l>va dnevu \e*elj« vkljuruj*--) tu Veliki trilcn kut »vetel okvir, — jt«mr»*v C vrt«« u*-«lelja t*r Dan VkttjctijB, Velikanov. ( vetu« n<* ni dal premo t iti od glaitnih slavo» jm vov, je naznanil rvoji okolici, da gre na -»proti trpljenju in smrti. Burni prizor, ki ae Je takrat iirral v Jeruzalemu. «*o »kozi stoletja vsako lito na < vetno nedeljo ponovili prebivale! »vitega me*ta v spo min na u*odepolne dogodke. — Franriakaui. katerim je bilo po-verjeno »traženj? Groba Krista. x m" napotili v vasi«-o lU*tfa?*' t#-r povedi i od tam svojega prior-ja, jaliaj<*Vf?.t na o»Jie;, v »lav-r'tvitoen sprevodu v n»«*»tu. V«»je (•alin in oljk, alavnoatue oblek«* ter veličsiitni korali dajali tej « m boli«1 u i procesiji značaj v.-e Ija in nnage. Verske premij*. ki v* Vri«' if' dati«** na <'vetno l.ede-lj«» v številnih krW-ansk li d«*ielali ttr poave»*e«je tukozvaiiili butar !«-r oljčnih vejic, ki j»* bilo sprejeto med obrede, se zu&b»luje do istr- i>u izvora. Pri v potrbuo učinkovito -»e j»* \ pn/orilo to slavij.' v K i mu Ukoiu «l«»lsr4t stoletij, k*» *o bili r!m-ki » |H«p«*ž' obenem tudi posvetni vladarji W«'*nejf« mvsta. Ceriniuu'ja j«* vršila v cerkvi »v. F**tra. ki' je bila razkoiuo okrašena z vija-i*i' palm in oljk. Pape/. oble«"« u * svoj sijujui ornat. je sedel na svoj |ireHt«»| in mimo njega tinto d« t liruli kardinali in predati, držav- j i.'. itmdtiki in poslaniki tujin dr-j /av ter konr"-no tisoei in tisoči ro- | inurjer, ki so pri drveli vsako l»*to v K tin t> kom Velikega tedna de- j lema i/ pobo/nosti, deloma iz radovednosti. Z veeernieo na Cvetno nedeljo se pričenja Teden žalosti, tekom katerega se obuja z raznimi eeri-Monijarat spomin na trpljenje in smrt Izveličarja. Hliža ne ura, ko je dobil Mojster od svojega lastnega učenca po ljub izdajstva____ V Getzeman- skem vrtu, kjer spijo Njegovi to-vari&i, s*1 pričenja žaloiggra. koje posamezni deli vedijo Izveliearja skozi trpljenja in zasramovanja na Golgato. Ker se je zdelo primerno, da bi na Veliko sredo predstavila vernikom prizore izdajstva, je odredila Cerkev mesto tega takozvane lumentacije, ki na pretre*Jjiuv način objokujejo grdo dejanje eiiej*a izmed učencev. V R diu »e napoti 11« ta večer kardinal Maggior*. da posluša izpovedi ter deli n svjo dolgo pali-4 eo odveze. V prrjšuili časih so privedli ob tej priliki kakega velike-zločinca iz ene papeževih ječ. katerepa se je iz tepa ali onega \zr«»ka spoznalo v rednim pomilo-ščenja. /ločiBec je nastopil v sivi obleki spokornika, z romarsko palico v roki. Potem ko je priznal svoj zločin ter si izprosil odpuščanje pred zbranim narodom, je dobil odvezo in izpustili so ga na prosto. Ta o-b čaj dandanes več ne obstaja, a v**; u-tale ceriinonije *e vrš • kot so se vriile nekoč. Potem ko je bila dana olveza vsem navzočim, so napoti kardinal z verniki vml k Scala Santa, to je k stopnjteah, ki so se soglasno 7. versko legendo nahajale v palači Pilata in ki ao bile baje oroiene s krvjo I zveliča rjevo Teh svetih stopnj«« je 28 ter obstajajo iz bsiega mramorja, koje- gi. površina je preprežena z rdečimi, krvi podobnimi žilami. Preje s'j bile te stopnjiee prevlečene z lesom, da se jih obvaruje obrab-ljenja. Obred namreč predpisuje, d« je treba po teh stopnjieah ple-Zfati po knleuih. Cerimonija traja do volnenega zatona. Nato se poda visokj duhovščina v Sikstinsko kapelo, v kateri se nadaljuj1? z božjo službo v .spričo velikanskega prizora, naslikanega o-l Michelangela. ki predstavlja Krista kot sodnika wets. Na velikem, triroenem svetilniku iz brona gori petn.iast sveč iz čistega voska. Zbor pevcev 111 -tonira psalme in žalost inke. Ko gredo te naprej, ujrasa velik' ee-rimonijar ptpeža eno svečo za t^rupo. Konečno postavijo zad-ujo. ki je Ju? ostala, na oltar. Predstavlja namreč Krista na Kalva-riji. Nato se to svečo istotako u-gasiie ter poticse za oltar, da spominja ua smrt it pol«)žite v grob. Prav kot pa Krist konečno tri-rmfira nad smrtjo, tako se to svečo zopet prinese ter prižge na oltarju. u nekaj nepo-pisljivega mičnega v starodavnih obredih in običaj li Velikejra tedna. v kolikor so se še ohranili in to raditega, ker so ti običaji tes t»o spojeni z narodnim življenjem t« 1 njegovim mišljenjem. V naši slovenski domovini je siav*ljenj** Velikonoči inn«»govr>t-»•o in zapaziti je tekom Velike?ra trdna številne običaje, katerih ni tuijti v drugih deželah. Kdo -e lie spominja dni, ko je vrjel. da s<» odrotnali zvonovi v Rim, odkoder so se vrnili na veliko soboto' Vsakdo s** je umil, ko se je prvikrat zopet oglasil zvon v znamenji' Vstajenja. Kaj pa 1 ragljami ter razbijanjem str!h kišt, s katerim truščem se je hotelo ozua-čiti trušč, ki so ?a dvignili Židjc, ko so zahtevali usmrvenje Kr»s a! In žegen? Kdo se ne opominja sladkih potie. okusne 5mikt\ klobas in piruhov, katere je blagoslovilo na Veliko soboto? Vsi ti raznovrstni običaji, spojni s praznovanjem Vt-likc noči t« r Velikega tedna, so tea bolj mičiii. ker pomena jo obenem tn-u; prihod spomladi, ztnajro -oln-••i. nad silami zime ter ož*vljenja ua rave. - ■# * Od nekdaj igrajo dnevi, ki -o pomembni kot cerkveni prazniki, veliko ulogo v ljudski veri m Ivsled tega tudi dnevi Velikega tedna, predvsem Veliki četrtek m Veliki petek, J'rav posebno -,0 jaj-ea. katera zvale kokoši na ta dva dneva, pri navadnem uarodti zelo pomembna. Varujejo namreč telesnih poškodb in v nekaterih d»*-lih Švice se jih rabi proti ranam, ki so posledica dolgega ležanja ter proti drugim človeškim bete/-nostim. Če se jih zavžije na velikonočni dan po blagoslovijeuju z lupino vred, se človek ne poškoduje pri dviganju velikih bremen, se ga ne lotijo bolečine v želodcu ter ga sploh ne zadene nobena nesreča. V številnih krajih se uporablja tf jajca proti živinskim boleznim. Tako dajejo v Rueti na Švicarskem ta jajca živini, predno jo odvedejo v planine. Varujejo baje tudi pred požarom in strelo. V Srednjem veku je bila celo ukoreninjena vraž 1, da je mogoča spoznati, če se gleda v cerkvi proti luči skozi taka jajca, vse coprni-ce, nakar se vidi, da imajo v rokah mesto molitvenikov Špeli. (Strašno!) Veliki četrtek je bil v prejšnih časih posvečen dan in nikakih težaških del se ni smelo opravljati na ta dan. Predvsem se ni smelo pomijati posode, odstaviti telet, sekati dva ali voziti gnoj. Predvsem pazno pa se je bilo treba držati vsega čarobnega varstva. Če je kdo zbolel na ta dan, je bil gotov, da ne bo več vstal in teleta, ko so bila rojena na ta dan, so bila jalova. Veliko nettmnih navad na Veliki petek se je na srečo izgubilo, a nekatere so se ohranile prav do zadnjega časa med prebivalci Alp. Tako So je naprimer prijelo na Veliki petek kokoši ter jiii vr glo z repom naprej skozi okno hiše. Ljudje so bili prepričani, da no more kragulj takim kokošim nič več škoditi. W p 7 W— FMMIT (WO. —> AWy™^ ^^ ABT Of POTOMK S Mit. SB.WU AT W> WW OfPIBB Of WW TOK. S. V. Wr Ol4* tj A. a fcri—. t. M. » ' IZ—^J. GLAS NARODA Ei^^s VJTXJ-T1.0 11 xilVUlixi — zwsr- ^ T JO List »loveitslrih delavcev v AmerikL H ^ ^ ™ TSLKTOM: St7« OOETLAKDT SnWrsd sa Second Class lbtUr, September tU 1MB, •» tbs Poti OCIm al mm Tork; H. T, wmš* tbs Act of fkmgnm off Marth 3, 1879. TSLKPOH: 4687 COKTLANDT NO. 76. — fiTE V. 76. NSW YORK, WEDNESDAY, MAECH 31, 1OT0. — SEED A. 31. MAECA, 1990. VOLUME XXVI1L — LETNIK ZXVm Poezija, velikega tedna in Velike Noči. Vsem naročnikom in prijateljem želi | vuiie Velikonočne praznike Frank Saluer. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati i v stari kraj ali pa za vožnje listke. i _ Sedaj živimo v čaMi negotovosti in zlorabe, \-ak skuša postati | hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Kazni ageutje in zakot-jri bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh «~;jv.ili so stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Naše denarne posiljatve se zadnji s primeroma sedanjim razmeram v-Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron ____ $2.70 1,000 kron ---- $ 8.50 400 kron ____ $3.00 5,000 kron ---- $41.50 500 kron .... $4-50 10,000 kron .... $83.00 Označene cene 3d veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi 1 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order nli pa po Hew York Bank Draft. TVSDKA FRANK SAKBER. | Vstanorljena let* 1898. ^ POČENJANJE PROHI- 1 BIGIJSKIH AGENTOV. __s Frohibicijski agenti so zvabili ne- 1 kega prodajalca opojnih pijač z angleškega otoka. * Baltimore, Me.. 30. marca. — , , Priznavajoč, da je bilo treba ra-biti silo. da se zadrži Charles Vin- ^ | centi-ja, predsednika Triaea Co., j ko jo bil aretiran pretekli četrtek -\ Himini. Bahama otočje, Angle- I ' ški teritorij, je inšpektor za no-i ■ j tranjo earino Person, danes ob-! javil, poročilo o nameravani re-| šitvi Vineenti-ja od strani števil-j inili prijateljev v čolnu. Tekom te j rešitve je bilo oddanih dvajset j sirelov na čoln, v katerem so se nahajali vladni agenti s svojim ! jetnikom. Spopad se je završ'1 nc-) kako deset ali dvanajst milj od ( I obali Floride in Vineenti se je o- f i branil