupimo skuhanega, ker se pri pečenju lupina ne loči od sadeža. Puranove prsi s icostanjem Za 8 oseb potrebujemo: 2 kg puranovih prsi brez ko- sti; za nadev: 500 g kosta- njev, 15 g zeleninega gomo- lja, 40 g mastne slanine, 1 do 2 žlički kisle smetane, 1 jajce, 2 žlici drobtin, sol, po- per, muškatni orešek, malo limoninega soka (ali belega kiselkastega vina), šopekpe- teršilja. Poleg tega še 40 g ma- sla ali margarine, 1/4 litra kokošje juhe iz kocke, 1/4 li- tra belega vina, 500 g kosta- nja, 40 g masla ali margari- ne, 4 žlice sladke smetane, sol, ščepec sladkorja. Meso oplaknemo pod mrz- lo vodo, obrišemo ga do su- hega. Ves kostanj skuhamo in olupimo. Polovico olup- Ijenih kostanjev drobno se- sekljamo. Zeleno olupimo in kuhamo v osoljeni vodi 10 minut. Nato jo drobno sese- kljamo. Slanino narežemo na majhne kocke, cvremo jo, da izpusti maščobo. Zmešamo kostanj, zeleno in prepraže- no slanino, pa še vse druge sestavine za nadev. Purano- vo meso zarežemo in razgr- nemo, da dobimo velik ploš- čat zrezek. Obložimo ga z na- devom in zvijemo v rulado, nato pa povežemo s sukan- cem. Na vroči maščobi popeče- mo rulado z vseh strani, da porjavi (20 minut). Nato ga preložimo v pekač in zalije- mo z vinom in vodo. Pekač prekrijemo s kosom alumi- nijeve folije. Pečenko s ko- stanjevim nadevom dušimo v pečici pri 200 stopinjah eno uro in pol. Meso preložimo na pladenj, iz soka pa pripra- vimo omako. Sok prelijemo iz pekača v kožico, dolijemo preostalo vino in vodo in ku- hamo, da malo povre. V oma- ko zamešamo smetano in za- činimo po okusu. Pečenko narežemo, obložimo jo s preostalimi kostanji, ki smo jih zlato zapekli na maslu ali margarini. Omako ponudimo posebej. Za prilogo pripra- vimo krompir v kosih in ze- leno solato. Popečen icostanj s smetano Za 4 osebe potrebujemo: 500 g kostanja, 20 g masla ali margarincr 500 g kuha- nega in olupljenega krompir- ja, 40 g masla ali margari- ne, 125 g gnjati, 200 g kisle smetane, 1 jajce, sol, malo peteršilja in drobnjaka. Pripravimo štiri majhne nepregorne posode ali pa večji, plitev pekač. Kostanj skuhamo in olupimo. Raz- polovimo kostanje in jih zla- to prepražimo na maslu ali margarini. Potem jih prelo- žimo v nepregorno posodo. Krompir narežemo na ne pre- tanke rezine in ga zlato po- pečemo na maslu ali marga- rini. Solimo ga in damo h kostanjem. Gnjat narežemo na kocke, potresemo jo preko krompirja in kostanja. Zme- šamo kislo smetano in jaj- ce, solimo, popramo in do- damo sesekljana dišavna ze- lišča. Smetano prelijemo čez kostanje v pekaču. Pe- čemo v pečici pri 200 stopi- njah 20 minut. Ponudimo s solato. Kostanjeva tortazjabollci Potrebujemo: 300 g kosta- njevega pireja, 300 g slad- korja, 300 g piškotnih drob- tin, liter mleka, 100 g kaka- va, 3 jabolka, kozarček ru- ma, nekaj kapljic limonine arome. V mleku razmešamo kosta- njev pire, sladkor in kakav, dodamo piškotne drobtine in olupljena in nastrgana jabol- ka. Prilijemo rum in limo- nino aromo. Dobro preme- šamo. Z zmesjo napolnimo namaščen model. V pečici pečemo torto pri srednji tem- peraturi 2 uri. Torta je peče- na takrat, ko ostane pletilka, s katero jo prebodemo suha, ko jo izvlečemo. Torto ohla- dimo v modelu, nato jo zvr- nemo na pladenj in okrasi- mo s stepeno sladko smeta- no. Mošici, žensice in pos^l Tematika, ki postaja vse bolj aktualna na pragu tret- jega tisočletja, v katerem se človeštvu po mnenju reali- stičnih futuristov obeta in- vazija nežnejšega spola v vseh sferah poklicnega živ- ljenja, obenem pa je na