PoStnlna plaSana v gotovini.
Let© VI., št. 210. V Ljubljani, v f®r@k 19, ssptembra 1922» Prnam. šL 1 Din.
HflPSEJ
Glasilo Socialistične stranke JunosiaviJa.
Izhaja razeii pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. ^ek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankiraite in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Znamenje časa.
čehoslovaška krona raste in z njo tudi brezposelnost. Tovarnarji od-“Usčajo delavstvo ter ga s tem gonijo v J*™Uj§o bedo in pomanjkanje. Razvita če-industrija in še dokaj urejene notra-izmere, bodo pripomogle do tega. da iza ne bo dosegla morda vrhunca.
Sat' ^ar se -ie zaieI prav Polagoma dvi-sk 'lr) Zr°k temu je ameriško stomilijon-žav arsk° nosojilo. katerega misli dr-itd apH°°rabiti za gradnjo železnic, hiš niv u naš'h današnjih razmerah Da se nari 0r ni ^ati, da ^ vsled dviganja di-Da l\na borzi zavladala brezposelnost, to nQst *effa- ^er v inozemstvu na vred-Se ie nar^a nihče več ne veruie. Dinar ki: Vem nosoi‘lom umetno dvignil in Det n'ii vsemu prirodnemu bogastvu zo-Dano • kakor hitro bo to posoiilo izčr-doig. Ozi^oma uporabljeno za kritje starih yagi v- Razlika med dviganjem čehoslo-Čeh0ti 0^e in dinarja ie torei bistvena. Voia °vaška krona se dviga vsled raz-z nmH°S.Dodarstva. naš dinar pa se dviga nu Posojili in dolgovi.
^Sa-država je v Evropi naibogatej-kre^t 'e Potem mogoče, da nima nikjer ko? t?\ da. 'o smatra inozemstvo za lut-^blar 1e P°tem mogoče, da stoji naš na borzi tako sramotno nizko?
V®Ž, ^^ogatejši človek postane lahko re-“ i?..slabo gospodari. Tako je tudi pri gospodje ministri ne znaie upo-
IiOMjij Vrednosti naravnega bogastva. Le Var,^ mo kakšen ie naš izvoz! Zdravo z resnično vrednostjo smo
izvažali na najnesmiselnejši način. Za pomaranče, fige in rožiče smo dajali živino, žito. les itd. In vsled tega je naša trgovska bilanca pasivna. Izvozničarstvo je cvetelo, vsak kdor je hotel je izvažal. Državni funkcionarji so to videli, pa tega niso preprečili, temveč so to koruptno Izvozničarstvo celo sami podpirali.
Ni čudno, da nas svet prezira! Štiri leta ie živela naša država ob dvanajstinah, brez proračuna, brez urejenih financ! Armada se je pr; tei finančni zmedi razvijala vojni minister ie dobival kredite do neomejene vsote: gospodarstvo pa ie Dro-padalo. Delalo se je in dela se še danes po geslu: Naša moč ie v armadi. Le to je slabo, da dobra armada na razvoj gospodarstva popolnoma nič ne vpliva ter da dobra armada na borzi ne dviga dinarja.
Pa tudi politične razmere so mnogo pripomogle, da smo zgubili ves ugled. Kamor pošljete jugoslovanskega diplomata, tam ie gotovo kmalu afera, če ne verižl z valuto, oa napravi kak drug prestopek. Vlada ga potem pokliče domov in ga na-stav' v kakem ministrstvu za načelnika I. razreda. Taki ljudje pa spadajo, po našem mnenju, popolnoma drugam.
Kaj naj bi rekli o naši notranji politiki? Demisija za demisijo. afera za afero, škandal za škandalom! S tem je povedano vse! Vzgaja se demokratska kasta, ki ne-omeicno vlada. Ljudstvo strada, nezadovoljnost raste, gospoda pa se za to ne zmeni.
Ali je potem čudno, če se nam svet posmehuje? Povsem naravno ie, če naše delegacije na konferencah stoje ponižno
pred vrati in čakajo, kdaj jih bo antantna gospoda poklicala, da podajo informacije.
Škandali na zunaj, škandali na ztux
trai!
Kapital in današnji režim sta neraz-družljiva. Zato je ljudstvo brez zaščite, zato potuje iz kraja v kraj s trebuhom za kruhom. Socialna politika je firma brez del. Kapitalistična je. zato se mora delavstvo boriti za svoi obstoj z najskrajnejšim sredstvom, s stavko. Ne samo delavstvo. ki ni človek, temveč celo svoje uslužbence obsoja v počasno umiranje.
Ljudstvo samo podrsira to korupcijo s tem. da molči. Podpira korupcijo tudi s tem, da oddaja pri volitvah svoje glasove tistim, ki ga teDeio.
Korupcija in izkkoriščanje je doseglo vrhunec, zboljšalo pa se bo sedanje sta* nie le tedaj, kadar bo to hotelo ljudstva sama
Majhna polemika.
Na zadnji seji mariborske »Svobode« je bila sprejeta na znanje ustanovitev esperantskega kluba. V kratkem se otvori prvi tečaj. Vpiše se lahko vsak sodrug. ki je član »Svobode« ali ki vanjo vstopi* vsak torek in četrtek od 19. do 20. v, »Ljudskem domu«. Tako je storila tukajš-i nia »Svoboda« korak naprej. Izgleda pa, da se vsi sodrugi pomembnosti tega ko-* raka ne zavedajo v polni meri. Te dni ie bilo o stvari dosti debatiranja, predvsem izzvanega ker so nekateri sodrugi (med njimi vodilni) skušali dokazati, da je akci^ ia čisto brezpomembna in da se kratko*
Ruski filozofi.