krogelj s tem, da se je vle- ci gel na dno čolna. r Ofieijelno sporočilo pripovedu- / I je, kako je skušal »Vineenti pro- » ! dati zveznim agentom cel čoln • poln žganja In kako so ga agenti 1 'zvabili na svoj čoln. Pripoveduje % nadalje o odporu jetnika, ki je 1 skoro odgriznil prste z roke neke- t ga agenta, o zasledovanju prija- < jteljev Vineenti-ja ter o bitki, ki s : je sledila na to na odprtem mor-ju. Dolži se tudi Vineenti-ja, da '< j.? poslal v Florido velik del žga- s nja. katerega je bil vzel iz bon- i da baje v namenu, da ga spravi v inozemstvo. j Poročilo izjavlja, da je dobil ' Arthur Johnson, agent carinske- 1 , ga departments, oborožen z va- 1 rantom za aretaeinjo Vincentija 1 v družbi posebnega agenta justič- J nega departmenta motorni čoln < iter napravil z njim potovanje od ' I Miami do Uiinini. Tam sta se oba ' I sestala z Vincentijem, ki jirna je 4 Uirušal prodati eeli čoln pohi žga- ' nja. Vineenti jima je zagotovil, 1 da bosta lahko spravila na kopno 1 v Floridi vs • žganje brez vsakih 3 težkoč, ker ima baje on 4'vse .sfiksano". Nato sta oba agenta ] prosila, naj prid«* na krov čolna, o držal.' I poročilu se glasi nadalje*. Ko jo prišel Vineenti na ! k rov, kar je storil iz svoje proste \elje ter v namenu, da na nepo->taveu načii; proda žgan je ter ko-! nečno v namenu, ua spravi čoln /skozi kanal, ki n: bil poznat obe-| mu agentoma, sta uradnika obr-ir.ila čoln proti obali Floride. Ko; I j.* Vincent spoznal, da je p reka-' I njen in ko so mu pokazali varant j za njegovo aretacijo, se je pričelt j pretepati ter ustavljati. Treba jej II bilo uporabiti silo. da sc ga za-, ' | vrne. i j Vineenti je dobil »na-lastno, i prošnjo pri izkrcanju v Miami ! avtomobil ter prosil za ""do vol je-i j ... . i nji, da sme dvigniti nekaj de- ' uarja iz banke v Miami. Carinski urad pravi, da ima v (rokah dokaze, da je Vineenti v j družbi svojih trgovskih tovari-jšov sistematično in u*trajno kr-išil vojno pgnhibieijo od dne 1. ju- iiija preteklega leta naprej. i j _ ► j 1 limatoinp ZADEVA MARTENSA. I Justični deparment je položil svo-y težko roko na poslanika sovjetske Rusije. Martensa. j - \ Washington, l>. C., :»0. marca. Ludovik C. A. Martens, ki trdi. ua jc poslanik ruske sovjetske vlade in ki je bil aretiran tukaj ^ včeraj popoldne na podlagi de-' ^ portaeijskega varan ta, katerega; j< izdal delavski department, bo { prišel k uvodnemu zaslišanju v r.eportacijskein postopanju ju- . tri zjutraj ob enajsti uri. Urad-}* l iki justičnega departmenta no- \ če jo ničesar izjaviti glede izro- '! čitve Martensove zadeve v roke • l delavskega departmenta. Znane pa je, da so nekateri urainiki, katerim je Ima poverjena kampanja proti radikaleem. razočarani j . raditega. ker se je vzelo zadevo Martensa iz njih rok. Martensova aretacija je bila j posledica razkritja od strani ( agentov državnega departmenta,' t-kom katerega so prišli na sledi . .i novim zarotam za strmoglavijenje l" ameriške vlade potom oborožene j \ staje. Tozadevni načrti so bili 1 vsebovani v doknmetih. kat« re so! našli pri nekem boljševižkem kti-> i:rju. ki se je nahajal na peti v Združene države. V listinah se je ^ tudi predlagalo usi.novitev via-v de proletarijata v tej deželi. Martens je ravnokar za vršil svoje pričevanje pred senatnim : j komitejem za zunanje zadeve, ki:< je preiskoval rusko propagando!; * Združenih državah in po nje-. govern oprošcenju iz zaščite toga komiteja je bil takoj obveščan. I 1 i da je bil izdan proti njemu va-!' rant. Xa nasvet svojega pravnega svetovalca, prejšnega senator-j'» Hardwicka iz Georgije. pa se. je podal takoj v delavski depart-j ment ter se izročil poslujočcniu d"' »vskeinu tajniki: Po=tii. Noben priseljeniški inšpektor . st ni nahajal v poslopju v dotie-nem času in poslujoči tajnik Post ■ je odredil nato vse potrebno, da j« ostal Martens v varstvu svojega zagovornika pod pogojem, da se na vsak poziv oglasi v delavskem departmentu. --,-- j KONGRES ZRAKOPLOVCEV. ' Kongres zrakopkiveev se ho vr-l šil od 20. do 30. maja v Atlantic. _______ s - DBV1IBX POtoUAYVl ▼ - | - MU), U OOitiiO m - NOTRANJSKO, IsrrAajaao danarna faplalib j popolnoma aanesljiro in aedaajto j 1 raameram primerno tudi hitro p« , eeli Kttt na Goriflnn in tudi m I Hotranjskom po ozemlju ki J* M «dfBo po italjanski armadi^ Jtaattno aH garanti—— 9\ j vato poifljattr, toda sa kaka iaa j i goH sanrade ▼ izplačila n• mn : M pJVTZCti nikaks okrenMWL 50 Hr .... $ 3.00 j 100 lir .... $ 5.70 800 lir-.... $16.«) 500 lir .... 127.50 ■j 1000 lir .... $54.00 Pmmt lan podati Mjboq* » Dgii*Ib Portal Mopoy Otšm \ a pa va Wmr Tak Baak Pta0 ! J niDumniom i KAJ JE PROHIBICIJA? NEVARNOST ZA DRŽAVO j — jj Zagovornik pravi, da se je drža-' va odtujila od svojih temeljnih1 postav. — Kje je meja? i ——— ; I Washington, T). C., LMJ. marca. ' Najvišje zvezno .sodišče bo naj-lenikina je prešlo ua stran holjševiških čet. Par ladij v pr"-' sianišču je nudilo odpor in > kro-^ vov teh ladij se metali ročne jrra-j nate v vrste boljševiakiu vojakov, a te ladje so se kn^rn umaknile iz pristanMaf - " . ► • REPUBLIKANSKO GIBANJE NA DANSKEMj 1 ;' Ljudska množica v Kodanju zahteva republiko. — Velike demonstracije po ulicah. Kodanj, Dansko. )i0. lr.aica. —j, • rkan^ke množice naročit polni-i j< javne trpe po celem mestu ter zahtevajo ustanovitev danske republike. Vse eeste, ki vodijo k, krali^Vfki pa lavi tj»' zasedla poli-; <*ij«. Kralj Kristijan j«r pretekli '.»*«"»• r sprejel deputaeijo soeijali-n1ov. v katero se je razpovarjal vee kot pol ure. Deputacija je i i pnxllozila zahtevo, naj prekliče' CKlpust ministrskega predsednika jZahle in kralj je obljubil, da bo dal definitiven odgovor v jutru ! naslednjega dne. M»'d tem «"a!li-«Li pr»*sddenik izjavil, da Idi vlada vidržanja r»»oa oa stra-lii vtteh razredov, povečanega dela in produkcije zmanjšanega konta ma v namenu, da m* tempotom jtrepreei narodno katastrofo. PROHIBICIJA NA ESTONSKEM London, Anglija. 30. marea. — Lfttonska poslanska zbornica je oklenila odrediti ljudsko glasovanje v namenu, da določi, ee raj ostane dežela suha kot je br!a j»od starim režimom ali pa se vrne k pijači. Vesale Velikonočna praanlke želite vsem naročnikom, dopis-trikom ta prijateljem Uredništvo is vpnn. PREDSEDNIKOVO STALIŠČE NAPRAM TURČIJI. VČERAJ JE BILA OBJAVLJENA NOTA, V KATERI ODGOVARJA ZAVEZNIKOM — PREDSEDNIK NI HOTEL POSLATI NA MIROVNO KONFERENCO SVOJEGA POOBLAŠČENCA. — AMERIŠKA VLADA JE ZADOVOLJNA, DA BO TUDI RUSIJA ZA-> STOP ANA V MEDNARODNI KOMISIJI, XI «0 UPRAVLJALA; CARIGRAD — TEŽAVNI PROBLEMI. Washington, I>. 30. man*a. — Državni tlepartment je danes objavil predsednikov odgovor na zavezniško noto i;lede mirovne ]H>-•_Mnlbe s Turčijo. Odgovor je bd /e *J4. marea izročen francoskemu ]M)ami |>onovuo izjavili, da Tnr«*k ne »me imeti mota na cvrop^kili tleh. Amerika je mn.-ni«. da l por oče Arneri-■ ki, ila jih bo »nofflo ppeeenitt. Ameriška vlada j*- poj>oliionia zadovoljna, da bi bil tudi ruski 1 rod zastoj^an v mekl'/ ne IhmIu pi)/.ii..iii in za»»'itetii ru>ki intt resi. ni niti misliti t na uravnajo dardaiieUkrjjra vprašanja. \ /lunini d» I Tra. i je naj pripade tirškj. Severni del Tra«-ije j pa \ pre!» /m vee»ni boljrarski in mora pripasti Holprarski. poseb-j 110 vsledt»'*_'a, ker so -./t li Srbi lloljrarom veliko ozemlja, pod pre-i lvezo, da motajo /aš«'i*i svoje stratejfičtie ineje. <;|»- morja. Sa-( • ...... • 1110 pristani».'••» Lazist; z ji d o* t nje. Artu>'t)»ka mor dobiti Trapezunt. V splošnm pa priznava ameriška vlada, da se imajo zavezniki peeuti m «da težavnim problemom. i Pariz, Franeija, '.V-. marea. - Kratieoska vlada se popolnoma j strinja z nazori predsednika Wilkona irb'de Turčije. Tudi francoska vlada j«' za iz^on Tur hov iz ('ari sr rada in za vstanovitev kolikor mo-' r«jee velike armenske države. % VAL REVOLUCIJE SE ŠIRI PO BALKANU, NEMIRI V TURČIJI, BOLGARSKI. RUMUNSKI IN ČRNIGORI REfiKI DELAVCI SO NASTOPILI PROTI D' ANNUNZIU. — POZIV NA VES SVET. DA SE ODPOMORE REVŠČINI. — PA&IČ SE JE VRNIL V BELGRAD. BerHn. N'emčija. ;t(J. marea — i Poroča Kari 11. von Wie«r;»od.) ' 1 zain-vpv.-\ra vire s.- mi je posrečilo dognati, da se je začel širiti' 1 volueijonarni val iz Turčije po celem Balkanu. \ slueajn. ri-di «l*i splošne stavke ali ne. ŠVICA IN LIGA NARODOV. Pariz, Francija. :10. marca. — Zborovanje delegatov švicarske kmečke zveze, ki se je vršilo v Berilu, j" sprejelo s 1:11 glasovi proti štirimi resolucijo, s katero ! se svetuje švicarskim kmetom, t:a.; glasujejo za vstop njih deže-, !•■ v Ligo liciiodov. dve službi. Pozval je vlado, da naj ja?*no izjavi, da mora biti ko-»u i' take propagande. Konceno je j/j-ivil s. nai'.r. d*i je treba strogo zatreti w. ki ščuvajo na nered«-ter regnlirat. pravico stavke, ki je zagotovi i« na delu. .••linistr>ki r»re'Ne«lnik Mille-: i. I je odgov« ril. *le l»o o-.d!o-; vlada .•'•! • wsto p»*etliogov / t i.aeijoiiHli>.a»!ij-i ' olieije. r,- reorganizacijo oroiništva ter kou troliranjc inozeincev. ki se mndc > Franciji ter potujejo iz enega i; aja v drugi f?