.cot rugib a le'

V
^EDNIŠTVO glasila »v agisu..
IZHAJA TEDENSKO

) zaril d1"
7» november 1985
jo,
jod-
^OGE PO RPU DO AGIS POTEKAJO PO PLANU v redne seje DS DO)
Leto izdaje: I
ied delegati delavskega sveta DO je bil ta dan zahteven in obširen :	'6vAi red, ki je zajemal 15 rednih in eno dodatno točko,
Obširnejša in hkrati zahtevna točka je bila obravnava poročil o iz-jOiju nalog po EPU. Razveseljivo in vzpodbudno je, da vse naloge po
J ce la
Oo v skladu s postavljenimi roki- in da.ni bojazni, da katera ne bi
in ^ realizirana. To potrjuje ugotovitev, da so bili za nosilce nalog g^o kovani opravi 1judj e.
ednja točka dnevnega reda pa je nedvomno bila obravnava predloga raz-delovne organizacije Agis iz vidika proizvodnih programov, proizvo-i, in tehnologij 1986/90. Ker smatram, da je to tako pomembna točka, v v bistvu kroji naš nada]jiji razvoj, jo tudi objavljam,, kot je bilo ;Pravljeno v gradivu za delavski svet DO. .
$6ilo DELOVNE SKUPINE ZA RAZVOJ PROIZVODNIH PROGRAMOV,
NZVODOV IN TEHNOLOGIJ
|0vna skupina, imenovana od delavskega sveta DO v sestavi:
°h Ozmec, Peter Alič, Emerik Weigl, Janez Pičerko, Ludvik Maučič, ^Pripravila predlog razvoja delovne organizacije Agis iz vidika pro-°bnjh programov, proizvodov in tehnologij.
•Izhodišča
: „
izhodišča je delovna skupina uporabila snov iz raziskovalne naloge ^ojno programske usmeritve (RPU), izdelane v letu 1984.
ivQ(iišča v RPU smo dopolnili oziroma spremenili tam, kjer je to naredi spremenjen položaj z ozirom na proizvodni program, proizvod ali t6hnologijo.
ČEBINE:
M°ge po RPU DO Agis potekajo po planu |v smo in kaj bi še'morali storiti za požarno varnost 0v"ember, mesec boja proti alkoholizmu
lili
l„3o
Tam kjer delovna skupina predlaga opustitev določenih programov, pa je upoštevala:
-	realne možncšbi razvoja
-	neperspektivnost opuščenih programov
-	tehnološko opremljenost
-	z opustitvijo nekaterih programov dati realne možnosti razvoja perspektivnejših
-	da je opustitev programa možna šele s popolno uvedbo proizvodnje no~ vih programov.
1 A,
Delovna skupina predlaga, da določene tehnologije saniramo, ker s tem omogočamo skladnejši razvoj ostalim programom,
1,5 =
Pri svojem delu je delovna skupina upoštevala, kar zadeva perspektivnost programov, mnenja in napotke naših večjih kupcev,
2, Stališča do p'Osamez'nih programov 2,1, Grelno prezračevalne naprave
Dosedanje uspešno vključevanje na tržišče grelno prezračevalne tehnik6 in tudi v bodoče predviden dober plasman pri stalnih kupcih narekujei. da damo razvoju tega programa poseben poudarek.
2.2. Visokotlačni in nizkotlačni izmenjevalci toplote
Že dolgoletno načrtovana II. faza (izdelovanje satovij) tega .programih.-dobila podporo pri odjemalcih toplotnih izmenjevalcev in proizvajalci*1 grelno prezračevalnih naprav.
Z dosedanjim načinom proizvodnje predstavlja uvoz satovij veliko deVi2 no obremenitev.
Za izgradnjo kapacitet proizvodnje satovij se odločamo iz vidika staA^ današnje tehnologije in perspektivne možnosti oskrbe osnovnih materia pri domačih proizvajalcih.
Tehnologija za katero se odločamo, je najsodobnejša in jo lahko plaS;L mo preko izmenjevalcev toplote na širša področja.
Popolna osvojitev oljnih hladilnikov pomeni v osnovi največjo deviz110 razbremenitev, osvojitev oljnega grelca za B program (TAM-ova nova žina vozil s TEAHBUS kabino), kar pomeni tudi veliko devizno razbred6 tev.
Istočasno pa daje možnost grelcev v variantnih izvedbah plasirati na področja delovnih- strojev, traktorjev, kombajne v, kjer je osnovni aS1" gat TAM-ov zračni agregat.