vi- diku tudi preobrazba kla- sičnega družinskega življe- nja. Rezultati številnih zdravs- tvenih statistik pričajo, da sta zdravje in vitalnost ženske- ga spola v nevarnosti pred- vsem zato, ker številne pred- stavnice nežnejšega spola ne- racionalno razporejajo in tro- sijo svoje potenciale, obenem pa si nalagajo preveč obvez- nosti ter še vedno smatrajo skrb za dom in družino kot pretežno svojo domeno. Nič čudnega, da je zdravje žensk pogosto bolj ogroženo kot pri moških, obenem pa medna- rodne statistike kažejo, da ženske vse bolj trpijo tudi za boleznimi, ki smo jih nekoč upravičeno pripisovali pred- vsem močnejšemu spolu. Omeniti velja še psihosoma- tiko in duševne motnje ozi- roma obolenja, ki pogosto si- cer ne predstavljajo neposred- nega vzroka smrti (azem siu- cida), vendar pa v večji meri krojijo zdravje, vitalnost in kvaliteto življenja preobre- menjenih predstavnic žen- skega spola na pragu tretje- ga tisočletja, ki naj bi pome- nilo novo priložnost zanje na poslovnem in privatnem po- dročju Strokovnjaki, ki po eni strani ugotavljajo, da je prava mera simpatije, flirtanje in naklonjenosti med kolegi in sodelavci pogosto pravi bal- zam za posel, v isti sapi ugo- tavljajo, da se prevelika mera bližine, navezanosti aU ce- lo intimnosti v karieri in po- slu praviloma ne obnese naj- bolje. Čeprav sta s predpo- stavljenim morda poslovna partnerja, tesna sodelavca in enakovredna delničarja iste družbe, vi ste njegova desna roka (po potrebi tudi raču- nalnik in glava), pa to še ne pomeni, da morata biti tudi sicer v življenju nerazdruž- Ijiva kolega in tesna prijate- lja. Med vama naj obstoja prepotrebna pregrada, ki je ne kaže prestopiti. Veliko lju- di misli, da je intimno pri- jateljstvo s predpostavljenim ključni element, nekakšno zagotovilo za poslovno us- pešnost in nemoteno napre- dovanje, zato si prizadeva- jo, da bi se z njim čimveč srečevali tudi izven posla (na zabavah, sprejemih, privat- nih dogodkih, v klubih, pri športu itd.). Skratka: hoče- jo biti čimveč z »bossom«, se »sončiti v njegovi senci« in potiho upajo ali celo ver- jamejo, da jim bo pot do us- peha zato postlana z rožica- mi, pa ni tako. Tovrstni po- samezniki želijo s tem naj- večkrat kompenzirati po- manjkanje sposobnosti aH talentov, potrebnih za uspeh v poklicu in poslu. Slednje dober predstojnik kmalu^ krije in razume ter teiriup merno ukrepa. Zato hod pri iskanju privatnih stil, in sklepanju tesnejšega p jateljstva s svojim šefom cionalni in previdni. Sicer pa je privlačnost m spoloma, tako v službi, \ tudi v družbi, tesno pove; na tudi z imunostjo. Naji) vejše raziskave ameriškili, denjskih psihologov prič^ da si predstavnice nežn^j ga spola najraje izbirajopj nerje, ki imajo drugaf^ imunski sistem kot one; me, obenem pa se z njimij di najbolje ujemajo in n lažje doživijo popolno 24 voljstvo. Ženske svoje ^ nerje spoznavajo z vohal mi čutnicami, preko vonj ki ga sproščajo specifični romoni. Z omenjenim fenou nom so se ukvarjali tudiši carji in s preiskavo naši dentih ugotovili, da so sed kleta pri izbiri oblačil pi vlačnega moškega po vonji odločala za moške, katen imunski sistem se je bistv, no razlikoval od njihoveg Kasneje so po vonju nakljo no izbrane moške tudi s, me privlačile in jih onii; žile. In če so lahko samei birale svojega predstojnik so si za šefa (delodajak poslovnega partnerja) doli čile človeka, ki ji ustre (jih privlači, jim vzbu zaupanje in simpatijo) t di kot moški. Št. 41-10. oktober 2002 NASVETI 37 Etno- asimetrična * slojevitost Reliefne črte v družbi s plastenjem in orientalskimi motivi; tipični poudarki letošnje jesensko-zimske mode I Da so modni guruji za hladno sezono iz svojih z domišljijo nabitih sivih možgan- skih celic potegnili takorekoč vsega po ma- |leni, že vemo. Če odpremo katerokoli mod- jio publikacijo, je takoj jasno tudi, da se različna oblačilna vzdušja med sabo pre- |Pletajo, spajajo, družijo in nadgrajujejo v povsem nove modne zgodbe. Gre namreč za izbiro, ki na eni strani pri- ■jaša svobodo, na drugi pa odgovornost, kaj- ti ni vseeno, kaj navlečemo nase. Ne zadoš- 1^ zgolj, da ima dva rokava ali dve hlačni- ^- Kljub temu pa nas moda izziva s predlo- ^ pisanih kombinacij v rigorozno ali zadr- celovitost, dopušča nam spogledova- s futurizmom ali nostalgični revival. i Od barvito pisanega Orienta do neopanica Ob besedici nostalgija se nujno porodi aso- ciacija na retro vzdušja z mehko, zaščitniš- ko, toplo volno, romantične naborke, po sta- 'ogrško izpeljane asimetrične izpeljanke, na 'jno vzdušja. Slednja so dobesedno prepla- % vse eminentne svetovne modne steze, se wko prikradla tudi v našo podzavest... Ste se že srečali z njimi v zadnjih tednih? ^gotovo. Ker barvitega sveta etno mode, ki |||oja razpoloženja trosi vse od Orienta preko Sega zahoda do bleščeče pompoznega revi- ^^'3 osemdesetih, preprosto ni mogoče spre- ^^dati. V naša oblačilna vzdušja uspešno vnaša ^ tisoče barvitih pisanih niti, stkanih v prestiž- barvite vzorce ali vezenine, poigrava se s Plastenjem istih ali različnih materialov, ustvarja l^^esenetljiva razmerja s pomočjo asimetrije... .Vzpodbuja nas k ironičnemu razmišlja- fiti in decentnemu humorju s poudarki, ka- ^r>a je denimo punkovska pričeska iz osem- desetih let, preoblikovana v obliki pletene- ga pokrivala z volneno irokezo. Letos je s tovrstnim atraktivno oblikovanim naglavnim grelcem z živopisanimi pletenimi vzorci pre- senetila eminentna kreatorska hiša Christian Dior. In v hipu osvojila modni svet. Svetovni trendi v domači modi Tudi slovenski modni oblikovalci so v svo- je najnovejše avtorske kolekcije vnesli nekaj etno-asimetričnega in neopankovskega duha. Proti koncu septembra je bil v povezavi z ot- voritvijo novega Dvomega trga v Ljubljani modni spektakel, prva jesenska modna revija na pisti, postavljeni nad Ljubljanico. Sodelovali so naj- bolj inovativni slovenski modni oblikovalci in navdušili. Z novim, drugačnim, bolj razigra- nim pristopom do kreiranja. Opaženi in poh- valjeni za odlično ujeto trendovsko sporočil- nost z dodano tipično individualno noto sta bili tudi oblikovalki Jolanda Thaler iz Celja in Ur- ša Draž iz Velenja oziroma Ljubljane. Vseka- kor moda, ki bi se lahko samozavestno spreho- dila tudi po svetovnih modnih odrih. Foto: STANE JERKO Jolanda Thaler - futuristični Orient. Pletilni studio Draž - asimetrija v zankah in simetrija v irokezi. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK St. 41-10. oktober 2002 38 GLASBA Elvis spet No. 1 Na vrh britanske lestvice sin- gle plošč sta se s priredbo ba- lade The Long And Winding Road, ene izmed zadnjih po- snetih skladb skupine The Beatles, zavihtela pop-stars produkta Will Young in Ga- reth Gates. Fanhča sta le za las prehitela brit-pop heroje Oasis in njihovo Little By Litt- le, ti pa so daleč za seboj pu- stili tretjeuvrščeno najstnico Avril Lavigne in njeno plane- tarno uspešnico Complicated. Vrh lestvice albumov je zase- del kralj rock&rolla Elvis Pre- sley z izborom svojih tride- setih No.l uspešnic, drugi so Bon