^	(Dalje.)
^vila S-e 3e na strani Pozitivistov riali2 a skuPina skrajnih pristašev ‘rrate-^vii t£*° se na nasprotni strani versko filozofski misticizem, kate-Pl0rin Pripadali Berdjajev, Trubeckoj, bi|j j” 1 !n dr- Ruski intuitivisti so se Vq n °?nili tudi oni pozitivni, zakaj njiho-fcerei Zlranje se ne oddaljuje s sfere pre-fcrebif- sk°lastike in v mistične daljave tla tleifesa . čustvovanja — marveč stoji Mh j/1 resničnega življenja in vseh njego-ie tuiH-ITip<:>neni:- Pripomniti je treba, da se razita* V ruski biologiji pojavila precej iz-Hqv„ ^kcija. proti materializmu — neka
a »Naturfilozofija«.
Sii slik nara v zgorai citiranem spiti^ ^ to duševno razpoloženje, s kate-^■ruski ^l°zo^ stopili v ero velike *rašn-	so	se orientirali v tej
V£triJa V*	presnavljanja in preporoje-
Uv^V^a je omeniti, da so boljševiki fodr0A na čisto duševnem in nravnem ktatUl.3U- rus^ega narodnega življenja dl-^°sledn 10 *eror'zern- Boljševiki so hoteli ° odpraviti vse tradiciae ia ustva-
riti iz Rusije tip strogo racionalne države. Če pomislimo, kaj je bilo Rusu verstvo in v kako ozki zvezi je bil ves njegov svetovni in življenski nazor z bogoiskatelj-stvcra. nam postane taka diktatura utopična, zlasti če se poslužuje čisto nasprotnih, to je materialnih sredstev. Morda bi bili komunisti dosegli več uspeha, če bi obdali komunizem z glorijo misticizma in ga skušali spojiti z verskimi tradicijami dosedanjega kuiturnega razvoja v Rusiji. Njihov brezobzirni materializem, kopiran čisto po zapadnem materializmu in pre-kvašen z elementi židovskega cinizma je moral nujno povzročiti reakcijo, ki se res tudi kaže v vsem duševnem življenju sovjetske Rusije.
Ker je imela ruska pravoslavna cerkev čisto državni značaj in je bila vsa višja in nižja duhovščina vzgojena v duhu cezaropapizma ,so boljševiki zatirali cerkveno svobodo hi preganjali duhovščino. V zmedi, ki ie nastala, je na videz izginilo močno ogrodje cerkvene organizacije. Inteligenca je izgubila ves svoj duševni vpliv, boljševiški intelektualci so propagirali zgolj socialna gesla, politiko in materializem in tako je v primeroma kratkem času zastala vsa eirisulacija notranjega,
duševnega življenja v Rusiji. Zaostala inteligenca se je udajala obupu, ljudstvo pa praznoverju in vsem drugim slabostim, ki jih je zapustila nenarodna. samodržavna ruska cerkev.
Značilno je. pravi Sokolov, da je izšla iniciativa za ruski verski preporod ravno iz vrst onih filozofov, ki niso iskali zgolj intelektualnih resnic in vrednot,mar-> več so računali tudi z intuitivnimi streme ljenji človeka ter se pripravljali za re-f akcijo velikih življenskih reform. Ti filozofi — Nikolaj Lockij, Karsavin in drugi — so pripravljali teren za preporodno gibanje. ki se je kmalu po katastrofi ruske samodržavne cerkve pojavilo v vrstah mladega duhovništva. Pod njihovim vpil-, vom ie nastal Bogoslovskij Institut v Pe-i trogradu, katerega Sokolov nazivlje »otročiček nove cerkve«. To novo versko gibanje, ki je v ozki zvezi z mlado rusko filozofijo, je še v povojih, v procesu prve kristalizacije — a gotovo je. da bo imelo z ozirom na velikansko religiozno dispozicijo ruskega narodnega mišljenja globok vpliv na razvoj in konsolidacijo Nove Ru* sije. ki že vstaja na obzorju.
Pripomniti ie treba, da se to gibanje, izogiba vseh stikov z državo, katera nul-'
malo ne izplača. Esperanto da je tako majo razširjen, da praktično ne pride v poštev. Raje nai bi se naučili kakega živega jezika, poleg tega- da manjka delavstvu osnova v domači slovnici, kar bi Dovzročiia nepremagljive težkoče pri učenju. Na teh razlogih izgleda. da je nekaj, ni pa nič. Vprašanje zahteva seveda tako temeljitega članka, da je v malem težko kaj povedati.