Z upoštevanjem vseh prednosti, katere ta program ima, je delovna skup1 na odločila, da daje temu programu prioriteto pred ostalimi programi"
2.5- Zavore GRAU
V lastni razvoj zavornih sistemov ni potrebno vlagati, saj se zato slanjamo na licenčnega partnerja. Tega pa moramo dosledno spremljati; kar zadeva dosežke iz področja elementov zavornih sistemov.
Tudi licenčni, partner je pripravljen sovlagati v nove proizvodne kap? citete.^Zaradi sprostitve uvoza bodo v razširitev kapacitet sovlagal tudi naši kupci in uvoznik. Pod pogojem, da bodo izpolnjena pričakoj za sovlaganja, dobiva program paralelno prioriteto s programom 2.1 1
2 o 4-. Zavore hidravlične
Zaradi zahtevne problematike na razvoju programa hidravličnih zavornih valjev in zaradi uspešnejših rešitev ostalih programov, kakor tudi celovitosti lokacijske povezanosti v kompleks proizvodnje zavor, predlagamo, da to proizvodnjo prenesemo v TAM - TOZD ZAVORE v Ptuju, saj smo po dolgotrajnih razgovorih in temeljitih proučitvah prišli do zaključka, da je prenos zavornih valjev v TOZD ZAVOR v Ptuju najprimernejša rešitev.
Pri časovni opredelitvi prenosa je pogoj, da je ta vsklajena v izhodišči točke 1,3°» kar pomeni, da je prenos možen šele po popolni osvojitvi nadomestnih programov in ko bodo ti programi dajali finanččne rezultate, kateri bodo pokrivali izpad dohodka.
Za problem industrijske obnove zavornih valjev delovna skupina ni zavzela dokončnega stališča; predlaga pa, da bi problematiko obravnavali skupno z industrijsko obnovo zračnih zavor, katera je na področju SFRJ že vpeljana in bi predstavljalo dispečiranje zavornih valjev manjši problem. Seveda pa je potrebno- doreči še tehnično problematiko do industrijske obnove.
Do proizvodnega programa regulirnih mehanizmov smo zavzeli stališče, da ti ostanejo razvojno in proizvodno v domeni AGIS-a„
2.5.	Kovinski deli za GIMARNO
Delovna skupina je ugotovila, da je ta proizvodni program materialno zelo intenziven. Proizvodi iz tega programa spadajo v malo gospodarstvo oziroma v gumarsko industrijo, ki te proizvoe uporablja, saj bi bil s tem indirektno rešen razvoj gumi-metalnih izdelkov.
Iz gornjih vzrokov delovna skupina predlaga opustitev tega programa.
2.6.	Avtomobilska oprema Avtomobilska oprema, v katero spadajo:
-	oprema	za	kabine	tovornjakov
-	oprema	za	kabine	traktorjev
-	oprema	za	avtobuse
~	oprema	za	osebna	vozila
ostaja v Agisu kot perspektiven proizvodni program. Ta program je potrebno permanentno obnavljati po proizvodih s stališča dizajna, funkcije in tehnologije. V vseh primerih pa upoštevati mednarodne predpise, katerim so podvrženi posamezni elementi tega programa.
2.7.	Oprema motornih koles	"" '
AGIS je in ostaja proizvajalec vzmetenja motornih koles in proizvajalec ročic za sklopko, plin in zavoro.
AGIS mora že v bližnji bodočnosti prevzeti iniciativo na tem programu s tem, da postane nosilec razvoja in s tem vodilni ponudnik teh proizvodov.
2.8.	Sedeži za voznika
Hidravlični sedeži predstavljajo tako razvojno kot proizvodno nosilni Agisov program.''Asis se bo v nadalje razvijal in izpopolnjeval sedeže za voznike avtobusov, tovornjakov, traktorjev, gradbene in ostale mehanizacije. Do sedaj smo se v večini primerov vezali na izkušnje licenčnih partnerjev.
V zvezi s tem smo podvzeli aktivnosti na področju osvajanj sedeža z
aktivnim vzmetenjem. Ta razvoj teče s poslovnim partnerjem TAM Maribor, Tehniško fakulteto Maribor in v lastnem razvoju.
V bofoče pa bomo prevzeli iniciativo lastnega razvoja, kot dopolnitev lastnemu razvoju bomo vključevali po potrebi zunanje raziskovalce in raziskovalne ustanove. Kot interesantnost programa imajo, sedeži tudi širšo podporo, saj razvoj sofinancirajo raziskovalne skupnosti.
Razvoj kinematike vključuje tudi razvoj sedal in naslonov, tako z anatomskega kot tehnološkega stališča, katerega moramo v doglednem času osvojiti.
