-----    100-----
Šolske stvari.
Zur Reform des Gjnnnasiums als einer Univer-salsclmle. Von Fraaz Selak.  Agram 1879.
Pod tem naslovom je ravnokar na svitlo prišla knjižica, posvečena gospodu Franju Bradaski, ravnatelju kr. vise gimnazije zagrebške. Pisatelja namen je, zdaj ko gre za prestroj naših gimnazij, tudi svojo vmes reči, ker vidi, da se o predrugačenji gimnazij od izvedenih in neizvedeoih straoi daodanes toliko pisari, da imamo uže cele kupe vsakojakih nasvetov, tisti časnikarji pa, ki klečijo pred ,,zlatim teletomu materi-j ali zrna, najbolj agitujejo zoper sedanjo vredbo gimnazij. Da pisatelj temeljito pozna nase sedanje šolske razmere, to kaže na vsaki strani svoje knjižice, katero smo od konca do kraja radostni čitali, in o kateri — če tudi vsega ne odobrujemo, kar pisatelj trdi — smemo reči, da mnogo mnogo izvrstno dobrega zrna v sebi ima, ki je vredno, da bi se resno v prevdarek vzelo na onem mestu, ki odločilno vrti šolsko kolo.
Zato ne moremo si kaj, da bi iz knjižice ne povzeli nekoliko zanimivišib reči.
Cenjeni pisatelj si stavi 3 vprašanja, na katera hoče odgovoriti „cum studio" a sine ira". Ta vprašanja so: 1) Kedaj in v kateri namen so se osnovale gimnazije? 2) Ali po današnji osnovi stojijo na vrhuncu modernega kulturnega gibanja in ali preob-ložujejo gimnazijsko mladino? 3) Kako naj bi se, če pravimo, da jih ne preobložijo, vendar predru-g a č i 1 e ?
Predaleč bi segli, ako bi hoteli popisavati , kaj pripoveduje pisatelj z ozirom na prvo vprašanje o Grkih, Rimljanih, klasičnih jedcih itd.
Zato prestopimo na razpravo druzega pisateljevega vprašanja. Tu stavi vsestransko omiko kot načelo gimnazij in se potem spušča v nadrobnosti, kaj naj bi se predrugačilo v gimnazijah: kako naj bi se učil veronauk, — kako učila klasična jezika (grški in latinski), — kako zemljepiaje, zgodovina, fizika, kemija, kako naj se predrugačijo čitanke (berila) itd. Zanimivo je, kako pisatelj razpravlja učenje živih jezikov na gimnazijah. ,.Kdor hoče stati na vrhuncu svojega časa — pravi — mora znati vsaj veljavniše kulturne jezike. Nič ne razširi bolj našega duševnega obzorja nego znanje tujih jezikov, v katerih najbolje vidimo, kako mislijo io čutijo tuji narodi. Prislovica „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš" je tedaj velike vrednosti ne le iz materijalnega , temuč tudi iz duševnega obzira. Uže latinski pesnik En ni j (Ennius), ki je znal tri jezike (latinski, grški in osciški jezik) se je ponašal, da zaradi tega ima tri srca. Učenje tujih jezikov pa ima tudi dober vpliv na m a ter ni jezik, zato je Gothe po pravici rekel: „kdor tujih jezikov ne zna, ne ve nič pravega od svojega". Jeziki so tedaj prav za prav domene gimnazij. Zalibog, da avstrijske gimnazije popolnem zanemarjajo to načelo in da se  v njih  posebno slovanski jezik preganja tako
----     101    ----
dosledno, kakor da bi Slovanov ne bilo nikjer na velikih pokrajinah avstro-ogerskih, ampak da le bivajo tam kje na otocih tihega oceana. Ca hočete, da bode v naši državi kedaj konec nesrečnega narodnostnega prepira, se morajo narodi pred vsem v jezikih bliže pomakniti, kajti narod mora narod spoštovati, za to pa je treba, da drug druzega razume. Ghmaazije naj tedaj mladini dado priliko, da se uči veljavniših jezikov, v praktičnem življenji se jih bode pozneje tudi naučila." — To so pač zlate besede poštenega Avstrijana; al bati se je, da ostanejo klic upijočega v puščavi, dokler imamo na čelu naučoega ministerstva može, &akor je dr. Stremajer, ki v nemškem Grradci doma v Avstriji vidi samo le — nemca.