Kar se tiče razširjenosti; Esperanto se je v teh zadnjih letih tako razširil, da bi bil. recimo, danes svet čisto pofranco-zen, če bi se v istem razmerju razširjal francoski jezik. Nekje sem pred kratkim v eni izmed strogo znanstvenih revij bral, da je danes okrog 18 milijonov esperantistov po vsem svetu, ko jih je bilo kratko pred vojno komai 2 milijona. Danes lahko potuješ kamorkoli, pa se ti bodo v vsakem mestu postavili ljudje na razpolago, ki se lahko žni-imi pomeniš v tem umetnem jeziku. Danes obsega že ogromno literaturo. razpolaga z dolgo vrsto listov in revij in čimdalje boli ie slišati zahtevo, da bi se začel uporabljati kot občevalni jezik na mednarodnih konferencah. Pred kratkim se ie vršil v Helsingforsu espe-rantski kongres, na katerem so bili delegati 33 držav, a še vedno jih ni dosti zastopanih, ki imajo močno esperantsko gibanje. če se ne motim, med njimi tudi Jugoslavija. Na mnogih konferencah se že rabi in tako je pričakovati, da ne bo doigo trajalo, ko bo prenehal francoski jezik kot mednarodni občevalni jezik. Čisto jasno, da bi ne mogel iti razvoj v tako smer. če bi ne bil esperanto primernejši in boljši za tako rabo. To ie torej resnica o njegovi razširjenosti.
Kar se oa tiče »izplačanja«. je treba povedati, da se nobena stvar v začetku ne izplača in da ravno mi socialisti ne smemo biti pristaši »neizplačarske« ideologije, če smo spoznali kako reč kot lepo in koristno. Vsem se sveti, da je ideia mednarodnega jezika velikanska, izvedljiva. treba samo. da doprinesemo tudi mi svoj del k temu. da se uresniči in amen. Socializem se tudi ni v začetku izplačal, ga ie tudi bilo malo m težak je bil. Še danes se ne izplača, a vendar se širi. Za
■sa
no stremi za tem. da si to bogato, rodovitno silo prisvoji in jo vporabi za lastno organizacijo. Nadalje ie obračunalo z or-todokstvom ker noče omejevati svoje noti v nobeno preperelo, načelno avtoriteto. ki ne spada k neposrednemu verskemu doživljanju. Zdi se. da se bo ta cerkev precej približala katoliški. — Zato so katoliški cerkveni krogi zadnje dve leti zelo zanimajo za rusko cerkveno gibanje 'n proučujejo z vso vnemo probleme vzhodnega krščanstva.
Izmed filozofov — intuitivistov je prestopil mejo pozitivnega verstva Kar-savin, ki se v svojih knjigah »Katoliče-stvo« in »SoHigija« peča s specifično verskimi vprašanji. Voditelj intuitivistov Lockij se še ni odločil, dasiravno se v zadnjem času mnogo peča s transceden-talnimi problemi. Lockij je nastopil kot laik v petrograiskih cerkvah in čital svo-io razpravo »Bog v sistemu organičnega svetovnega nazora«. Nastop Lockega v pravoslavni cerkvi je vzbudil splošno pozornost. Sokolov opisuje prizor v neki cerkvi, katero so napolnili delavci sosednjih tovaren. Po govoru Lockega je govoril neki komunist, ki je branil filozofa in ga priporočal, dasiravno ie »buržuj«. Skupina ljudi ie nato zapela internacionalo ostali pu »Spasi Gospodi...«
(Dalje prih.)
kaj? Ker gledajo ljudje časom čez plot, ne pa v kurnik. Isto velja za esperanto.
A ravno esperanto ni težak, to lahko dokaže vsak boijši učitelj. Slab učitelj se seve niti igrania ne nauči. Malodušna volja še manj. Socializem — esperanto pa ie poglavje ki da vsakomur misliti, kdor .ie pred par tedni bral. da je francoska viada prepovedala oziroma omejila pouk esoerantskega jezika, češ. da je nevaren buržoazni nadvladi, ker pomaga razširjati internacionalno socialistično misel!
Ugovor, da bi bilo prej treba znati domači jezik, ne drži. Moramo samo pomisliti. da se zaenkrat udeležujejo takih tečajev povečini ljudje. ki imajo duševno delo raje kot pa golido barvanih alkoholnih strupov, ki so kolikortoliko poduhali učenost vsaj cele ljudske šole. Tista učenost ie za .priučenje vsakega jezika dovolj. In vse je zopet odvisno od učitelja. Kaj pa, če, bi napravili da bi učitelj s poukom esperaniskega jezika združil s poukom splošne in specialne slovnice, da bi svoje učence uvajal tudi v skrivnosti materinščine? Vsaka ideja si zna v stiski pomagati. Otrok, ko gre prvič v šolo, tudi nič ne ve. Koncem leta zna pisati in brati in računati z vsemi operacijami. Temu se priučiti pa ie prilično za otroke desetkrat težja umetnost kot pa priučenje esperanta. In delavci so vendar nekoliko več nego otroci?
Cul sem. da je drugi mednarodni jezik, »ido«, važnejši, ker je bolj razširjen iti lepši, popolnejši. Prvo je kolosalna laž, drugo pa čisto subjektivno. Mojemu okusu se bolj prilega krepki, možati, če treba nežni esperanto kot pa ido-vska pomehkuženost. In glede popolnosti imam tudi svoje nazore: Ves vic svetovnega jezika obstoja ravno v njegovi nespremenljivi trdnosti. Kaj boš rekel obleki, ki ti ,io je en krojač novo napravil, pa pride drugi, to mu ni všeč in popravi to. pride drugi, ki mu ni drugo po volji in ga popravi, tretji priši.ie rdečo krpo. četrti zeleno... Kmalu boš ob tei obleki izgubil veselje do življenja. Tako ie: idoisti so na novo obleko prisili svojo krpo. Vprašajte jih pa malo. s kakšnim zadovoljstvom bi požrli re-form-ido. ki bi hotel še kako krpo zraven. Ker v njihovem jeziku najde dlakocepstvo tudi svoj las. Umetni jezik pa ni in ne srne biti nikomur živalica. da bi žnjo prakticiral svojo vivisektorsko besnobo. O tem si moramo biti na jasnem, če nočemo, da splahni lepa ideja v grozovitem pretepu. To je tako. kakor če bi ti izumil slovenski jezik kot svetovni, pa pridem jaz in te pobijem: »Kaj bi ti s svojo nepopolno slovenščino, glej mojo hrvaščino, tega in tega ji ne moreš očitati, zato le boljša.« Tako se pa le ne gremo! Ali right!