*aj. številni ino zemski propaira'^rj! so bili že z-vnani iz tiazprava ><• j - končala zaupnieo za vlado, irl"-!de kater" ie glasovalo z dvi-ignenjem rok. PROSLAVUENJE ! PRVEGA MAJA. _ ] Francoski generalni delavski svet 1 je objavil, da se bo I. maja vpri- 1 zorilo revolucijonamo gibanje. 1 Pariz, Francija. 30. marca. — 1 Conseil General du Travail, ki ' predstavlja i. kako francosko Federation of Labor je zapre!il včeraj Franciji, ko je na narodni konferenci otvorjenu govoril o načrtih za revolueijonarno usta- 1 •<> katero naj »ji se vprizorilo dm* j 1. maja. Bombo je vrgel M. Uide-j garrav. glavni tajnik narodne ž<- . kzničarske federacije, ki je ugotovil, da morajo biti vsi razredi ' delavstva pripravljeni pr Irnžiti s' narodnemu revolueijonarnemu gibanju, ki naj bi predstavljalo višek kampanje. « katero naj bi 1 se izsililo naeijonalizareijo prometnih in drugih sredstev. — Mi še nismo pripravljeni pozvati na stavko. — je rekel. — a narodni komitej delavskega gene-' ralnega sveta izdeluje mn-i; 111 njegovim sklepom se je trebi po-, koriti. Vi morate izvršiti povelja generalnega sveta ter se vdeležiti ee odrejeno tako. splošne revolucije. ki bo prinesla dobička pro-letarijatu. 11^ pa burzuaziji. kot se je zgodilo to o!> drugih revolucijah. Bodite vsled tega pripravljeni za 1. maj. kajti to ne bo 1 le stavka, v kateri bodo dela vri Iv« križem držali roke. ! Senator Henry * heron, prejšni jedtajnik. je vprašal vi'-evij v v franeoftk« m f tnatu. kakvr.e (•! r* d be iKiinerava uveljaviti vlada proti bol ir.'.'viški propagandi v t Franciji, katero vodijo Francozi , Selili. Senator ie obsojal boljševiško propagando nr--.l železuie«: T --i-, usložlicnei pošte, o katerih tr-' di'. da njini"r:. v. »«• paralizirati ti. ANGLEŠKE BOJNE LADJE. I POVIŠANE PLAČE - POVIŠANE CENE ZA PREMOG. TONA MEHKEGA PREMOGA BO STALA OD 65 CENTOV DO &J25 VEC. — KONEC VLADNE KONTROLE. — USTAVNO POVELJE PROTI HOWATU. — DELAVSKI ZASTOPNIKI SO SE ZAVZELI ZA DNINARJE. TODA PREMOGARSKI BARONI NISO HOTELI NIČLSAR SLI&ATI O NJIHOVEM PREDLOGU Lastniki rovov m-, likega premoga >0 včeraj izjavili, da bodo : višali premogarjem ,»l;:eo za 27 procentov, obenem bo pa tudi tona mehkega premoga od centov do .><1.2.*» ilražja. Toliko se bo podražil premog na licu mesta. Oni. ki ga bodo uporabljali, bodo morali seveda več plačati. l»ne 1. aprila bo konec vladne kontrole. Najvišja cena je znašala dos"daj Veliko premogarskill haremov je pa že sklenilo kontrakte ml do za tono. V po- s.-.meznih slučajih bo vpijala tona l:«*u mesta cele 5*4.7."». l)ane< sta obe stranki priznali j»ogodbo glede zvišanja plače. Pogodba je bila sestavljeua v zmisln priporo«'il predsednika AVilso-tiu in premogovne komisije. Predno so se zaceli preinogarski baroni pogajati z delavskimi zastopniki, mi se obrnili na državnega pravdnika Pa'nerja. hotee vi-zasigurati. da vlada ne bo smatrala pogajanj za zaroto kot se je to zgodilo pred kratkim v Indinapolis. Justični department je zatem ' I vrnil in Mcer pismeno, da ne bo smatral konference, ki m- vrše po priporočilu predsednika AVil-sona. kot zaroto. V vecrajšni seji potlodbora so zastopniki delavcev predlagali, - naj dobe dninarji namesto ^l.(H). *l.:{f> povišanja na dan. Zastopniki i premoga rsk i h baronov so ta predlog odločno zavrnili, češ. da nimajo j pravice priznati več~ kot je priporočila premogovna konferenca. ■ Pododbor je veeraj sklenil. liod:jo. — Srednji duhovi ne imponi-iajo. toda tepci imajo včaoili im-pozantne uspehe. — Z nekaterimi Ijiulmi sploh ni možno govo-liti. ker govore neprestano sami. — * — Poznamo ljudi, ki imajo izreden talent, da na vseh poljih vse pokvarijo ali ponesnažijo. Včasih pade i«*ra prej kakor zastor. — Kdor hoče v življenju igrati vlogo, se mora predvsem francoščine na dekliikem liceju.ž katerega je vodila v Stamford, > Conn., neka Miss Aiken. ,s Ena stvar je, ki mora označiti1« et-krat za vselej Clemeneeau-ja i kot Ne\vovrčana in ta je, da Je \ ! bil poročen na City Hall od župa- s ua samega. Čeprav se je roman- r ea? ki se je započela na ta način. \ pozneje izjalovila, je Clemeneeau 1 vendar izjavil, da je bila to edi- j na njegova *' grande pasion' \ l>e- j i klica je bila Miss Marv Plummer. « ena njegovih učenk. Kmalu nato j h sta se oba nahajala na poti v Francijo, kjer je hotel Gtorgesjj Clemeneeau zopet prevzeti svojo it ulogo kot politik. Domov pa gaji je spravila vizija nove Francije, i , katero je videl vstajati iz Prusko- I franeoske vojne. 1 i * * * Ni se minulo desetletje po od- 1 i potovanju mlalega Francoza, ko . je bil New York zopet bivališče 1 uadaljnc?a moža, ki je bil dolo- i i čen, da igra veliko ulogo v juž-; noč-iztočni Evropi. Dr. Tomaž G- i . Masarvk, ki je prišel iz Morav- i ske, je tudi vzel za ženo ameriško deklico ob priliki svojega prvega j bivanja v deželi. I3ila je to Miss y Charley Garrigue iz Brooklyna. Dr. Masarv k jc preživel več Časi. v tej deželi kot kateri izmejl j preje navedenih in to raditega, l ker se je prostost njegove dežele; zavlekla do najnovejšega Pasa. j V svoji domovini, je bil nekaj t časa kovaški vajenec, a je pozne-j jc študiral ter dovršil vseučilišče! n?. Dunaju. Razvil se je v učenja-> ka prve vrste in njegova žena je j postala njegova uneta sodelavka. j Njegova hči, dr. Alice Masarvk, je delala v Settlement House vseučilišča v Chicau ter prišla pozneje v New York, da študira metode Henry Street Settlementa. L. Dr. Masarvk jc igral važno ulo-v avstrijski politiki, a ta ni bila r take vrste, da bi postal priljubljen pri vladajočih razredih. Bil je upornik in njegove izjave so večkrat povzročile požare. Odli-j koval se je kot žurnalist, profe-u , sor. pisatelj ter član avstrijskega, . j parlamenta. Ob izbruhu vojne leta 1914 Jej ! bil dr. Masarvk eden izmed o-j nili. ki niso gojili niti najmanjših 1 simpatij do tevtonskih militari-l . stičnih sanj in kojili edina želja i j jc bila oprostiti čeho-T»ovaSki na-j H rod avstrijskega jarma. Njegovi f e liberalni nazori so dovedli av-J a atrijsko vlado do prepričanja, da je treba spraviti s poti. Izdano je bilo povelje za «:reta Q eijo dr. Masaiyka, a šc predno ga i i je bilo mogoče izvesti, je pobeg-j nil iz Avstro-Ogrske. Njegova hčerka, ki se ni ničesar bala, je a ostala doma. Takoj je bila areti-„ rana in sicer le raditega, ker ni-e so bile oblasti zadovoljne z nje-; i nim očetom. Nekateri ljudje, ki so bili v Av-e ^striji, so izjavili, da je le Inter-; t I \encije Amerike rešila hčerko' j dr. Masaryka, da ni bila obtože j ^ nu veleizdaje, v katerem slučaju i. b*. gotovo sledila Edith CavelL Dr. Alice Masaryk je bik l*pn-ščena. i V manj kot enem letu po prl-četku svetovne vojne je zasnoval 0 dr. Masarvk svoj načrt, kojega : I cilj je bil popolno odločen je Oe-Vo-slovaškega naroda od Avstri-je in ustanovljenje lastne vlade. ^ Od onega časa naprej je neumor-.. no delal za dosego tega cilja. 0 Prišel je s sctavljanjcm svoje j č(ho-slovaške armade v Rusiji v j ^ namenu, da sc jo pozneje preme-j e sti na zapadno fronto. Dne 19. j marca. 1918 se je izkrcal v Van- j [j couver. B. C-, na poti v New York, kjer je hotel uporabiti ves ,t svoj upliv, da zagotovi pomoč za >_ narod, ki ni bil še rojen. Bil je ze-i, lo uspešen. i- Gibanje, katero je započel, jej raslo, dokler ga niso priznali za- j vezniki in dokler slednji niso de-, ! f:nitivno ugotovili, da bo eden iz-j a med pogojev miru ustanovljenje j v neodvisne češko slovaške republi-j j ke. Posledica njegovih naporov | j»- bila. da je bila popolnoma o-luajana morala avstrijskih čet. V j novembru 1918 je bil obveščen o a njegovi izvolitvi za predsednika ^ republike, za koje ustanovljenje so je toliko časa boril in ki je bi-! r I*« konečno ustanovljena. ^^^ ! * • • i- New York j« ie pred nedavnim časom ad optical Ignaca Jana Pati dsrewskija, čeprav je večinoma Newyorcani, ki obraznjejo usode i narodov. __ < Poroča Ralph Taylor. * - Ko je nemški imperijalistični strah zopet zaropotal s svojimi ve- 1 ngami pred nedavnim časom, je šlo po celem svetu ime novega fak- ' erja v merodajui politiki in sicer s tako naglico kot so po mogle spo- I ločiti brzojavne žice. Neki dr. Wolfgang Kapp, ki je preje igral so- lazmenio majhno ulogo v zadevah nemškega naroda, je presenetil 1 svetovne *ile s tem, da je nastopil v ulogi kaneelarja nove monarhi- J tičue in imperialist I ene vlade, ki ni obetala ničesar dobrega za 1 mir in dobrobit od vojne izmučenega človeštva. Veliko je bilo prese- 1 nečenje nekaterih, k«> so izvedeli, da je bil ta mož rojen na otoku . ■ i • i .Manhattan. Ničesar posebnega pa ni v tem dejstvu, če se človek hitro ozre nt, današnje stanje zrvlev v K v ropi. Kdo so možje, ki so v preteklih par letih ustanovili nove države ter porušili stare v Evropi f Kdo so < ili, ki so stm oglavili staro Evropo ter ustvarjajo sedaj novo« Od pogumnega in neustrašenega francoskega "tigra'' pa do ruskega 'i rockija, so vsi Newyorcani. Če bi bilo treba napraviti kako izjemo ali ce je najti ljudi, ki mislijo, da