Jovi z LP-jem Bounce, na tretje mesto pa se je spet vr- nila Pink. SŠ Full Cool Demo Top v oddaji Full Cool ste včeraj lahko spoznali dve mladi pevki in enega pevca. Katja Žohar iz Vranskega si želi svo- jo glasbeno nadarjenost čim bolj izkoristiti, zato je v glas- benem ateljeju Coda v Celju posnela skladbo Le s teboj. Rok Stojnšek iz Rogaške Slatine je na glasbeno osnovo skladbe Keš p... napisal svoje besedilo in nastala je sklad- ba Roky style. Biljana Vilendečič iz Celja si je za Full Cool Demo Top izbrala skladbo A woman's worth zato, ker se ji zdi, da bo z njo pokazala kaj zna in zmore. Na vpraša- nje, kaj si želi doseči na glasbenem področju, pa Biljana malo za šalo malo zares odgovarja, da so njene sanje čisto klišejske - želi biti slavna. Seveda, dodaja, pa je prvi velik korak že posneta skladba. Komu se bo tokrat uspelo uvrstiti v mini festival Full Cool Demo Topa, ki bo 10. decembra ob 17. uri v Memphis clubu v Celju? Odgovor je preprost - tisti ali tista, ki bo zbral naj- več glasov. MinuU mesec je bila to Mojca Bitenc, ki se je predstavila s skladbo Skupaj midva. Pošljite kupon na na- slov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom za Full Cool Demo Top. SIMONA BRGLEZ EKPRES EKSPRES ^ Šank ročk so v studiu Pavarotti v Mostarju posneli dve novi skladbi. Prvo, bolj udarno Vzemi ali pusti, že lahko slišite na boljših radij- skih postajah, drugo, balado Hvala za vse, pa bodo gos- podje na trg lansirali decem- bra. Pod obe skladbi se je kot avtor glasbe podpisal Bolj Zu- Ijan, ki je prav te dni že dru- gič postal očka, besedili pa. sta prispevala Leon Oblak, profesor na filozofski fakul- teti, in Bojana Uranjek, že- na bobnarja Aleša Uranjeka. ^ Konec prihodnjega me- seca bo ob prvi obletnici smrti Georgea Harrisona v zname- niti londonski dvorani Royal Albert Hali velik koncert, na katerem bo poleg preživelih Beatlov, Ringa Starra in Pau- la McCartneya, moč videti in slišati še Erica Claptona, To- ma Pettya, Ravija Shankar- ja, nekatere člane Monty Pythona... Deset dni pred koncertom bo izšel tudi al- bum Brainwashed, ki ga je George posnel tik pred svo- jo smrtjo. ^ Jutri se bo na trgovin- skih policah znašel nov al- bum Davida Graya, enega iz- med najbolj čislanih in pro- dajanih britanskih pevcev in avtorjev novega tisočletja. S ploščo New Day At Midnight bo David poizkušal ponoviti prodajne rezultate svojega v večmilijonski nakladi proda- janega albuma White Ladder, ki se je kar dve leti zadrževal v zgornji polovici lestvice najbolje prodajanih albumov na otoku. m Robbie Williams je že posnel ves material za svoj nov album, ki bo na voljo šele za božič. Za LP Escapology je od novega založnika EMI že prejel deset milijonov fun- tov predujma, ostalih sedem- deset milijončkov, ki si jih je njegov menagment izbo- ril s podpisom najbolj dono- sne pogodbe v britanski zgo- dovini popularne glasbe, pa bo gospodič Robbie prejemal postopoma, ko bo posnel še nadaljnjih pet albumov. ^ Prihajajoči kung-fu film Kili Bili odbitega režiserja Quentina Tarantina bosta z glasbo opremila Lars Ulrich, bobnar skupine Metallica, in RZA. Slednji se je že izkazal z odlično glasbeno opremo filma Ghost "Dog: The Way Of The Samurai Jima Jar- muscha, sicer pa je član kult- ne hip-hop naveze Wu-Tang Član. ^ Trenutno najbolj vroč podalpski hip-hop dvojec Mu- rat & Jose je po izjemnem us- pehu prvega singla Sprediza- di pohitel in posnel še en vi- deospot. Tokrat za pesem Od ljudi za ljudi, ki jo tako kot prej omenjeno lahko slišite