■ V socializmu ie tako dlakocepstvo do-j vedlo do hudih idiotstev krščanskega socializma in še hujših idiotstev narodnega. Resnično če so tam zgoraj vsi razlogi mlačnežev in nasprotnikov, jih ne bo težko preboleti. I pa, seveda so še drugi, samo o njih ni danes časa govoriti. Tudi se ne tičejo esperanta. Treba počakati takrat pa tudi ne bodo omenjeni v tej zvezi. Ali right! Dober veter veje in jih bo odvel.
P©Siticsi® vesti.
-T V Novem Sadu ie zborovala 17. t m. madžarska stranka. Tega dne se je vršil prvi strankin kongres, ki se ga je udeležilo okoli 15.000 ljudi. V istem času se ie vršil kongres »Narodne Odbrane«. Mobilizirano je bilo veliko število policije in žandarmerije. O teh dveh kongresih še nimamo natančnih poročil.
T .Beograjski Dnevnik- J
t. m. v komunistične roke. Lastn
g. M. Barajevič. Ureievah pa Ka ^
Triša Kanclerovič, Mosa Pl
raief V BeS°Vso sprejeli z glasovi
večine vladni zakonski mičrt o neposr^e^
nih davkih. Dobimo tedaj no . ov ker ie po vladinem mnenju sta h
še premalo!	.	Cniošni mo-
ri- Iz Bolgarije poročajo o splošni
bilizaciji.	___,.nymirMQ an*
ri- V Carigradu se posmehuj J
gleški grožnji, češ. da bodo posla de> ži nad Turjfe 200.000 mož sv«e f^ca-Kemail paša je odločen, marši ran
nKra+ v grški armadi wažaio revolucionarno gibanje. Turki so jo popoln ^ bili. Uničenih ie pet vojnih zboro\. k šteli 12 divizij. _ , .	, 1oi1i okoli
+ V Smirni so Turki P^šnn.OOO 20.000 ljudi, nato pa mesto zazgah-ljudi je brez strehe, škode je okoh2Wm liionov dolarjev. Pogorela so vsa konzularna poslopja. _	%e.
ri- Komisija petorice, ki se oa nevi z avstrijskim vprašanjem, je . do sklepa da potrebuje Avstrlafiu won hodnri dve leti 520 milijonov zlatm * kredita. V seji so naglaševah. da strija preveč uradnikov v svoji sl ^ ri- V Avstriji bodo zvišali 'ceru blagovnem prometu od 1. oktolDr ktobra-pri osebnem prometu pa od o.
Zvišanje bo znašalo do 200/o. zopet ri- V Avstriji so z 18. t. m- . tojbine. stopile v veljavo nove postne pr je Qt.
ri- Na Madžarskem so se poj* ^ ganizacije fašistov, katerih v<^	, ža-
nrov zeli znani zloglasni ponu ylaCja se terirni ie tudi Štefan	'Novega	^e”
ie izjavila, da ne bo ovirala ovarija.	.	ineosloV^'
ri- »Vorvviirts« poroča._ -'inoroČ^ sko poslaništvo v Berlinu je ,yU žeji0; pri pruskem naučnem miru dovol’!? vestfalskih Slovencev, da se P^jei# lastne šole. Na Westfalskem -	da
okrog 30.000 So vencev, ki bi	ftu.
svojo deco poučevati v _m	, izr«'
Naučno ministrstvo se je na	§q1
ki o za ustanovitev .slov^ja slove* Westfalskem. Tudi sicer ra:z> dustrijsklh ska kolonija v \vestfalski	guerU m0'
centrih kakor Qejenkirchnu _ ^ čno organizatorično delov joV0lila Q
ri- Sovjetska Rus?a J?t v znesku ^ svojo vojno mornarico kiea	s0V;etsK
milijonov zlatih rubljev. .nepravilno ?. Rusija se oborožuje, .^arcoVjetska Ru^j0 socialističnih principih.	.j	ne bi b
bi morala organizirati del . Sicer treba kapitalistično nostoP	v	kat
opozarjamo na današnj	teln vpra
rem govorimo neposredno ,^ in niu. ko primerjamo Uesko	g	p0s
goslavijo ki si pomaga	,j
jilom. namesto z delom. ^Ha PrJ ub -h Angleška vlada s 15. oktobrom z izp»ce posebna ogromnih dolgov Ame*A’tovala v dacijska komisija bo odp ^ j0t shington že konec tega m MeZOPota^v< ri- Anglija le pc^laia	lQ00 pi o
kjer pričakujejo revol^bnim ParI^ — ki so že odpotovali s pos^------
Kile obupanih- Prei«h s* dr****
doni,- Podpisane v rimeš5eIllto t h1'
Sikov ta
udeležijo shoda k, bo^ Mes(»e* ob 5. POP- v veL*K1 -
taa. Dnevni red: Obupni položaj 'držav- T po 3000 Din, balkonske lože štev. 2 in 3 po 1400 n ih nameščencev. Sklicateljice: Bajič Ju- Din in št.ev- 4 in 5 130 1600 Din' __Parterni sedeži iija, sopr. viš. fin. svet., Bartol Marica, scpr. poštnouradn. ravnat., Černe Ivan-.l> sopr. železu, uradn., Dovčič Ema, soproga fin. svet., Jerovec Fina, sopr viš. iinanč. svetnika, Modic Karla, poštna uradnica. Novak Jožica, sopr. kralj pro-ifsorja, Rutar Milka, sopr. žel. uradnika,
Sapla Karla, sopr. inšpekt. za agrar. ref.,
Vazzaz Zina, sopr. kr. prof., Zbašnik Juka, sopr. ravnat., Zidarič Karmela, soproga^ fin. revidenta.