‘h
kal
li
Sn:
bo-
2
2.9° Posode in glušniki
Danes proizvaja AGTS posode za gorivo in glušnike, razen maj-hnih izjem, za potrebe TAM. Niti v razvoj, niti v moderna proizvodna sredstva AGlS v zadnjem času ni vlagal. Iz širše analize in ugotovitve, da ta dva programa niti razvojno niti tehnološko ne moreta životariti, predlagamo :
-	program glušnikov; V teku je uvodna raziskava, ki jo izvajamo skupaj z delovno organizacijo TAM, Na osnovi rezultatov te študije bomo definirali razvojni pristop in proizvodni status tega programa,
-	program posod; obstoječe konstrukcijske rešitve so zastarele. Tem rešitvam je prirejena tudi tehnologija. Skupaj s TAM bomo morali spremeniti konstrukcijo (izvedba dveh polovic) in površinsko zaščito, in se posluževati proizvodnih kapacitet v kooperaciji (težke stiskalnic® in lakirnica TAM).
2.10.	Orodjarska kapacitete .
Kar zadeva orodjarstvo in potrebe AGIS-a po orodjih, ta čas ne bi bil° potrebno kapacitetno to dejavnost širiti. Vsekakor pa je potrebno uvesti nekatero novejšo tehnologijo.
Potrebe tržišča po specialnih orodjih in pripravah za servisiranje vozil in motorjev^pa bi osnovno dejavnost izdelava orodij v orodjarni dopolniti. Za to širitev je potrebno investirati v odgovarjajoččo opremo in prostore.
2.11.	Površinska zaščita
Površinska zaščita je iz vidika opreme kot tehnologije zastarela. Posebni problem pa so nerešeni ekološki momenti. Celotni Agisov program je vezan na površinsko zaščito, zato bo potrebno v to prioritetno vlagati .
•ov:
ia
'Ho
Uto
■er
iix
tf
■Hi
lo
Hi
st
kc
kc
h*
iai
541
Icp
:er,
'Ul;
2.12.	Naprave za kontrolo in zapis
Ostaja v Agisu kot eden od osnovnih programov, katerega pa bomo postopoma dopolnjevali z instrumenti (indikatorji in dejalci) iz programa avtomobilske industrije'in poskušali najti aplikacijo osvojenih instrumentov še na drugih področjih.
2.15. Vzmeti in vzmetni elementi
Vsekakor predstavlja ta program za Agis zanimiv del v prihodku. Potrebno je vlagati v razvojne in proizvodne kapacitete.
Ta program bo ostajal še naprej orientiran na maloserijsko in individualno proizvodnjo ter proizvodnjo po posebnih zahtevah z ozirom na kvaliteto.
'1
a
'bu
V
‘ c
'tu
'ji


- 4 -
'+0 Oprema za koritro3,o in razvoj
Fakor ne bo možno brez odgovarjajočih naprav, s katerimi bi opremil razvojni in kontrolni laboratorij, kakor tudi operativno kontro-spremljati vseh omenjenih programov„ Zato moramo to dejavnost prekovati z opremo skladno z razvojem posameznih programov-
Zaključek
lovna skupina je pri svojem delu hotela biti _ objektivna, Perspektiv-fazvoj proizvodnih programov je hotela usmeriti v realne možnosti in kosti celovitega obvladovanja izbranih proizvodnih programov- Da bi Iko sledili gornjim ciljem, je bilo potrebno predlagati opustitev nesnih obstoječih programov, predvsem iz vidika finančnih omejitev-
lični prenos določenih programov izven delovne organizacije Agis mora
i	časovno vsklajen z izhodišči točke 1-5-, kar pomeni, da je pošahi prenos možen šele po polni osvojitvi nadomestnih programov in ko lo ti programi dajali finančne rez—ultate, ka—t eri bodo pom vali iz-
ii	dohodek -
It delovne organizacije Agis pa zagotavljamo poleg širitve obstoje-■ proizvodnih programov s prednostmi uvajanja novih, kot so:
hoizvodnja satovij za potrebe oljnih hladilnikov in grelcev Foizvodnja orodij za servisiranje vozil in motorjev koizvodnja merilnih instrumentov, pri čemer so osnova ze razviti 'odsi stemi v okviru tahografa-
realizacijo razvoja teh programov je potrebno tehnično, razvojno in lančno sodelovanje uporabnikov, bank in drugih soudeležencev, zato Vlagamo, da našo vizijo "Razvoja proizvodnih programov predocimo im poslovnim partnerjem, širši^skupnosti v občini in republiki, po kj pa Zboru združenega dela občine Ptuj -
'ovna skupina predlaga, da je ta predlog Razvoja^proizvodnih progra-'i delovne organizacije AGIS osnovno vodilo za pripravo temeljev sred-kbčnega plana Agisa,
M-
KPI V BRAN
'lavski svet DO je tokrat razpravljal tudi. o _predlogu zdravnika naše. klante, da bi preventivno cepljenje proti influenci opravili v naši 3Ulanti- Predlog je sprejemljiv predvsem zato, ker je cepljenje us-kio če se cepijo vsi zaposleni, ker je bližje .nam in nenazadnje, rer cenejše - Delavski svet je sledil predlogu OA, iz česar, sledi, da se iio letošnio zimo preventivno lahko cepili vsi zaposleni, z izjemo ■enih, sladkornih bolnikov, nosečnic ter tistih, ki so trenutno nale-'jivo bolni -
t to cepljenje poleg influence preprečuje tudi obolelosti dihalnega hkta priporočamo, da se za cepljenje odločijo vsi.zaposleni. Ker ;ksna preventiva preprečuje obolelost., s tem pa tudi izostanke z dela, hko rečemo, da je tudi to del stabilizacijskih prizadevanj =
M-
Za nami je mesec oktober, mesec požarne varnosti in prav je, da pregledamo , kaj smo v tem mesecu storili za požarno varnost pri nas. V 4-6= številki našega glasila sem o mesecu požarne varnosti že pisal. Takrat sem predvsem nanizal stvari, ki jih v naši DO pogrešam. Danes pa želim napisati, kaj smo in kaj bi še morali storiti v naši DO za požarno varnost. O tem sem se pogovarjal z Jožetom Bratuškom, referentom za požarno varnost v službi varstva pri delu naše DO.