sc nc more C lemenccaju,' Paderewskiju, Masaryku, Troe-kiju in drugim vtisniti pečata ameriške metropole, potem jih vprašamo, kaj je pravzaprav Newyorean in kako je mogoče definirati Newyoreana. Vsak teh mož je bil v najbolj viharni in odločilni dobi njegovega življenja prebivalec mesta New Yorka. Ii pa more kdo živeti v New Yorku, ne da bi vdihaval va.se zrak največjega ameriškega mesta? Ali more kdo živeti tukaj, ne da bi se mu vcepilo duha, ki bo ostal z njim do kouea njegovih dni,' ni res, da nosi vsak človek, ki je živci nekaj časa v New Yorku, s:boj znake, po katerih ga je takoj mogoče spoznali? Kesniea je, da j a preživel Kapp večino svojega življenja v deže-li svojih nemških pr,'dedov. Sledil je njih tradicijam v lojalnosti napram temu, da imenoval Vaterland. To svojo lojalnost je stavil nad vsak di-ugi razrr islek. Demokracija i nrepublikanstvo sta našla v njem skalo, na kateri nista migli pognati korenin. Tako je postal eden izmed ustanoviteljev Vaterland stranke in tako jc tudi postni naravni voditelj reakciornarne revolucije, čeprav kratkožive, ki je dala državnikom zavezniških držav dosti snovi za misli. Kljub vsemu temu porapu in slovesu pa stoji za tem kaneelar-jem "Walter Kapp, nn jheu poKiiejc premaknilo na iztočno 8.">. e«^sto in Lexington Ave. Dr.' holer se spominja številnih predavanj starejšega Kappa, o kate-it iii pra\ i, *la je bil ielo učen človek. Bil je tudi pisee številnih knjig zgodovinske \-« bine ter je tudi spisal knjigo o Združenih državah. * V nustu New Yorku jc najti številne ljudi, ki se spominjajo dr Wolfgang Kappa v dnevih, ko jc bil znan paglavcem v njegovi Nižini kot Walter in ki se tudi spominjajo njegove družinske zgo-doviue. Wolfgang je LJ rojen dne 24. junija 1&58. Njegova mati je l-> I a hči poveljnika i.ilnjave v Koblenzu. Prišla je v to deželo, da porot'1 s Friderikom Kapponi iu poroka se ie vršila v fcorem Napoleon v Hobokeiiu Družina Friderika Kappa je bila srednje vrste. Z varčevanjem si jc stan Kapp pridobil uckaj lastnine v obliki par pritličnih hiš na mestu, kjer stoii sedaj zapadna 51. cesta. Večina dečkov t z »»koliec je hodila v staro šolo št. 17, ki je stala i in mestu, kjer s« njJiaja sedaj zapadua 47. ce^ta. Mladega Kappa pa »o pošiljali v privituo šolo, kjer je učil neki Francoz, po imenu Adolph Dona). Neki prejšni prebivalce dotienc okolice pravi, da se nati.ui*no spominja, k»iko se jc Kappov deček ^ drugimi vred igral po cestah. (ilasi sc o njem nadalje, da je sovražil nemški jezik in da se ■■a ni hotel učiti. Seveda se nc more ugotoviti, če jc storil to iz so-* raštva do jezika sna* ali raditega, ke rsc mu ni ljubilo učiti t i^otavlja se nadalje, da je z vHiko pozornostjo zasledoval predavanja svojega očeta, čemur se pa nikdo ne čudi, kdor pozna disciplinarne na\ade start jših Nemcev. Nekateri pravijo, da je oče skleni izn. iti svojega sina za odvetnika, da pa je izpremenil svoj na-« rt, ko se mu je nudila prilika, «da sc vrne v Nemčijo s svojo druzi-l o vred. Kaj je starejšega Kappa napotilo k odhodu iz dežele, ni čisto suo. Kot vsi nemški revolucijonarji iz leta 1848 se je tudi starejši Kapp kaj hitro prilagodil razmeram v deželi ter stopU na politično polje. Organiziral jc Ligo nemških Amerikantcv za podporo Fre-Hiotita, ko je b I slednji kandidat za predsednika. Podpiral je tudi 1 iiieolna. ter s,; glasi, da je bil eden njegovih prijateljv. V Državljanski vojni je prUpeval Turnverein svoj lastni polk, broječ 800 mož. Soglasno z dr. Scholerejm je bilo tekom administracije Giant a, ko je postal Friderik Kapp nezadovoljen. On ni odobraval politike prejšnjega vojaškega poveljnika. Bil pa je to tudi čas, ki so se pri-eele vršiti velike stvi.ri v Nemčiji m v »led tega je želel biti sredi političnega vrvenja svoje domovine. Ko se je vrnil domov, je bil njegov srn Wolfgang star dvanajst tet. Pustil pa je tukaj svoji dve hčeri, Hano in Klaro, ki sta se po-ločdi z dvema bratoma po imenu Lichtenstein. Oskar Liechtenstein, clan bančne tvrdke Iletdelbach, Icketheimer & Co., je sin Wolfgan-gove sestre liane, • * • George Clemeneeau je prišel v stan knjižnici. Tej knjižnici je tu- ne misli, napiše moderno tragedijo: če nimata dva nobena mi-, sli, napišeta libretko. — Ni tre-, ba. da bi bil vsak vladar modri-j jan. Neumne igre vladajo najdu-lje na repertoarju. — Marši kakšna resna igra zbuja posmeh, a nad mar.sikakšneiu komikom bi človek razjokal. Ako kakšno igro kritik*, cno-j j:la>iu» hvali, ne obupaj". Alonla ! bo občinsvu vendarle še ugajala. - Ako imaš t.ijnika ali blagajnika. kateremu moraš slepo; 'zaupati, odpusti iiu in vzemi si; Človeka, kateremu smeš gledati na t prste, in v knjige! — Ako delaš kot gledališki ravnatelj slabe kupčij, kaži povsod vesel e.braz. kajti ves svet ve itak, da stojiš i pred polomom! Ako pa delaš do-bre kupčije, smeš kazati vesel ali čineren obraz, kajti ne verjame ti itak nihče, da imaš polno bla-|gajno! I — Dandanes je čimdalje več selja. « — Resnična svoboda je le v o-siiinl jen osti. Vsakršna družba iu kakršuakoli zveza je odvisnost, ki se polago.ma stopnjuje do sužnjo-sti. — \'sak človek je upravičen do najboljših in najlepših užitkov; to! tičalo polje. Nikdo si ni mislil, da s . i bo slavni pianist stopil s koncert- j nega odra. da si naprti na rame j • bremena in nevarnosti državni- j štva. i Paderewski pa ,ie bil priprav- ( - l.ien nadaljevati z nalogo, katero r ) jc pričel Kosciusko, namreč z bra- , * ti skupaj razbite dele poljskega , - naroda ter jih združiti v veliko - telo. kateremu bi ne poveljeval! r - niti Romanoviči, niti Ilabsburža- A - u: in tudi ne Ilohenzollernei. ) Značilno je opaziti, da so tekom } i zadnjih par mesecev boljševiški j s pisatelji grmadili celo kopo blatenj na glavo tega velikega moža. , - 1 i agitatorji, ki trdijo, da so pri- ' 1 jiitelji proletarjata, nimajo nobe- , ne dobre besede za moža, ki je žr- ' p j tvoval svoje bogatstvo in svojo 1 j slavno karijero pomoči za stmda-J i joče. Njegove žrtve so izzvale pri 1 -jboljševiki le sovraštvo. 1 c! „ * * * ! Ce je kateri človek, na katere- e j gt. ne more biti New York pono- .. seu, je to Leon Trocki. Ta fana- tik je prišei sem neprostovoljno. ^ i- Na Španskem so ga namreč obla- s,ti prijele ter spravile na krov - nekega parnika, brez formalnega postopanja. Paruik je bil nurne- >- njen na Cubo iu iz Cube je pri-□ šel Trocki v New York. >- Njegova evropska karijera, rail di katere so ga izgnale španske o oblasti, je obstajala iz rovanja ter i- agitacije najnižje vrste. Veliko čusa je preživel Trocki v Švici, a ki je bil glavni stan ruskih rev >)u (cijonarjcv. Z Ivcninom vretl se je e j odcepil od stare ruske revoluct->- jonarne s tranke ter se pridružil h j boljševikom ali skrajnim radikal-l-jccm. a i V New Yorku jc stopil Trocki i-i v krog dobro znanih boljdevikov :ij"ter je bil zaposlen pri lista *£No\i --'Mir". Znan je bil pot* imenom a Braunsteiu. Iz New Yorka jc odpotoval dne i- It. marca 1917 s parnikom '*Kri-a i Stianiafjord *. V Haliaxu so ga f-j vzeli s krova ter internirali /a a šest tednov. Njegovi prijatelji tu-e kaj pripovedujejo z grozo, kako i- jc v Canadi snažil pljuvalnike. i- Ce je bilo tako, je bilo to očivid-i-;no koristno delo, ki ga je kedaj opravljal v svojem življenju. An-gleška vlada ga je konečno izpu-r- j stila na prošnjo gotovih zastop-o ■ uikov Kerenskjevega režima, s-; Njejrova poznejša karijera je u bila dobro znana, kajti sedaj je L ruski boljševiški diktator v drpž-t- bi z Leninom ter vrhovni zapo-vednik rdeče armade, katero so 1- mu organizirali nemški častniki v ii družbi časnikov starega carske-a gu režima, katere je Trocki prlsl-?- lil, da so služili v njegovi armadi i- ter poveljevali četam v boju pro- ?. ti sovražnikom boljševizma, p. -- Pa sta so zglihala. le j Neki precej sumljivo izglcda-vjjoč odjemalec je postavljal na-..jpram nekemu groccrju, kako po-j.: ccni je bil kupil deset funtov slad j. j korja pri njegovem tc^mt-oi. te — Pustite mi stehtati paket, — us je rekel grocer. a Odjemalec jc privolil v to in ?rocer je ugotovil, da je v paketi' le osem funtov fjadkorja. It. j Mož je bil videti za trenutek t j presenečen, a je reke* nato: — „1 Mislim, da mc ni preveč osleparil, c i kajti medtem ko jc tehtal slad-|eI kor. sem mu izmaknil dve kani | kondenziranega mleka. vi y.' Pojasnilo. — Natakar, zakaj mi priuaša-c t<- dau za dnevom isti krompir! a — Well, gospod, saj ga vendar je rJkdar nočete snesti. l"| Bra imtra. — Edina, lepa stvar ▼ kino-gle- d iščili je i, da vidi tam človek n toliko žei a odpirati usta. ne da i' bi izgovorile kako besedo, katero al bi slišali vi. Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno, čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Vefiko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti. šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 cento? štempsov ter pošljite nam. SLOVENIC PUBLISING CO., 82 Cortlandt Sinet, Hew York, M. T. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa leto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov. Ime......................................... Naslov............................................ Mesto in država................................ Jugoslovanska fffiŽra SCatnl. Srhturta Ustanovljena L 1898 Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. PoroCn&L 1 tiUKGOlt J. POKKNTA. liux 17«. Bi IHamnntl. Wash, j LEONARD SLABODNIK, Box 480, KI v, Minnesota. JOHN KUPNI K, S. R. Box 34, Export. "Pa. Pravni Odbor. JOHN PLAUTZ Jr., 432-7tb Are., Ca- I n met. M teh. JOHN MOVERN, C24-2ud Are., Dulutti, Minnesota. MATT. PCKZOKELC. 7 W. Madison*St., Chicago, I1L . « Združevalni Odbor. IU DOLF PERDAN, 60"J6 St. Clalr A vetrne. Cleveland. Olilo. PIJANK ŠKRABEC, 4š£4 Washington St., I Jen ver, Colo. cuiicoK iiki:š0ak -mr — ml Ave., Johnstown. Pa. Jeduotino plašilo: "GLAS NARODA" dami Iradaikt. Predsednik: MIUAEl. ROVANSF&, Box 251. C. »nemau;h. Pa. Podpredsed.: LOVIŠ BALANT. Box] 108, Pear Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLEK, Ely, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, . Minnesota. | Blagajnik neizplačanih smrtnih: LOUIS COSTELLO, Salvia, Colo. Vrhovni Zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. 51" E Ohio Street, N. S., Plttsbnrgn, Pa. Nadomiki. JOHN GOUŽE. Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, «H1 Avenue M. So- Chicago, III. IVAN VAROOA, 51J6 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. Vse stvari tikajoče se uraoroca vsem Jugu-lova nom za obilen pristop. Jednota posluje i»o "National Fraternal ('"nsn-Jis'' lest\ id. V blagajni ima okrog $?i00.000. (tristotlsoC dolarjev i. Bolniških pod|>or, ««l-fikodnin, in posmrtnin je izplačala Se nad poldruci mlljon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 t!soc rednih flanov(ice) in okrog o tisoč otrok v Mladinskem -oddelka. Društva Jednote ee nahajajo po raznih slovenskih na^elbiiinh Tam, kjer jili še ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor Želi postati član naj ee /glasi pri tajniku bližuepa društva JSKJ. Za vstanoviter novih tIrn*t Labin s krapanskim premogovnikom, ili smo crug'sga mnenja : -— * Wilsonova črta ni fiksiran biografski pojem, ampak za nas je ta ' črta le ideelno ozuačecje granice tržaškega okoiiša. Korekture Wil- sonove črte. če jc laka kakor je prišlo v javnost, so neogibno po-trehnu v Istri, zlasti v vipavski dolini. Tudi pri Beli peči je ne uio 1 remo sprejeti. Ako pride do novdt pojra.ianj med Italijo in Jugoslavijo, naj na * ši delegati uvažujejo. Ua smo Jugoslovani potrpežljivo prebili poldrugo leto težko žalitev sedanje demarkaeijske črte.A naši žhci so " močni, nam si' ne mudi tako. da bi morali kaj sramotnega podpi sati. Gledališki uspehi bom i in a in Xittija izgiujajo. čim več se prl-" dobi rasa. Jugoslavij i je od dne do dne močnejša. Italija pad i. Za 1c svarimo pred vsak m prenagljenjem, noben kompromis brez pri-T trditve jugoslovanske javnosti! ; „Morningpost" o Jugoslaviji. a -- i Londonski "The "dorningpostprinaša dopis svojega beegrad-e skega posebnega poročevalca. v katerem konstatira ta, da jc ves Bcl-grad razburjen vsled zadnjega ultimatuma zaveznikov. V vseh javnih lokalih, v vseh kavarnah, sc govori samo eno, da so zavezniki zopet prevarili Srbijo. Tudi najskrajnejši komunistični pr.-staši so se v svojem ogorčenju pridružili protestom vsega srbskega prebivalstva. Če trde nekateri anideški ni drugi inozemski listi, da ob U stoja nekaka razlika med naziranjem Srbov in Hrvatov glede re5i-v tre jadranskega problema, jc to popolnoma kriva informacija. Ce je i- že v Belgradu tako mid odpor proti nameram zaveznikov, je v Za ie pi ebu ogorčenje gotovo še večje Ves narod je složen v obramb; svo-e. jih zahtev in vsak otrok v Srbiji ve, da je njegova domovina popu stila v tem vprašanju, kolikor je sploh mogla, ko sc je uklonila Wil-sonovim zahtevam. rM z uveljavljen jem Wilsonove črte tzgnbi na-i- rod veliko število svojih rojakov. Srbija se bojuje že od leta l!I12 tn je naveličana vojne; da pa maščuje krivico, je tudi danes vsak Srh r- pripravljen, da žrtvuje za domovino kri in imetje. Dopisnik iragla-ša končno, da so vse oči obrnjene na vzhod, na Rusijo, od koder pričakujejo končno rešitev. Slišijo se celo že glasovi, da morda boljševizem ni tako yogubonosen. kakor ga slika zlasti Anglija. Anglija V s svojim podpiranjem italjanskih imperialističnih zahtev samo podpira razitrjenje bol jš< viških idej na evropskem jogu. Že se čujejo d glasovi, da je edino Anglija, ki zavlačuje mir s sovjetsko Rusijo in P- podpira neopravičene italjanske težnje. Zato je najnujnejša potre -Ka » Evropo, da se jadransko vprašanje reft pravično. «• * —• Pinna iz domoviae* (J. Alojzij Skulj v New Yorku je dobil sledeče pismo od Ivana Vesenjaka. profesorja in poslanca j v Beogradu: !Dragi Alojzij:— ' Tvoje pismo mi je bilo pred par L dnevi poslano semkaj; ker {tre jutri od tukaj člau ameriškega po- p> - laiiišt va. mi je dobrodošla prilika, da vzame pismo in ga odda v Parizu- ^ Vklirn, da imajo v Ameriki o nas še precej nejasuc pojme. Nič bi ne stori to za Aiuerikauce, ali je . velika škoda nam. Jasno je nam-reč, da se bomo tudi brez poseb-uega zaupanja tujih držav dokopali do dobrih razmer in do blago-stanja, toda vse bi šlo hitreje, ako bi dobili od zunaj gospodarsko oporo. Denar, investiran pri nas. bo nosil obresti in bo tudi varen. JC \ Boljševizem in slični pojavi pri A nas nimajo dovolj tal. pa naj trdi-1 jo to naši in tuji soeijalisti. Ti znaš dobro, kako sestoji ogromni del v Sloveniji in v Srbiji iz malo-kmetijstva (posestva od G do IKJ ^ oralov) in da ti ljudje prav nič ni nočejo vedeti o kakem nasilju, teuivee lepo in mirno obdelujejo ol in ljubijo svojo zemljo. Pojavi so- bl yijalnih in g os podaljških bolečin ^ so v Evropi splošni kot posledica ^ predolge vojne, odnosuo vojne Ti sploh, toda ravno teh pojavov: m štrajki itd. je v Jugoslaviji naj- ^ manj izmed vseh srednje- in za- ?! paduoevropskik držav. Politično življenje je vsled opisanih, odno-šajev in pa radi dejstva, da se borimo za način notranje ureditve uaše države, razmeroma zelo žl-\ valmo. lsi Omenim naj Ti za vzgled, da r< | smo imeli to leto mi na Stajer-'skeni nad 400 shodov, med rijitni ti 1 seni jili nad 30 imel jaz. Na Kran j-jskeiu je podobno. Tam je bilo sho- n do v še več. Ko uredimo upravno R našo državo tako, kakor je za po- j', sanieznc pokrajine potrebno in ^ spravimo v red državne finance, n jm bo držaja Srbov, Hrvatov in j Slovencev ena najvplivnejših v j j K v ropi. Lahi l>i>do pač kuialo za j, nami. i Ti misliš torej pri nas ua pose- - jstvo. Jaz Ti sedaj tega ne bi sve- ^ j to val. Pri nas so posestva draga, ker imajo verižniki in trgovci raz- . uieroma veliko denarja. Ne nesejo • i * n pa posestva bogve kaj, saj poznaa j naše razmere. Jaz sem še vedno ^ i mnenja, da je bolje kupiti v Mari- j boru kako hišo, katere Nemci 1J vsled selitve v Avstrijo prodaja- u 1 jo. včasih zelo poeeni, ako hočeš u ! špekulirati na par let. Seveda bi s1 ; se nakup po mojih mislili moral i izvršiti sedaj, ko stojijo krone iz- d i redno nizko narpram dolarju. Ra- C 'čilnam, da bo ta kurz ostal še ne- l kaj mesecev. Potem pride uredi- ji jtev državnega proračuna, pride \ | nova žetev, pa bo šlo kvišku, ltd. ^ Ivan Vesenjak. -- • 1 I Razkritja o Hortyjevih spletkah. ^ ■ i Kakor poroča 4' Morgeu' * je . 'pred nekaterimi tedni zaradi ro- s j pa lia komunistu Schoenn na Du- ^ 'naju aretiran madžarski poročnik t j Kis izpovedal pri zaslišavanju v : j obsežni prizna vi. da so odpel javo -t i a umor izvršili na J>unaj koman- ( |! dirani madžarski častniki na po- f \ elje vrhovnega armadnega po- ^ jveljnika Horthvja in s pripomoč- f j jo dunajskega madžarskega po- t . slanika. Nadalje je izpovedal Kis, 1 t da so bile iz Ogrskega komandi-i rane na Dima j cele častniške stot-. ni je, katerih glnvna naloga je bi-! ki, nadzorovati na Dunaju živeče ! ogrske begunce, jih aretirati na „ j madžarsko povelje ter jih odvesti -in« Madžarsko: za to delovanje 1 » sta vedela Horthv kakor tudi le- : & gacijski svetnik Matyasowszky. i ' e! o | Ig poljska ustav«. 1 Ustavni odsek poljskega dežel- : s nega zbora je sklenil, da more po-stati predsednik poljske republike vsak poljski državljan^ ki je dosegel 40. leto in je ka.