Ljubljanski velesejem in delavstvo. Prejeli tio sledeči dopis. 11. t. m. se je končal II. ljub-j,,,SKl. velesejem. Muogo državljanov iz cele oe !?V-ne rnn°£° tujcev je prišlo, da so si giedaji delo in izdelke našega pridnega delav-sp	^a	*ega marsikdo ni upošteval, tudi ne
ve?1 °.^or velesejma. Tako n. pr. ni predsednik i_.‘esejmskega odbora smatral za potrebno ome-
v I. vrsti po 650 Din, v II. do IV. vrsti po 600 Din, v V. do IX. vrsti po 550 Din in v X. in XI. : vrsti po 240 Din. Balkonski sedeži v I. vrsti po j 500 Din in v II. vrsti po 400 Din Galerijski sede-i ži v I. vrsti po 200 Din in II. in III. vrsti po 150 j Din. — Abonma se plačuje ali takoj, ali v dveh ali tudi v 4 obrokih in sicer prvi takoj pri pri-j javi, drugi do 5. decembra 1922. tretji do 5. jan. 1923 in četrti obrok do 5. aprila 1923. Abonma se sprejema v prostorih knjigovodstva v dramskem gledališču (vhod iz Gledališča) in sicer ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 18. ure. ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. — Stari abonenti, ki reflektirajo na iste lože oziroma sedeže kakor lansko leto, naj se zglasijo od 18. do vštetega 21. t. m. Novi abonenti pa od 22. do vštetega 24. t. m.
niti
v svojem otvoritvenem govoru zasluge de-
j .	uivumvener
vaJ- .Va‘ Zasluge delavstva za industrijo in obrt Mč n t0re^ v °^e*‘ takiil gospodov toliko kot ee ,*avec mora vse izdelovati in pridelovati, delPa ^re za *°' se sve*u Pokaže njegovo z p *a*rat ni treba, da se omeni delavec samo deln besedo, sploh ni potrebno, da je kdo od rai ,va navzoč. Delavstvo, ti le izdeluj in ga-pri javnih manifestacijah tvojega dela pa le ri,..ani !epo doma v svojih zaduhlih luknjah! To
dru:
Če mački na rep stopiš, zacvili. Od
podpisanega urada smo na našo notico z ravno istim naslovom dne 3. t. m. prejeli sledeči popravek:	»Ni	res,	da se je
spomenica za izboljšanje plač plinarnih uslužbencev enostavno izgubila, temveč spomenica se ni izgubila in se obravnava. Ni res, da se je prošnja klavniških delavcev in instnih stavbinskih delavcev izgubila, marveč res je, da se ni izgubila,
.,5odo že storili oni velezaslužni gospodje, i ter se prva še obravnava, druga pa je
ko J’ škofje, tovarnarji, milijonarji	itd.!	Koli-
se še razlikujemo	od	one suženjske	dobe	sred-
i,t “a veka? Srednjeveške nazore o delavstvu jih 1° večinoma vsi naši podjetniki. Zelo malo ie J® bilo, ki bi bili upoštevali, da vse to, kar bilo t° razstnviieno, je delo delavstva in da bi raz ,ei Ka mestu. da bi bili izposlovale na v «avi udeležene tvrdke svojim delavcem prost J-an ■na sejrn‘šče, ali vsaj polovično vstopnino, in i* Je to stor'!a samo tvrdka »Strojne tovarne [jjg !y.arne v Ljubljani«. Grenko je moralo biti SVoiSllvateremu delavcu, če si je hotel ogledati Kih d , *no ^elo ln	^a	primerjati z delom	dru-
Prav t ••Vcev’ 153	je	mora* Plačati	za vstop,
tem 'H°’ kakor tisti, ki je prišel le kupit, da s radi Pr?fitir:l in kakor tisti, ki je prišel samo nekat2 -ave *n ‘z dolgega časa. Delavstvo je i j:il af.Tlin sospodom podjetnikom le mrtev mate-jo kn;v^a.^e mani- O materialu in o strojih tiska-izboljs’r	rnzprave> lfaic0 bi se dalo to in ono
Nikdar 1 'n izpopolnjevati, da bi bolj uspelo. Polo-jJ- 5a se ne zmenijo za to, da bi zboljšali p°scd ' *avs*va> ki bi v boljših okolnostih tudi indusf • ,va'° razv0' industrije in obrti. Eden teh •iansl ev ;e tu(*' Bonač, predsednik ljubile i.-,esa velesejma. Če bi bilo temu drugače, bi SW l i10'53’ 1)3 stavka delavstvo pri tej tvrdki l4v. t° tri mesece in g. Bonač bi bil omogočil de-sm^.V11 vstop na velesejem. Toda on kot pred-PotrJi Veleseimskega odbora ne smatra tega za raZrT-	• Seveda tmn zaščitniku in dobrotnik
lavci
Seveda temu zaščitniku in dobrotniku inlh elementov — stavkokazov, so de-Posebno pa mladoletne delavke, še premalo
Kaj, ’	pa miaaoietn
mater- f’ ^a bi iih smatral za več kakor mrtev D°slen	vpra5a5	delavko, kje je že bila zadelala’	bo skoro vsaka odgovorila, da ie že