na njunem LP prvencu V be- sedi je moč. Video je režiral Sašo Hes, v njem pa nastopa- jo tudi člani založniških so- borcev Siddharta. ^ Prejšnji ponedeljek je končno le izšel dolgo in tež- ko pričakovan nov album Up vsestranskega umetnika Petra Gabriela. Nekdanji član le- gendarne art-rock zasedbe Ge- nesis je izid albuma v začet- ku septembra najavil s pesmijo The Barry Williams Show. ^ Čez slabih štirinajst dni bo izšel nov album Carlosa Santane. Mehiški kitarski polbog je tudi tokrat, tako kot na leta 1999 objavljeni prodajni veleuspešnici Su- pernatural, k sodelovanju povabil cel kup znanih in ak- tualnih estradnikov, med ka- terimi velja še posebej ome- niri Seala, P.O.D., Chada Kroegerja (Nickelback), Di- do, Placida Dominga in Mic- helle Branch. V duetu s sled- njo je nastal tudi prvi single The Game 0£ love. SŠ Doug Hammond v Plesnem forumu Doug Hammond je svetov- no znani bobnar, skladatelj, pesnik in profesor, ki dela in živi v New Yorku. Doslej je igral na številnih koncertih po svetu z znamenitimi glasbe- niki kot so Sonny RoUins, Do- nald Byrd, Charles Mingus, Sam Rivers, s pevko Nino Si- mone in številnimi drugimi. Izdal je številne zgoščenke in pesniške zbirke. V Slove- niji je nazadnje igral leta 1983 na otvoritvi Jazz festivala v Mariboru (povabil ga je Bra- ne Rončel), ko sta na njego- vo glasbo plesali tudi Goga Stefanovič-Erjavec (zato tu- di pride k nam) in Petrina Plečko, ki danes živi in dela v New Yorku. Doug Hammond Trio sestavljajo odlični jazz glasbeniki Dwight Adams (trobenta), Pablo Nahar (bass) in Doug Hammond (bobni, glas). V Celju se bo- do predstavili s skladbami iz zadnjega albuma Douga Hammonda. Večer so poime- novali: Jazz, Avantgarde & Black Poetry. Vstopnina bo 2.000 tolarjev. Sveže zapečeno - Sveže zapečeno Bleed on GOOD MORNING VOU SUCKERS, BITCHESAMD SLAUES (Dallas, 2002) Cena (Big Beng): 2999 Ocena: Za prekmurske rap hard- core zažigače Bleed on je ce- lo njihova založba zapisala, da so slovenski Limp Bizkit. Jasno, pobje zvenijo, kot da od rojstva niso slišali niko- gar drugega kot svoje ame- riške heroje mokrih sanj. Nji- hov ustvarjalni moto je tako postal čim bolj natančen prib- ližek biskvitnemu zažiganju po kitarah in jeznemu rima- nju na ritme. Škoda, ker je v njihovem muziciranju sliša- ti potencialno nadarjenost in včasih presenetljivo zvočen smisel za nizanje kitarskih in basovskih rifov, vse skupaj nadgrajeno z zelo solidno pro- dukcijo. Zato pa so toliko večji obup njihova besedila. Jeza brez razloga je že dolgo stranski produkt odraščanja in tudi v vaseh na ravnici se najdejo kakšne drobtinice ur- bane poetike. Kljub temu pa te vse mine ob vpitju v spe- klani angleščini, da so vsi gangsterji in mamojebački psihotiki iz geta, ki nas bo- do vse pobili. Recimo tale ci- tat: »...rad kadim, rad fukam, džoint v roki, gangster celo življenje...« Očitno so poka- dili preveč džointov naen- krat, tako da jim je zravnalo možgansko skorjo. Najbolj razločno misel so zapakirali v edinem slovenskem bese- dilu (Deep Shit! Slovenija kje si?). Krvavači antiglobalisti so strogo proti Natu in Evrop- ski uniji ter, jasno, za legali- zacijo marihuane. Umek NEUTRO (Tehnika, 2002) Cena (Big Beng): 2999 Ocena: ©OOO DJ Umek je postal zaščit- ni znak oziroma že kar guru slovenske techno glasbe. S svojim dolgoletnim DJ-ja- njem ter neumornim izdaja- njem singlov na starih dobrih vinilkah se je prebil med zvezdniške techno DJ-e tudi v svetovnem merilu in zbral (s)lepo čredico strastnih obo- ževalcev. Ti