------    116    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 30. sušca. — Danes se raznašajo čudne novice po mestu. Eni pravijo, da bo minister Schmerling odstopil in da na njegovo mesto stopi Hiibner; drugi pravijo, da se več ministrov se je odpovedalo nek zato, ker se je brez njih vednosti O grom preveč dovolilo; al nihče se prav ne ve, koliko in kaj. Na mesto bana Šokčeviča stopi nek oberstar Preradovič. Pa tudi od škofa Stros-majerja so zlo govorili. Ali je na tem kaj resnice ali ne, ne vemo; to pa je gotovo, kakor wOst and Westu pravi, da vse so prazne blodnje, kar se je o njegovem potovanji v Pest govorilo; slavni škof se je čez Pest in Osek podal domu v Diakovo in se v Peštu celo nič ni mudil in z nikomur govoril.
—   Ukaz ministerski od 29. sušca zapoveduje vsled ces. sklepa od 27. sušca in na podlagi §. 13 ustavne postave, da povsod v vseh deželah cesarskih morajo zbori županov in njih odbornikov očitni biti.
—   Vsem reservom, ki dopolnijo svojo službo konec junija tega leta, je dovoljeno, že zdaj domu iti. „Militar-Zeiig."  pravi, da to kaže, da  ne bo vojske.
—   Deržavno ministerstvo je nek sklenilo, da v v i-denski bolnišnici ima kontrakt z usmiljenimi sestrami jenjati in one bolnišnico o 6 mescih zapustiti.
—   1. dan t. m. se je začel nov red za vožnjo po železnici med Dunajem in Terstom, in spet se je vpeljal tisti hitri voz, ki se mu berzovlak (Eilzug) pravi.
—    Včerajšno noč je bilo več dunajskih časnikov v prepoved djanih zato, ker so naznanile prisežni govor Kosu tov pred sodnijo londonsko v pravdi zastran njegovih bankovcov, ki jih je na Augiežkem narediti dal.
Ogersko. Iz Peš ta. Ves svet gleda zdaj na to, kaj bo storil deželni zbor, ki se je imel začeti 2. dan t. m., kteri pa se pred ne bo začel, dokler se cesar avstrijanski kot kralj ogerski v vseh važniših rečeh ne zastopi z Ogri. Ali se pa bo? — to je veliko vprašanje, ker Ogri dosi-hmal ne za las nočejo odstopiti  od  pravic njih stare ustave.
Laško. Nedavno se je novica po svetu raznesla, da so se prednje straže sard i uske in avstrijanske armade že zbile; al to ni res. Vendar kar ni danes, se je bati, da bi jutri ne bilo, zakaj Sardiuci se ravno tako silno pripravljajo za vojsko kakor lani mesca aprila. 0<1 Gari-baldovcov pa ne pripoveduje, da neki oddelek tega ker-dela je stopil nad Barom na suho. (Bar ali Antivari je terdnjava poleg jadranskega morja v Albanii). Čeravno morebiti to še ni gotovo, se je vendar bati. da bi se kaj ta-cega ne zgodilo, zakaj vladna „Donau-Zeitung" je unidan rekla, da G a ribal d i namerja na Dalmacijo, kjer je lega zemlje taka, da se ne more blizo doli morja dosti avstrijanske armade postaviti, in da od morske strani se utegne njena prednja stran napasti v tem, ko od zad zdražbo delajo punti v Hercegovini  in pa Cernigorci.
Iz Rima. V govoru, s kterim so sv. oče papež v skrivuem zboru 18. dan sušca nagovorili kardinale, so z ostro besedo rekli, da se nikdar ne bojo udali temu, kar Italija od njih terja. To so važne besede, ktere dajo dosti misliti Napoleonu in Viktor Emanuelu, in ki so nam ključ k temu, zakaj cesar francozki še zmiraj omahuje med tem,   ali bi ukazal svoji armadi Rim zapustiti ali   ne.
Rusovsko. Od poljske meje. Kar je car rusovski Poljcom obljubil, jih ni potolažilo, in tudi to ne, da je ministru Muha novemu slovo dal. ki je bil z dušo in telesom mož starega kopita; čedalje več ljudi se oblači v oblačila žalosti; časniki  priporočajo zmernost.
Iz Beligrada. Ker se je že preveč avstrijanskih sre-bernih šestič nabralo pri nas, je srbska vlada znižala njih ceno. In tako se bojo zdaj šestice spet vernile v Avstrijo, kjer jih nek zlo manjka. — Sliši se, da vsa Hercegovina je odpadla od Bosne. Turki so v velikem straha, kristjani pa v strašni revšini; kristjani so Turke povsod v mesta zapodili; pri Grahovi so bili Turki strašno tepeni; eno samo noč so čez 1500 ranjenih v Sarajevo prenesli. Zavoljo tega se Turki strašno mašujejo; v Foči so klali ženske in žive otroke nasajali na kole.
Allgležko. Minister Palmerston je 28. sušca v Ti-vertonu govoril tako-le: Notrajni stan Angležkega je dober; ne tako pa stan Evrope, kjer se povsod za vojsko pripravljajo in ker je med vladami dosti uavskriž misel. Vendar utegne to poietje še mirno preteči. Veselo je, da se po celi Evropi  ustava ( konštitucija ) čedalje bolj  razcveta.