-	Tov. Bratušek, kakšno je stanje požarne varnosti v naši DO?
"Stopnja požarne nevarnosti v naši DO je zelo velika. Po eni strani zaradi narave dela (varjenje, lakirnica, vnetljive snovi itd.), na drugi strani pa stare zgradbe klasične izvedbe in seveda zaradi raznih pri- v zidkov. Menim, da gre osveščenosti ljudi zahvaliti, da v naši DO ni večjih požarov. To dokazuje dejstvo, da beležimo zadnje čase več začetnih požarov, ki pa so bili s. strani delavcev že v kali zadušeni. "
-	Ste izpeljali v mesecu požarne varnosti kakšne dodatne aktivnosti?
"V mesecu oktobru smo opravili dodatne preventivne preglede. Ob tem pa smo seveda še dodatno opozarjali na požarno varnost.
V petek, 25»10. je bila na pobudo in pod vodstvom občinskega inšpektorata izvedena vaja našega IGD. Cilj vaje je bil preveriti mobilnost,_ ali z drugimi besedami, v kakšnem času so gasilci sposobni opremljeni_ priti na mesto požara. Vaja je bila ocenjena kot uspešna, saj smo bili gasilci na mestu požara v 4,53 minute. V oceno je zajeta tudi opremije" nost gasilcev. Ker je bila v tej vaji predpostavka notranjega požara, bi morali biti naši gasilci opremljeni s plinskimi mdkami= Tq pa ni bil možno, ker naše IGD nima več plinskih mask. Stare so bile dotrajane i*1 odpisane. Novih pa še nismo kupili ...
Ob tem moram ugotoviti, da je v dopoldanski izmeni poskrbljeno za prisotnost gasilcev, kar pa seveda ne velja za II. in III. izmeno."
-	Kaj bi za požarno varnost še morali storiti?
"Na požarni preventivi nas čaka še veliko dela. To je pravzaprav naša stalna naloga. Brez dvoma bomo morali postopoma skrbeti za posodobitev protipožarne opreme in opreme IGD. Predvsem pa je pomembno, da se vsak na svojem delovnem mestu zaveda nevarnosti požara. Preventiva je namreč veliko'cenejša od kurative!"
NOVEMBER, MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
Zakaj? Zakaj spet to? Nam je potreben zdaj še mesec boja proti alkoholizmu? Nam je potrebno pisanje o tem? Ta in podobna vprašanja se pora-^ jajo bralcem ob prebiranju prispevkov v zvezi z alkoholizmom. Naša pravica pa tudi dolžnost je, da razmišljamo o tem. Tale o ali drugače.
Najbrž pa bo veljala ugotovitev, da je pisanje o tem problemu potreb^0 in prepotrebno, in da bi potrebovali ne mesec, leto, ampak desetletje boja proti alkoholizmu. In še več? Zakaj? Odgovore na to vprašanje lahko preberemo v črnih kronikah. Zakaj?
V naslednji številki glasila bomo nadaljevali s kvizom.
1
id
::
1
|(
1
I
j
i
X
it
to

ZAHVALA
Ob boleči izgubi matere BARBARE VUZEN se toplo zahvaljujem sodelavcem Agisa in še posebej iz TOZD Vzmetarna in SGI TOZD Komerciala za izrečena sožalja ter denarno pomoč.
Slavko Zuran
j
- 6 -