Pisatelj kaže še marsikaj druzega, česar bilo bi želeti o reformi gimnazij, in pride naposled do sklepa: „šola na) ne podučuje samo, marveč naj tudi od-goja (izreja)." Prav tako!— S tem pa, kar trdi cenjeni pisatelj, d* mladina srednjih šol ni preobložena, se mi vendar nikakor skladati ne moremo. Prejšnje čase zadostovale so 4 šolske ura na d<*n, zakaj bi zdaj ne, ko je vendar znano, da poleg šole imajo dija&i mnogo ur na dan še doma učiti se, da izvršijo svoje naloge. Ce šolski načrt švedskih gimnazij kaže 32, danskih celo 37 ur na teden, nam ne more ona šolska „gaieja" zgled biti. Naj se ne žabi: da ime ,,gimnazija" se ne steguje samo na duha, temuČ tudi na telo mladen-čevo, in da je še danes resnica, kar starodavni latinski pregovor pravi: ,,in corpore sano, men3 sana".
Izvrstno dobro je, kar pisatelj svetuje, naj bi se prežvekovanje mnogih predmetov v razredih spodnje in višje gimnazije opustilo. Čemu je fiaika, priro-dopiaje, zgodovina uže v spodnji gimnaziji, če zopet v visi na vrsto pride? Eakrat naj pride na vrsto, pa takrat temeljito, in vspeh bo bolji, kakor je pri sedanjem dualizmu teh naukov.
Jako zanimivo in vredno, da ne bi šolski nadzorniki prezirali, je naposled tudi to, kar pisatelj o tem piše, ka-košen naj je profesor gimnazije. „Učenik —pravi — naj skuša v vsem biti zgled učencem", in potem popisuje, kako naj se obnaša do učencev, da si prisvoji njihovo spoštovanje in ljubezen. Namesti tega — nadaljuje pisatelj ta kapi tel — da bi učenik o narodnih zadevah učencem priporočal pomirljivost in spravljivost, je več tacih učenikov, katerim je šola ognjišče za sovraštvo in prepir. Le surovemu človeku je mogoče, črniti in psovati deželo, v kateri svoj kruh vživa. To so kulturonosci naj žalostne j še podobe, ki bi bolje storili, da sami sebe kulti-virajo, predno mislijo mladino odgojevati. Nemška kultura v rokah takih ljudi je Slovanom Da-naovo darilo. Tu pač ni Slovana, ki ne bi 3 Gothe-om rekel:
„Vernunft wird Uusinu,
Wolthat Plage,
Wehe! dass du ein „Slave" bist:
Vom Rechte, das mit uns geboren ist,
Von dem ist leider keine Rede."
Dokler taki krakelerji se premije dobivajo in se kariera le takim učiteljem odprta drži, ki nemško politiko gonijo, ne more se od njih nobena pravica pričakovati. Vlado pa opozorujemo na tehtno besedo Bar-tbeiemy-a: „da narod še veliko lože prenaša krivico nego pa za sr amo v a nj e, in da se na časti razžaljenega čuti, če se žali to, kar on spoštuje."
Ne tedaj le samo predrugačenja učne sisteme v gimnazijah je treba, temuč tudi reforma mnogih učenikov je neobhodno potrebna. —
Tako smo prehodili 32 strani zanimive knjižice ter
konečno le željo izrekamo, naj bi tudi njeni nasveti se v poštev vzeli, kedar v obravnavo pride reforma gimnazij pod — novim ministerstvom.