(ol. ve^e. Ofika ritademya snanoeti j v pragi in Češko zn^jjustveno društvo v Pragi sta imenovalk profesorja belgrajskega vseučilišča dr. e Jovana Radeuiča za svojega do-pisujočega člana. s- von dfve je-Wk » februarja od -* na mrH iiRtK* * n % r - "-> . , i m. f - i Aneksom, ki sta nastopila v Trstu na javuem shodu ter protestirala proti Jugoslaviji. Fratd; in dr. Saclis, voditelja frank ovce v, sta nam bolj nevarna kakor Italjaui. Radič je žujinia sosedoval proti Jugoslaviji. Radič je prišel ob priliki, ko so bili v Ljubljani francoski generali semkaj, jdt naprosil, naj sporočijo v Parizu, da so Hrvati proti I ujedinjeuju in jih rotil, naj preprečijo ustanovitev Jugoslavije. Nc-| posredno, predno ga je dal bivši demokratski minister Pribičcvič j zatvoriti, jc pošiljal nešteto izjav preko Italije v Pariz. London in Ameriko, izjav, da je velik del naše**a naroda proti ujedinjeuju.! Francoski listi, ki n&m niso bili naklonjeni, so bili pokii Radičeve; agitacije. Radi tega izdajalsuejra delovanja jc bil Radič zatvorjcu. Da ni j prišlo dosedaj do procesa, je pripisovati samo okolnosti. da naše me-! je proti Italiji še niso ugotovljene, kajti v procesu bi se dokazalo, j da jc Radič razpletel obširno agitacijo za to. da bi se odstopil del slovenskega ozemlja proti temu. da stane samostojna hrvatska republika. Kaj se je sedaj y.j;odilo - Vlada je izpustila Radiea na prosto in mu dala s teiu priliko, tla more nadaljevati svoje protidržavuo delovanje. Ali so bile žrtve naših prostovoljcev zato doprinešeue. da bo smel Radie rova:i proti Jugoslaviji? Ali je padlo nešteto naših junakov v jugoslovanskih hgijah. da bodo smele izdaj ice pod zaščito vlade nadaljevati svoje l.iiičujoče delovanje? ________ i j Dopisi K ! nevarnost, ki preti našim podpor- 0 niiu jednotam meseca januarja n ; 1^20. ko stopijo v veljavo nove j postave glede "fraternal'' t. j. n ! podpornih jednot." ^ Torej, cenjeno članstvo KSKJ., zdaj imate oče odprte, tukaj so p vam dokazi, kako se jc bivši pred- Sj sednik P. Seh. trudil noč in dan j ( spati ni mogel), da bi jednoto m |spravil na solventuo podlago, tu-'kaj vidite, koliko je bilo njemu /a jednoto oziroma članstvo. Nje- i. j mu je bilo za tiste Ali se rj (spominjate, cenjeni delegatje. u j zadnje konvencije na Iv velet h u, | v -Minn., ko se je ta možak trkal po j prsih in vpil: Ja/ boni čuval sve-!SJ i tin jo sv. vere in KSKJ.!? A to jejs) 'bilo na jeziku, pri srcu pa komi-!s< jšen. Tako je skrbel g. Seli. za sv o-; s] i je premoženje, pa ne on sam, am- j ;i»ak menih jc imel tudi prste zra- n j ven. Tudi on bi bil rad imel delci, s. 'pa glej. jolietski zdražbarji so SJ mu račune prekrižali. Torej Sch.jp & Co. svetu ste »e pokazali, svetiš vas pozna, kakšni ste ljudski v o-, jv ditelji, vi ste, ki zastopate ne}n pa narod. No, zdaj vidijo v Lhicagi tisti s1 Ulepj, kakšnega pastirja imajo. Za t, ; dolarje in dolar in še dolar. To'^ mu je na ustih, s tem začne in s'u tem konča. ^ Dragi rojaki, ali ni to sramota*u za take osebe, če se dokaže, da sc j u jc nameravalo jednoto lia ta na-lb čin osIe]»ariti? Naj prihodnja 'v konvencija izključi vse prizadete. I j( ker te pijavke so naredile tUcode'i ;iia tisoče v denarju in v napred-is (ku članstva. |j. Torej naj zadostuje za enkrat, U-cenjeno člaiLstvo pa naj sodi. (,-. Poslušalec. ; |t Dines, Wyo. lo jc prvi dopis v slovenskem časopisju od tukaj. Kaiupa je sta-j ra kaka štiri leta ter se nahaja < ! Šestnajst milj severno od Roek|j i .Springs, Wyo.. in je postavljena! ua malih hribčkih, tako da izgle-lj da Jonoči kot božične jaslice. {Slovencev so tukaj samo dru-| žine in pet samcev. Delavske razmere so menda kot • • drugod. Dela se od tri do štiri dni L • v tednu, potem pa uaj človek iz-!' ' haja pri toliki draginji. Zdaj. ko!( " je čas. da bi priboljšali ]>lačo. pa 1 nam dajejo prostovoljne poči t ni-j1 ee. Ako vprašaš, kaj je \-zrok, ti • - odgovore: No orders for coal. Me- ! » seca novembra so pa kričali, da ' 1 vsi delati, ker je kapitalistom ! cvetela pšenica. Da. tako nam go- i dejo, ti pa pleši, ubogi delavec!;i Koliko časa še? Kakor je razvidno iz časopisja, j i si rojaki po Ameriki zelo vstanav-| ljajo zadružne pi-odajalne. Taka " prodajalna bi bila jako potrebna * t odi v Rock Springs. Wyo., da bi vsaj življenske potrebščine bile! * ceneje, tako pa nam račiuiajoj I kakor se jhn izljubi. L_ Naj zadostuje za danes, da ga ^ Zgaga ne porabi v svoje namere. , Tomaž Ca dež. >. -- ^ i Svetovni rekord v dviganju. i >" Nemški velikan Herman Goer-' II ner v Lipskem jc dosegel svetov-ni rekord v dviganju. Nedavno je 14 dvignil z obema rokama 406 li-f ber, z eno pa 3C3. To je 2e pre- ^ Antflj^fWi t- je razpisala prospekt 4-odstotne- ll ga premijskga posojila. Homer City, Pa. n Zadnjič sem poročal, da sta dva n tukajšnja fanta na pcpelnieo do-|l i bila svoje boljše polovice, no, pa'p 'zdaj sta že zopet *'ledik'\ Zdaj se!p zagotovo troštata. da bo prihodnji4 predpust bolj srečen kot jc bil ta.jzi No, pa tukajšnji fantje ne miru- v J jejo; če se jim ena ne posreči, pa s« j druga. Nesreča je bila, da se ni[( nobeden ta predpust vpregel v za-jsj ikonski, drugo so si pa precej nato j k ; izmislili, namreč da so si vstano- /; vili novo godbo in sicer tambura-jn ški zbor, katerega člani se pravjsj pridno uče, tako da jih je lepo po- ;zi IsliKŠati. Delničarji so jim prepu-'\ ! stili brezplačno dvorano tukaj- j p šnjega Slovenskega Narodnega! ti i lloma za učenje, zu kar jim grejb } vsa čast iu hvala. Hvala pa tudijš« | učitelju g. Josip Kolariču, ki jihjj« i tako neumorno in brezplačno uči. jp Samo želeti je. da bi še kateri pri-lv stopil, da bi postal tainburaski'p I zbor >;ares močan. Vi pa, kar ste n ! enkrat započeli, držite, ker napre- & jdek je vam zagotovljen. v Na veliki tpondeljek 1. j. ."». apri- d la t, 1. jc ravno eno leto, odkar je p I bil tukajšnji Slovenski Narbthii' | L>out otvbrjeu, zatorej priredimo sj I ta dan kot obletnico Slov. Nar. • d Doma plesno veselico, na kateri a i bo prvikrat nastopil gori imeno- ti jvani novi taniburaški zbor. Opomin im vse bližnje in dalnje, da pride z | vsak na veliki pondeljek v S. N. j i Dom. Naj ne pozabi nobeden, če <• ( ne z«voljo drugega, pridi, da boš k (slišal novi tamburaški zbor. Če-J k ravno bodo .še malo z bojaznijo n ; udarjali po novih tamburicali, si'k i boš vendar predstavljal, kaj se i vse laliko naredi, če imajo fantje e • pogum, voljo in slogo. Delničarje Slov. Nar. Douia pa j tudi opozarjam, da opustite nasprotovanje, saj imamo seje za to, ; da se lepo pomenimo, ne pa v ^ j javnosti govoriti: ti nisi za to, ali * Iti nič ne veš. Vsi moramo delati|š jaložno. Ako je eden v zmoti, naj i I drugi lepj) popravi, da se vse iz- , {lepa poravna, ne pa z jezo in so- i :vraštvom. zakaj sloga jaei, neslo-! ga tlači. i i O delavskih razmerah pa ni-1 jutam nič kaj poročati, ker so take t ^kot večina po celi Ameriki. Dela- i uio vsak dan. samo zaslužek je 1 bolj^skromeii. To nam že premo-ligarski gosjiodje tako nrede. da na Ji -! kakšni prihranek ni misliti. ( i Vsem rojakom po Ameriki že- < lini vesele velikonočne praznike, . 'tebi Glas Naroda pa obilo novih . I naročnikov in predplačnikov. , .! Edeii iz naselbine. . Chicago, m . Kot bi strela iz jasnega vrezala. 1 je za!>ofenelo zadnji teden v r4o-venski naselbini v Chicagi. posebno pa v samostanu, ko je prinesel |4 4 Amerikanski Slovenec *T notico. 1 kaj se je zgodilo tam nekje v i Pittsburgh!!, Pa., pri neki srbski organizaciji. Glavna uradnika — v predsednik in tajnik — sta nani-reč prodala elane «a ^17,500 ko-r mišna in za 20% premije ua leto. j j No. pa se je zaobrnilo nekako. ^' Državni pravduik je aretiral oba. i | Ja, tako RaMio ko seal to novico še potrjeno čital v glasilu KSKJ., mi pride pred oči pokojni listič "Slo-^ ga", ki je pisal z dne 29. maja 1919 na drugi strani prva kolona spodaj: "Glasovanje pri KS9KJ. Predsednik KSKJ. g. P. Seh. skr-'e bi za svojo jednoto, kakor bi so-beden gospodar ni mogel hptje in skrbeti' aa svoja premoše- r. oje. fib jo jrn, kt je spanl 'GLAS NAilODA^ i1 aaCVSNIAH »AILV 1 [y •WMS *n< PuDllahaS M •fvvao ruBUSHiNO oouruv SJ tg HfimtlM) »saisa mu_______tOUH MN>WW.Tiniii'i rj km T ■ ■ - «| um Oarewetien aa« AMtmm al Aim Offl«lr»- u V Contandl HfiMt Borouflfl of Mvnfca«**'«. N«W York City, N. V- —--I----------------------- | p -Otaa Kan«*" «Hk (u UtmihS m<|«U ta pr»»nlko»_1 --------------—----- . zi •• T3X —mmZ sa sr- as Mm mm v«r» ae^ SSJS j, tm f« _|SJ> Za laoaamatv_WTM •LAI NARODA H (V*h» a€ tka Siuilrt _ «M mmm IV neapt Bundara ana MM _ laUcflptloB mrty fSJS__(P A*wrt*—wniift w HfMwait ■ ***** ^MtZj? bltr«i* najdemo nutonlka. ^ --■ ■ i-------- p •LAINARODA • MMMI —Ml. Soroush ro Manhattan, Mm Vara. aa,v. ____ ___Vaiaahona; Coftlandt SSIS_____ Veliko križanje. Tudi letos m j - \t>tln veliko križanje, i*totako ]>omcmbiio iu -toiuk«. or«-trešujoče k«»i je bilo križanje Nazanuea pred skoro dva tisoč leti. V p« t let trajajočem kaosu, splošni svetovni zmedi, v dobi preli-; > anja krvi. sovraživa, i inavšeiiie -e je pojavil mož, ki se je \ Uoko razlikoval <•vi jih sodobnikov iu vmc jc presegal. I/, največjega močvirja po/.en- najlepše cvetje. V težkem času, ko že vsi oinagujejo. se pojavi znanilec boljše i bi tit be. pridigar solnca ni vodnik. Mož Woodrow Wilson je bolj poznal vojno kot vsi vojskovodje jZt skup<rce je bolj spnoznavalo njene, grozote kot .so jih ^ s|K>znavala >r«a trpečd*. j- Iskal je v interesu celega svela izhoda iz te strašuc zagate iu koj*' }.;• je našel, je napravil načrt, da bi se te strašne grozote ne pon0vi*| i. vrč in d;: bi bila dodeljena človeštvu največja blagodat — mir-]k( Sestavi je štirinajst točk. štirinajst principov, da. lahko reče-j^ iao. štirinajst »loktrin, katerih vsaka posamezna je bila mazilo trpe-|vj čim, izhod v proMos" jetnikom m zdrobljeiije verig zasužnjenim. ^ Kot so v easih Nazarenea \ si nebogljeni, vsi ponižani iu razža-'p] ljt-ui s slastjo pili njtgove nauke, tako so zatirani uarcali v sedaujijsi tiobi hlastnili po tem novem evangeliju in postali njegovi navdušeni j st plistaii. — Vsakemu svoj* — to je poglaviten nauk, ki jc vsebovan VjD Wilsotiovil' načelih »n icaj naj bi bil princip človeka, naroda, dr-,vj žavc. Zadovolji ^e , teiu, kar finaš, če si pa zmožen poseči kaj več,; u-dobiti kaj vee. sr po-inži postavnih sredstev ter se izkoristi. Nikdar!ta iu nikoli pa ne sme iti izkoriščanje na račun in stroške drugega. »S; Neiuei naj bi bili zadovoljni s svojim ter bi dali vsem di*ugim|st naiodoui. ki so jih držali v januu, prostost. Islolako naj bi napravili Angleži iu Francozi, I tal ja ni in Jugo-|el slo n -ilii, Poljaki iu t'*bi iu vsi Urugi, katerim jo zgodovinski r«*voj.