ki. Pfi te)' izvrstni, napredni in narodni tvrd-da f:eveda le toliko časa, dokler je bila še mlajša -ne\azs°dna. Kakor hitro pa je postala staraj . !n & zahtevala primerno plačo, pa je mo-v?cj. L T akšni so torej tisti, ki imajo nalogo, po-V srVati našo industrijo in obrt. G. Bonač je 1 vo-,ern govoru ob otvoritvi velesejma povdar-
* ■
r!e ta Prireditev «eminentno državotvorno Žani'" se pa delavstvo zgane, ker se nihče htev ne briKa in ea vsak le izkorišča, in če	za- I ini,	ki	jih	je	Silno	SKOOa,	da	se	dajo	tak
»rei a,i :ibolišanie svojeKa položaja, da lahko	na-	brezmiselno	zapeljavati!	Ti	ne	vidijo,	č
t£Jn rela v prid človeške družbe in države, po- --	..-j	-	-----•	-----------
sj” Je to »protidržavna gonja«! Delavno ljud-Urj.Premišljuj in zapomni si. da ti gospodje ;n ^ aJ? velesejme tvojih izdelkov, da povabljajo Prof»- rav*ia*° pr* tem vse niogoče osebe,	da
noč - J0 in veseljačijo, za tebe, ki njim v prid Karaš, pa se niti ne zmenijo.
v. »eriinslci magistrat je sklenil zaradi r)OQieCVari‘ia l,s'av'ti dela pri zgradbah sl°pij, potem prenehati s šolskim po-e 0151 Pozimi za dobo šestih tednov, ob-Šofr'r Pa združiti več slabo obiskanih re '^itgistrat je izdal proglas, v kate-lem-. P0*'*Va prebivalce, naj štedijo, kjer s nilj)rejo. Živalski vrt so že zaprli do »n!adi, čeravno je bil preje odprt tudi zimo.
dali??!^ ne celoletnih abonmajev Narodnega gle-narfVr-' \ Ljubljani za sezono 1922/23. Lože v štev a l*?v- 2 ’n 3 Po 2500 Din, lože v parterju 1 d • *• ® in 6 po 2600 Din, lože v I. redil štev.
5 Po 2700 Din, lože v I. redu štev. 6 do 9
rešena. Ni res, da se je prošnja grobarjeve žene 7 mesecev zavlekla, marveč je bila rešitev mestnega urada že, drugi dan izvedena, j^ozneje so se pa vršile razne poizvedbe. Ni re, da so se prošnje revežev ravnotako izgubile, marveč res je. da se take prošnje niso izgubile. Mestni magistrat celjski, dne 13. septembra 1922. Župan: Dr. Kraševec m. p.
Marf&or«
Kakšna je prava domišljavost? Zadnja »Enakost« je napisala, da se s. Etbin Kristan zato odpelje v Ameriko, ker mu ne ugajajo razmere v stranki, ki pa niso takšne, da bi mu ne ugajale v Mariboru, temveč v pribežališču za vse grehe, v tistem kraju, ki žnjim separatisti in pobožne mamice strašijo svoje otroke, namreč v Ljubljani. Skrajno neokusno je, da delajo ubožci reklamo za svojo revščino z možem, ki ima možganov dovoli, da lahko presodi, če je priha-haiala gniloba iz enega gnezda, ali pa če še prihaja iz drugega. No, pa takšnih neokusnosti jim ni treba zameriti, ker jih je že preveč. Ampak zanimivo je, da ti ljudje ne vidijo nič, ne slišijo nič, kako sodi delavstvo o razmerah v mariborskih organizacijah. Ali so slepi, ali pa »zasledujejo namene«. Oboje je prav. j Eni zasledujejo namene, o teh smo že nekaj govorili in bomo še vse drugače, drugi so pa slepi, ker so jim zvezde predolgo bliščale v obličje. Je par ljudi med temi, ki jih je silno škoda, da se dajo tako
če l
se zgode stvari, ki pomenijo sramoto za socialistični Maribor. Evo majhna reminiscenca: Zadnjič je neko delavsko društvo z rdečimi zastavami delalo štafažo meščanski inštituciji Dogodek smo ožigosali. Kaj j)a »Enakost«? Eh, ta je ožigosala nas, ker smo ožigosali one! To je hujše zlo kot pa prvo, ker proletariat se lahko zagovarja na svoje voditelje, po
Domišljavost, hudobijo, nezmožnost,
lažnjivost je prištela »Enakost« družbi mojih lepih čednosti, kakor jih je navedla v predzadnji številki. Moj spovednik bo ime! torej precej poslušanja, ko me pojdejo k njemu spovedat. (Jaz ne grem.) Najlepše je to, da ne vem, kdaj sem bil domišljav, kdaj sem nezmožen — oprostite — kdaj sem bil lažnjiv. Nak, tega mi »Enakost« ne pove. Samo nekaj razsaja nad mano, ker ne prihajam na njene shode in njene seje. A zato? No, no, na vaše shode itd. pa ne prihajam: prvič, ker se nri ne ljubi poslušati stare oslarije; drugič, ker jih že znam vse na pamet — prav vse, saj niti teh ni, bog jim odpusti, dosti; tretjič, ker mi je zadnjič moj veliki Prijatelj Ba — skoro bi mi ušlo ime — prijazno ^povedal, da