pa bodo ob nje- govem najnovejšem albumu Neutro obstah odprtih ust, saj bo pred njimi zasijal av- torski album brez kompro- misov, ki izrazito odstopa od Umekovih »običajnih« izdaj. Včasih radikalno poenostav- ljeni in nevrotični vzorci, olupljeni vsega balasta, kljub vsemu nosijo ambientalno polnost, ki pride posebno do izraza v zatemnjenih sobanah ali v samotnih nočnih križar- jenjih v avtomobilu z moč- no audio tehnologijo. Izra- zit album za določen krog po- slušalcev, ki jim bo Umeko- vo (novo) glasbeno vesolje blizu in jih ne bodo odvrnih laibachovski odkruški proti koncu zgoščenine. 20 VROČIH RC GLASBA 39 Dobrodelni koncert za Mišela Ansambel Unikat iz Gori- ce pri Slivnici (na sliki) je po- budnik dobrodelnega koncer- ta, ki ga bo pripravil skupaj s Krajevnim odborom RK Go- rica pri Slivnici. Koncert je na- menjen ureditvi bivalnih raz- mer devetletnega Mišela Ža- frana, ki je zbolel za težko boleznijo in katerega gibanje je vedno bolj oteženo. Unikat je k sodelovanju po- vabil mnogo glasbenikov, ki se bodo prijateljsko odzvali vabilu in nastopili na koncer- tu, ki bo v nedeljo, 20. okto- bra, ob 16. uri v dvorani ga- silskega doma v Gorici pri Slivnici. Nastopili bodo Vi- tezi Celjski, Veseljaki iz Dob- ja. Pogum, Jasmin, ansamb- la Luba Užmaha in Simona Gajška, Šentjurski muzikan- ti, tercet Domina ter pevski zbor OŠ Gorica pri Slivnici. Nosilec prijetnega koncerta je ansambel Unikat, v kate- rem prepeva tudi Špela Ža- fran, sestra bolnega Mišela. Namenska sredstva zbira- jo na transakcijskem računu Območnega združenja RK Šentjur, ki je odprt pri Ban- ki Celje na št. TR 06000- 0007331850 s pripisom za Mišela. Tudi ves izkupiček od vstopnine bodo podarili dru- žini Žafran, ki prilagaja bi- valne prostore oteženemu gi- banju bolnega Mišela. Ansambel Unikat se nadeja številčnega občinstva in pomo- či ljudi v dobrodelni akciji. Ob tem pa se Unikatovci priprav- ljajo na nastop na 1. Festivalu narodnozabavne glasbe, ki bo 18. oktobra v Lenartu. To bo letos njihov že peti festivalski nastop po obisku Vurberka, Števerjana, Graške Gore in Cerkvenjaka. Bili pa so tudi nosilci dobrodelnega koncer- ta Sonce v jeseni ob letošnjem mednarodnem dnevu starej- ših, ki so ga pripravili v Domu starejših v Šentjurju. Ob vsem tem pa mladi glasbeniki že raz- mišljajo o svojih nastopih in novih snemanjih v prihodnjem letu. TONE VRABL Na posnetku od leve vodja Davor Pušnik, Luka Polenšek, Špela Žafran in Uroš Tašner. MED NOTAMI <^ Ansambel Sijaj iz Sevni- ce je izdal kaseto Ko srce spregovori, na kateri je dva- najst skladb, ki jih je napisal njihov član Roman Hadiali. Vse skladbe so posneli v stu- diu Metulj Marka Pezdirca, izdelek pa bo izšel pri založ- bi Mandarina. V ansamblu igrajo Silvo Bizjak (harmo- nika). Roman Hadiali (kita- ra) in Ivo Ivandič (bas), po- jeta pa Cvetka Bizjak in Jer- nej Brilej. Promocija kasete bo 7. decembra v dvorani v Šentvidu pri Planini ob 19. uri. Sodelovalo bo tudi veli- ko prijetnih gostov. (i> Včeraj je redakcija narod- nozabavne glasbe v razvedril- nem programu RTV Slovenija pripravila okroglo mizo z na- slovom Besedila v narodno- zabavni glasbi. Z okroglo mi- zo in sodelovanjem sloven- skih besedilopiscev naj bi pri- pomogli k dvigu kvalitete be- sedil za narodnozabavno glasbo. <^ Ansambel Veseljaki iz Dobja pripravlja predstavitev prve kasete Pozdrav iz Dob- ja v nedeljo, 15. decembra, in ne v soboto, 14. decem- bra, kot je bilo nameravano. Obeta se lep glasbeni večer z mnogimi skupinami in hu- moristom.