|' * premetena politika *\rjaeiiih «liploinaiov in grabežljivost podelila j ..... . i i** ! Ic^ 1'ekaj. kar in l>ib» nj«!»ovo oziroma, kar sedaj m. j ^ Premagani Nem« e je bil tak<>i zadovoljen z Wilsoiioviin ukum. iled manjšim' narodi je bila Jugoslavija posebne osreeena,| kajti /e od nekdaj ni /elela ničesar drugega kol to, kar je njeno. !jj Pred sklepom premirja je predložil Wilson svoja štirinajst era j načela vesoljnemu sveu. ! Vi Ljudi je i/prelet'I«, nekaj kot električna iskra, vsak posameznik j u ;t bil uverjciui, da j« edinole ua ta način mogoče napraviti pravi-iv Čt u mir ter preprečiti bodo«"e vojne. |u \*-.i su so$(Inši
  • tavl jena s<> bila zasmehu. zaničevanju. udar-|S, ... id ceni. omalovaževanju I Ji Težak iti strašen je bil ta križev pot. r' it ln mi. v katerih je bila potrjena vera v boljšo bodočnost, smo trepetali, šiloma zad'zevali jok ter gledali, kako se uničujejo od dne do ilnr naš - hade, kako mineva na>. tipanje, in kako se. komaj za 11 trenutek osvobojeni, bližamo novi ječi. strašnejsi kot je bila dose-1 denja. I,g In sb-dnjič smo bili priča velikega križanja. \'ideli smo kako su >i fraiieoski. angleški iu laški Pilatje. prali|u s' oje roke in kako .i" bila v mirovni dvorani, kjer naj bi se delilo, ^ pravico vsem narodom. }>oveličyna laž iu hiiutvščina hi kako baba- u to se je rr;'vlek!o xk1 itel ja vseh sovražnikov našega it jed in jen ja, je Koro-nrc-Protieeva vlad« ./.pustila na svobodo. RaUiča je dal Svctozar Pribičcvič pred pribli/.no enim letom zapreti, vsled tega je uior«l| Pribičcvič vadržati nešteto napadov od strani takratne opozicije, ki, y sedaj n« vladi. \ deniokratsko-sorijalistična vlada ni popustila. I J>a ni popustila, je ni:ela etlino le oozire na državno in narodno; ujedinjenje. V kratkih beseda!: je bil Hudičev načrt sledeči: Hrvati naj se združijo v samostojno republiko. Da se to doseže naj Italjani pomagajo. ltaljani naj bi za svoj trnd dobili del slovenskega ozemlja. Radie je torej ponujal Italjanom slovensko zemljo tako, da bo mogel on ustvariti hrvatsko republiko, ponujal se jim je, da razbije Jugoslavijo. Radič se je pogosto sestajal z nekim Morpurgom, zna-italjsoskisi ^sataai Morpurgo j« tvoril rveso med Italjaui in JtadiSeffR. Badtf je bil Y itahifk stikih s PraBkon.m c 4r. GLAS XABODA 31 VttltC * l3et) ,--- Pomlad. V zlatem čolničku \ Vesna s«* vozi k nam čez morje, lastovko lahke, t-' _(31.3—2-4)_ " Raznoterosti čani, da ji* dobil ees^r na svoje [vprašanje, kako jc kaj s princem,! "d dojilje naslednji odgovor:! "Vaše cesarsko veličanstvo, tro-j ■pod polkovnik se je ravno zdaji v plenice p.....*". i Posvetna slava — poljska trava. V svetilni vojni toliko slavi jen« in hvaljen general Mackensen. ki je pred kratkim izpolnil že sede m-'deseto leto. sv nahaja po svojih "velikih zmagah" v Solunu v letalskem hangarju, ki stoji zunaj Soluna. Pr«>stor, kjer biva Mackensen. je samo 40 metrov dolg iu tu živi vkup z 4!S Netiui in za-j 1 more i. Mackensen je interniran že nad • no leto in'bo p«> poročilu ne-j k«*ga francoskega generala «»stal še na«Jalje pod vojaškim nadzor-: stvont in sicer toliko časa. dokler 'ne !»•» pod p i-an mir z vsemi zavez ' niki. Mackeuseimve l««vorike s»» vsekako jak«> trpkega «»kusa. Bojevnik za sveto vero. Pred preiskovalnim sodnik«»ni -toji tat. kateri j<* na velik T četr-' tek ukradel iz zvonika cerkve sv.I Bonifacija zvon. , j '"Ali priznavate, da ste ukradli zvon.*** vpraša sodnik. ** Priznavam-** "Zakaj ste t«« storili*" **Da bi utrdil p<»božne krist j«-: i lic v veri. Ljudje namnv veruje-! jo. da veliki četrtek «»dlet i jo zvo-j n«»vi v Kini. K«> pa jih vidijo, dal 'so v zvoniku, prestanejo verovat, iu zato sem poskrbel, da bi bili v svoji veri utrjeni___" I Časopisje v sovjetski Rusiji. s Po oficijelnih poročilih sov jet -i . ske vlade se tiska v Rusiji vseh i i ajvažuejših časopisov «kupaj v < - t."0.000 izvodih. "Pravda'* ^-e ti- - ska dnevno a* 150.000 izvodih. "Krasnaja Gaz«*ta" v liuO.OOO. - • • Derevcn.skaja komuna" m "Iz eestja" v r»:j.000 izvodih. * 'I UMOR RADI CIGARETE. "i . - 1 j Vigo. Španska. :iO. marca. — ( J Pomanjkanje tobaka v tem «»kra- ju. kjer je skoro netliojroe«- d««-j biti ta proizvod, je dovedlo d««1 . nmora. ki se jc završil včeraj v .. neki vasi v bližini tukajšnjega .f mesta. .Joe AIquso. neki dninar, je na-l-j prosil svojega delodajalca za ei--Sgareto in !*o mu je to slednji od-:-j rekel. j«* - :a i Manjkanja dokazov Na podla«jti t« ga razkritja je ,i.'t'il grof zopet aretiran, i a PRVA POSLANICA. i ti.j London. Anglija. marca. — i^jšem je dos]»ela prva ženska, ki je ' kdaj zastopala kako državo. Yo je Ladv Ruma Mar Shimnn. za- i stopnica SO.OOO Asireev. živečih v Kurdistami. Prosila bo angleško U> vlado, naj te ljudi ščiti pred Tur- iajki in Kurd i. Stara je petdeset let aS|t« i govori izboru*) angleški. «-e! J"! KJE BO PREDSEDNIK WILSON POLETI? I Washington, D. C., 'ID. marca. * ' Predsednik Wilson bo preživel jt j u_spoletje v mali vasici "Woods Hote žejv južnem delu države Massachu-setts. Kra-sno palačo mti j«* dal na ju nzpolago *'hrrles R. Crane, novi >e- r-meriški poslanik na Kitajskem. V novem poletnem domu bo pre-»j-!;ivel mesec junij, julij in avgust. Kako raste Nemcem £relien? ča Iz Brna na Moravskem poroča !v\ jo: Na bniskem gledališču imajo ihI Nemci rezervirana dva dni v te-!**1 dnu za nemške predstave. Pred -p kratkim so vprizorili Salteiiovo v igr«> "Der Gemeine". I^ri prizoru J kjer nastopajo rekruti. je zaigrala P< godba znano pesem -"O du inelii' «►sterreich !"\ pri čemur je rravzo- in •'-e o^»či«>tvo jelo dem«uistrirat i za je Avstrijo in Habsburžane. Občili- dt stvo je stoje pelo to pesem iu "' vzklikalo pii>ti češkoslovaški re- ta puMiki. Proti tej demonstraciji ni nihče nastopil. Izvetlebi >e je za- ci ► njo šele drugi dan. Vest «» tej vse-'in i nemški demonstraciji je razburila m i vso češko javnost, iu češko časo- n; i P i- je zahteva ne samo str«»g«» pre- k« : iskavo. marveč tudi. da se Nem- še l eem takoj prepove uporabljati št* *t . nadalje glclališče za n«*uiške n« . predstave. ni i v* Is avstrijske republike. , Dunajski list "Wiener Stiui-, men"' se je obrnil ostro pr««ti vojnemu ministru radi njegovega ( ekspezeja ^lede izdatkov za a\*-?trijsko armado. Omenjeni list pravi, da lic odgovarjajo navedene številke taktičnemu stanju. I/-datki za avstro-ogrsko armado v letu l!»14 so znašali o->4 miljonov^ kron. pri katerem zn«*skn so bili. f' vi*a«"*unani tudi izdatki za domo-!11' J branstvo in orožništvo. Ta znesek •)' ' je značil le 8 odstotkov državnih 11 L" izdatkov. Sedaj se namerava za s< - avstrijsko armado izdati 400 mi-11 . ljonov kron. čeprav je bivša av- s1 stro-ogi-ska monarhij^ imela 52" milj o nov prebivalcev, avstrijska' - republika pa jih ima samo 6 nii-j ljonov. — V Avstro-Ogrski je od-padlo ua vsakega državljana na i-11 kron izdatkov letno za a,i*ma- t do, v avstrijski republiki pa od- si pade na posameznika 50 kron. l*o- • leg tega je imela armada stare •• Avstrije 4:20,000 vojakov in orož- v ., uikov. armada avstrijske republike pa štfje komaj 50.000 mož. — Iz teh številk je razvidno, prav*! list. da s«> zahteve vojnega mini-' !' stra pretirane in da bi taki izdat-i ^ ki znova pomenjali veliko breme! '! za že itak dovolj tlačeno ljudstvo ' ;avstrijske republike. ' j Dunajski *"Deuts-ches Volks- ' jblatt"' piše: Posestnik vile v du- 1 jiiajskem predmestju išče portirja.i1 Obrne sc na oficirsko društvo. Pri-fi I glasilo se je za t«» službo: 1 gene-! j ralni major. :{ polko\niikir f» ]>«id-iy polkovnikov. 7 majorjev. IS stot-i« ° nikov in «*ez 100 subalternih čast-p Je nikov. — Beda je beda! !< ra; il") Služkinja, katera mora znati < igrati na gosli. V Parizu je veliko pomanjkanje j !služkinj. Kakor poroča list "Gau--lois". se je odigral nedavno tegaj v neki t a mošnji posredovalnici j( ■ naslednji prizor: Gospa je prišla, 1"i po kuharico, a posredovalnica jc; imela samo eno. službo iščočo g0-sp«»dičuo. Dekle j^* povedalo, da i zahteva toliko in tolik«! plačo. —, H /'Dobite j«»." — ''Toliko in toli-. ... 