se mi bo »nekaj« zgodilo, če ne bom kuš, a- meni se ne ljubi vtikati nos v vsak »nekaj«, kadar se bo vam ljubilo; zadnjič, ker bi drugače ne mogli napisati svoje notice. Prijatelji, ali se ne zavedate, kako smešni in nizkotni ste v svojem početju? Ali ne čutite v sebi nič konjskomešetarskega, tla vpijete na kmeta, namesto da bi govorili o konju — če ste premalo inteligentni: da se derete na mojo bedno osebo, namesto da bi odgovarjali na stvar, na težo dokazov za vaše nezakonito življenje? Stvar, ima kopita, kaj, kmet pa ne? Ali ne čutite nekaj v sebi kakor stare babe, kadar se zmetlami ščegetajo pod nos? Kaj bi tako vpili, pojdimo se raje na pesti! Prizorišče: Mestni trg. Vstopnina: 10 Din. Morebitni pribitek žalujočim vdovam in sirotam. Jaz sem namreč neoženjem in nimam otrok. Tudi očeta ne. In vem, kako je to hndo. Toliko, da boste imeii še kaj snovi o meni. Še nekaj: Če še kaj ostane, pa naj se razdeli med one tipnže, ki pravijo, da s 15.000 K mesečnega dohodka ni mogoče plačati petnajstine za progresivni davek. Servus! — Karlo Kocjančič.
'SsuSšta
Jesenice. Mali kužek z Jesenic v »Del. Nov.« še do danes ni izpolnil častne besede, katero mi je dal, da bo v »Del. novicah« preklical svoje napade. Osebno mi je priznal, da je vso vsebino člankov, v »Del. novicah« pisal za mene, čeprav nisem jaz pisal člankov, v katere se zaletava. Častno besedo si mi dal, pa je nisi izpolnil, češ, delavci naj ga sovražijo, nam je nevaren, če ne demagogi in duševni revčki ne bomo mogli dopovedati ljudstvu »šta gore, to bolje«. Za danes to, srečala se bova pa še na strokovnem in političnem polju iz oči v oči, ne zahrbtno kakor vi, ki se bojite delavstvu povedati, da gnoj smrdi, zato boste zgnili, vi raz-* diraoi vsake stavke.	Jeran.
Lese uri Prevaljah. V kratkem dobimo rudarji nove gospodarje, namreč Angleže iz Možice. Burnik na Lesah gre kot obratovodja nekam v Bosno, nadzornik Brus na za pisarniškega uradnika v Za-buljovico; žal nam ne bo za nobenim, saj je '»Naprej« dosti pisal o obeh. Kakor se govori dobi Brus na grbo tudi tožbo radi obrekovanja: bivšega uradnika pri bla-
sebno ker ga tega niso naučili, da nima te j y^!!Va ^''dena^jem^in	ur^do-
pravice. Kdo bo kriv, če bo kaka nova ! KtSo mu na nnvrm' ,	’	nia’
rdeča zastava vandrala, da štatira kaki '	®	®	™'	•	,ker	^	bilo
meščanski inštituciji? 'Listi, ki zasledujejo namene, tisti, ki se jim blešči pred očmi, da vidijo vse prav, in proletariat, v kolikor ne premisli, da je sam sebi možatosti in energičnega izčiščenja dolžan. O, domišljavost je. če kdo misli, da bo v takih razmerah mogoče spremeniti pikico nad in pri vsaki šibi, k; nas žnjo bur-žoazija bije po nagih hrbtih.
dokazano, da so računi pravilni. Takih
ljudi se vsi boje in vse se jih ogiblje* — Rudar.
= prednost denarja. 1 d™’velja 76Din. 1 hra o.ll Dm. 1 frank 5.13 Din, 1 čehoslovaška krona 2.36 Din. 100 av-strijskih kron 12 par, 100 mark pa 4.55 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.95 švicarskih frankov.
Koliko Je stala vojna.
Bankers Trust kompanija v New Yorku je pred kratkem izdal brošuro, v kateri se peča s francoskimi financami in s konferenco aliirancev, ki se je pred kratkim vršila v Londonu. Polec drugega je v brošuri tudi navedeno, koliko je stala pretekla svetovna vojna. Med drugim piše, kot sledi:
»Dvomljivo je. da bo sploh kdaj ugotovljeno, koliko so potrošile vse bojujoče se države v pretečeni vojni. Statistike, ki so jih izdale razne države, niso resnične, deloma pa so jako netočne in se vzlic uradnim zatrdilom ne morejo smatrati, da bi bile dosledne...«
»Nekatere države, ki so se udeležile pretekle vojne, sploh ne eksistirajo več, druge na so se jadmato spremenile. Ru-siia je v rokah bolševikov. ki so nedvomno pri zavzetju vlade uničili računske kniige države, ako že niso bile prej uničene, vsekakor je vsak računski sistem Rusiie izza voine uničen. Prejšnje osrednje države z izjemo Nemčije, sploh niso izdale nikakega poročila glede izdatkov svetovne vojne.
Francija je izdala statistiko o vojnih stroških, o katerih potvorjenosti pa vsakdo. ki razmere pozna, lahko dvomi in brezdvomno tudi nikdar ne bodo objavljeni pravi stroški, ki jih je imela Francija s svetovno vojno.
Vse gradivo za to statistiko smo izbrali iz raznih govorov po parlamentih, po časopisju in drugod. Statistika je torej kolikor mogoče najboljše izpopolnjena in je Po našem proračunu stala svetovna vojna v skupnem najmanj 223 miliard dolarjev. od česar odpade na antanto in Združene države 140 miliard mark in 83 miliard na prejšnje osrednje evropske države. Pri tem niso uračunjena mednarodna posojila antantnih držav.
Pri določevanju stroškov posameznih držav so bile vsote vračunjene v dolarje kar je vsekakor potrebno pri statistiki, ki naj velja za toliko narodov in različnih denarjev vrednost, katerih kurz se menja neprestano. Pri zamenjevanju vsot v dolarje smo vzeli za podlago razmerje med valutami, ki je vladalo leta 1913, za države pa. kjer se je denar med voino neprestano tiskal in je tako padla vrednost papirnatega denarja, je uračunjeno razmerje za 100 odstotkov nižje.
Na strani antante je Anglija še največ izdala za vojno, in sicer je potrošila svojih 20,000.000.000 dolarjev, nato pridejo Združene države, ki so izdale 15 miliard, Francija 12 in pol. Pri tem ni vračunjena škoda, ki ie bila vračunjena na francoski strani, kjer so divjali najljutejši boji. Po uradnem ugotovljenju je povzročene škode za pet miliard dolarjev v zlatu.
Vojni stroški Francije v plačevanju in poškodbi na lastnini torei znašajo 17 In pol miliarde dolarjev ali 38 in XA narodne-
ga premoženja kot ga h imela Francija pred vojno. Stroški Anglije so toliki kot 28 in V2 narodnega premoženja pred vojno in Italije kot 1.5 in % narodnega pre-moženja. Stroški Rusije so kot 13. del narodnega premoženja pred vojno.«
Stroški vojne v denarju so:
Francije Italije Rusije
Anglije .	.	.
Drugih držav rta strani antante Amerike Nemčije
Vseh drugih držav Vseh skupaj
37.588.000.000 dol.
13.794.000.000 » 20^500,000,000 »
48.944.000.000 »
8,500,000,000 »
33.456.000.000 *
49.362.000.000 *
33.985.000.000 >
223,474,000,000 dol.
Odgovorni urednik: Anton Podbevfiek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
GOSPODINJE!
Ali zahtevate pri trgovcu
testenine
Pekatete?
So najboljši in najodličnejši izdelek te vrste; zato jih zahtevajte povsod.
n
RAZNO PERILO
za dane, gospode io deco priporoča tvrdka
A. & E, Skabernč rokavice, nogavice,
Ljubljana, Mastni trg 10. po najnIVjih cenah pri
a. Sinkovič nasi. K. SOSS,
Ljubljana, Mastni trg 19.
Veliko industrijsko podjetje išče
prvovrstnega nadsodarja.
Prednost imajo tisti, ki so bili že zaposleni v kaki tovarni mineralnih olj. Ponudbe naj se pošljejo na upravo „Naprej-a“ pod
»Nadsodar*.
 * :-------------------------------- ——-----------—---
Ret. IX7Št 19.622. RAZPIS
Vsied tozadevnega sklepa občinskega sveta se javno razpisujejo stavbinske, tesarska, mizarska In vsa druga obrtnlika dela in dobave
za zgiiUo 2. mestne graiiiike stanovanjske hiše ta Pmlah aa stadiilu ah mestni loll
Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2 v navadnih uradnih urah od 8.—14. ure.
V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materijala vred, in na podlagi teh je izračunati končno vsoto.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 26. septembra 1922 opoldne.
Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5 °/o ni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbe so neveljavne.
Z delom bode pričeti takoj po oddaji, in ima zgradba biti do konca leta pod streho, popolnoma vporabna pa do meseca novembra leta 1928.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15. septembra 1922
NajveBfe transportno podjetje svota
EVROPA -CAHAOA-AMERIKfl
Samo 4 dni na odprtem morju. Odkod vsak teden. Najhitrejša in najboljša zveza preko Hamburga, Antwerpna in Cherbourga.
Z glasovitimi „Empress“ parobrodi na dvovrstne vijake. Daljna vprašanje glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, popisa, useljevanja v Canado in Zjed. države daje agentura CanadSan paclfib, Zagreb, JuriSICeua ulica Bt. 33.
Steyr Auto I
mali 4 cliindrski 23 HP 1 veliki 6	,•	40 „	1
Mlchelin „Cable“ g
auto pneumatika v vseh | velikostih došla In Je v zalogi 1 pri zastopstvu	|
Jugo-Auto d. z o. z. j
Ljubljana, Poljanska cesta 3. fej