1 j " im» moram dobiti za vino. ' — t"D«jbro.— Toliko iu toliko za pranje perila." — "Tudi dobro, i n" — "Ali na nekaj sem pa pozabi-so , , . i ^ la : posode ne ponitvain m ne čistim zelenjave. — Gos'pa: "Poza--bila sem vam tudi nekaj povedati.j j Ali igrate na gosli.'" Dekle j«*; ... ostt*m«*Io in molčalo. — "Pojas-1 V1 nini vam to. Vi se branite delati; t«». kar je kot delo služkinje vaša ila dolžnost, zato bom inorala to o-; pra vi jati jaz. Torej dobro. Zatoi r> pa zahtevam, da l>oste igrali nai a. gosli med tem. ko boin jaz za vasi ^ delala." — In čudo! Tovariši<*ei ,n"tkuharice se niso ^smejale gosp<*j. | at: ampak svoji tovarisici služkinji, tri ^ ^ lu i Dete — polkovnik. in , . i Kako smešno in nespametno jc . bilo imenovati komaj rojene prin-ce visoke* dostojanstvenike, kaže ^ 'najlepše dogodbica. ki se je pripetila v bivšem dvornem gradu - - dunajskem, ko je komaj rojeni ce-. sarjevič Rudolf dobil naziv .polkovnika. Tedaj so govorili Dunaj-, Tt — KAK6ITAUAHI ŠtMJO KULTURO V AJDOVŠČINI. Venček ruskih narodnih pravljic. ajm Poslovenil Fran Pogačnik. I Kasneje »a začneta klicati, a njega ni bilo. Hodita d«»lg«» in gaijz : iščeta, a ga ne najdeta. Oče je bil t/.«* davno «»dšel ; zavrgel ju je bil.! 1 Vi \ Sestra prime bratca za roku in ; ! ira. jv«*lje stezici. Ko sta tako; jo on zapr««si; "Ua«l bi pil:" \ih Odgovori m®: "Ne pij iz kolotečine i vdrtine sl koles na i»«>ti . sicer postaneš | kolo!" Gn-sta dalje iu zagledala k«»zje|^» j stopinje. bi "Sestrica, -»-strica, rad bi pil!" U "N»- pij. brate«', postaneš ko- n< ;zel!"' j ki , »>ii je l>il žejen in >«* je napil.) ^ IlIilHuua se izpremeni v kozla, a h Joua gre ž njha dalje. p Mimo prideta gospoda. {(| "Krasna deklica, kje si vzela * j^. ' kozla i " £.j j l*ove jim, da je to njen brat in.-. jjitn razodene vse po pravici. 0o-| j I sp«H.la jo p«isa«li k sebi, kozla pa j postavijo zadaj ua v«»z. i., 1 i. i , s« I loga t gospod* vzame se-tro k sebi. in ker je bila krasna devoj-|_. tka. j«» por«H*i. ' Nekoč jc nekam odpotoval. Te-;1' • daj jo domači ljudje zgrabijo, ua- ' | veže jo na prsi na kamenja in jol^ j vrže j «j v ribnik. ; V hiši je živela deva. ki je bila ^ C-isto podobna oni. ki so jo vrgli1 ^ [v vodo. Ta se okrasi z njeno oble-j'' ko. kakor da je postala gospodo-1S( va žena. -1 j« j Gospod se vrne. Ona sc vrti o-! v krog njega kakor žena. Na gov ar- j r ja ga. naj kozla zakolje, ker se it* domai'i boje. da ne bi česa razkril.; v Uospod sc je i »roti vil. U 1'ride k njemu kozel in reče: j| "Gospod, gospod, izpusti me k s, ribniku, da se napijem vodiee in . Joplaknein želodček."' ■ ^ (ios]>«k1 ga izpusti, kozel pa gre . in kriči: i1 "Aleiičica, sesiričk*;*: iYidi k 'imeni, govori z menoj! Jeklene no- " t že brusijo in hočejo me kozla za-' s klati!" j* S "Bratec moj. Ivanček. ne nio-i,? rem priti k tebi! I.jute kače mi j s js«-sa.jo srce, žgoč kamen me vleče r .• k dnu!" |ž On je čut in š«-l domov. Tako je I t -tlru»?ič in tretjič." Gospod to opazi, gre /a njim in ; ^ t vse sliši. Takoj izvleče Alenčico iz. s i ribnika, lažnjivo devojko i>a je i 'privezal konju na rep iu jo j I i>< d ju vlačiti. \ .i--i* j h'j«* je linjj brat JAKOl*. JI DEZ.'Ij. V Zo-j 51 je pravi naslov. — Katarina i * ;t.| Rink. Ziri št. 'it1. Slovenija. »In-1 J L goslavia. (31-3—1-4) i. -i c Iščem svojega sorodnika JOHNA) u LOVŠKTA, .doma iz Kašclga j fara De\ica Marija v Polju pod t Ljuoljano."Dve leti pred vojno n je živel v Pen nsyl va n i ji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje-± gov naslov, da mi ga sporoči, za ■ l»1 kar bom zelo hvaležen, ali pa i naj sc mi sam javi. — Frank m Kermee. Box 54. Cheat Haven, je Pa. (31-3—2-4) Prosim -cenjene rojake in rojakinje, če kdo ve, kje sc nahaja moj sorodnik JOHN I/OKXAR-la Doma je iz Jerneje vasi pri (.'r-iu nomljn na Dolenjskem. Rad bi il. znal, če je še med živimi, ker L*e mu imam sporoiiti nekaj važnih stvari iz atm-e domovine ur Zadnjič sem slišal od njega pred 7. leti. Slišal sem tudi. da v še nahaja v Chicagi. 11L Če kdo ve kaj za njega, naj mi blago-ta voli naznaniti, če pa sam bere l" ta ogla«, naj se oglasi svojemu ta sorodniku: Michael Tomec, 818 Rear Chestnut At.. Johnstown r Pa. (29-31—3)- EN0OKA NADLOGA. Živel j«- ko\a«\ ki š«* nt nikoli r ^ skusil g«»rja. (jovoril je: "Nad-i*'¥ l«/ga je na svetu. jMijdem m j«» ' iwVui." Pravi in in*, pr«*j pa se išej I m eno napije jtoguma. SreTa krojača: j"1 "Zdravo J" • Z«lravo!" "Kam greš.*" ' Kam, brat! Vsi govore, da je.01 I L na »vetu Nadloga, a jaz je ie ni-1 v*ui videl; grem j«» iskat." "Poj«liva skupaj! Tudi jaz ži-)"1 vini dobro iu še ni-cm vid«'l Nad-' l«)ge. Pojdiva da jo jmiščeva !" j ♦ ... Zt: '•rista dalj«* in prideta v gost. temen les. najdeta malo. ozko ste-L^ /ico ni lm,j«li napr<*j p» njej. Za- I f || gh-data kočo. Ker je bila U«n* ill i nista ve«lels, kam iti, pravita: i "St«>pi\a v k.H*«.:" V ko<"-i ni bilo nikogar, bila j«*j prazna in jrr«la. S«*dcta in «'-akata.| -. Tedaj Vn>t«'pi visoka, suhljata, gr-!^' baVa. euooka ženska. ■ ■•t JM "O vzklikne, "goste linaiu.j Zdravstvujte!" | "Zdravstvu^. botrica! Prišla sva k ti*bi prenovit.** "No, dobro! Hum imela vsaj , i . - i«li kai za večerjo! [ v« Oba sc prestrašita. Ona pa gre' ven in j»rincsc veliko butaro drv.J Ua/.seka jih in zakuri j»eč. Potem — pristopi k njima, zgrabi krojača.i ga zakolje, posadi v peč in pri-pravi za večerjo. Kovač sedi iu v, misli: "Kaj naj storim! Kaj bo."1! Ona vzame krojača i/. i>oči in po-!^ večerja. Kovač pa jiogleda na }>cč|j, iu reče: ^ "Botrica, jaz sem kovač." ^ "Kaj znaš kovati?" "Vse znam." "Skuj mi oko!" r "I)««bru! Ali imaš vrv.' 3Ioraui i o te /vezati, sicer n«* jmjde, pa ti vknjen: «»k«»." j Ona gre in tnu prinese dve vrvi, tanjšo in utounejšo. Z veže jo ^ s tanjki vrvjo in pravi: "No, botrica, premakni sel" j^' Ona s«* premakne tu raztrga( vrv. On vzame močnejšo vrv iu jo_^ p« »šten«> zveže. i j I si "Premakni se, botrica!" J, Ona s«* ni premaknila, uiti vrvi j raztrgala. On j>a vzame šilo, ga', razboli, nastavi na zdravo oko in j udari po šilu s sekiro. Ona se vzpne, pretrda vrv iu sede na prag. / M* "Čakaj. \ra«», vendar mi nc po-.*1 begneA!7' ' .-1 \'itl«*l j«*, da j«* se«laj Nadloga t" nad njim. Sedel je in mislil, kaj l naj stori. J'ri^le so s polja ovce. Nagnala jih je v kočo prenočevat. Tudi kovač jc prebil noč. Zjutraj za- tte ona ovce izpudeati. Kovač vzame kožuh, ga obrne z dlako navzven, zleze v rokave in prileze «lo nje kakor ovca. Izpuščala j«* • Imjro za «lrujr«». potrpala po hrbtu in spustila dalje. Tu prileze on ■ do nje. Pogladi ga po hrbtu in iz-j* pusti. Oil pa vstane iu za kliče: ji "Z Bogom. Nadloga! Prestal I sem d«»volj zla od tebe. Sedaj pa] m i nič več m* nmres!" «>na uiu »«Jgovori: "L«* počakaj, še l>«'š trpet, nisi mi še ušel!" Kovač gre zopet po ozki cesti ( v gozd. V drevesu zagleda sekiri-j c«i t. zlatim ročajem. Zah««če se in u. vzeti j«> s s«*b«»j. Prime za se kiiic«). a roka se prime ročaja. Kaj stoiiti.' Nikakor j«* ne more «>dtrgati. < >brne se. Bližala se mu j«* Nadloga in kričala: "Olej, vrag. uisi mi ušel!" Kovač izvleče nožiček iz žepa in "«ireže r«»ko. nato pa uteče. Pi»vrnil sc jc v svojo vas in kazal roko. č«^. da je se gibanje. |«*\ Poleti 191H pa je tamošnja mla- oi ;tiina sprožila misel, da s,- ohmh* ni iz spanja pr«*j obstoječa dmštva' j i in predvsem "Sokol", ki je pred tu vojno razvijal jako živahno delo- u* j vanj. Zbral je krožek gospodičen,' s j« [dijakov in drtigih. zavednih mla-jkt |«leničev in je slednjič doseg *!. da!m jso rilogli nastopiti dne avgu-'tt, sta 19iy z flrainatično pre delo in posre-Jpj čilo se jim ie. tia se je vprizorilo j •• i )š. več iger. tako da -«* je obetalo.«r, «ia •»«• iz skromnih početkov rte-'vije v Ajdovščini stalno gledali-|o> šče s povprečno dvema predsta- Lj i \ aina na mescc. Vzgb'd Ajdov-ščiiie je vplival lic samo na oko-!h lico nego tudi na vso Goriško in! fo ! bližnje ^ased«*ne kraje vojv jtlrnc' st ! Kranjske. ! cl i V Ajd o vie mri so si ltaljani a* yi tamošuji predilnici napravili ve-jz, iliko in res udobno gleiIališko|(] j dvorano in kinematograf, kamor Idi i so s svojo le njim lastno vsili jvost-; k 'jo neprestano iu na vse načine' ! vabili naše ljudi. Vabili s i jih. Uj rotili, prosili, prepeljevali z av;|j| tomobili, napajali, hranili itd. — i vse brezplačno. — V začetku soj žiilibog tudi pridobili precej o-i mahljiveev in neznačajnežev. po stimo med ženstvom. Mnogim Lahom pa ni dalo spa-i ti dejstvi* da so vsleii slovenskih . dramatičnih predstav izgubili v p svojem "gledališču** m kinematic grafu skoi-o vse d o m® če občin- ti |stv«x Njihovo "gledališče" je pri- ji i šlo polagoma na tako nizko stop- d j njo. da je vsakdo, ki jc priso- v [tstvoval kaki njihovi predstavi, P 'rekel, da sc najslabša beznica tr-|ž;.škcga starega mesta ne more " A kosati s tem hramom 2000-I«*tne : kulture. Kaj se je vs«* p«M".*n.jalo i: v tem " ireldališču" in zunaj od ^.strani italjanskih "umetnikov*' J' i posebno pa umetnic", so ne da i11 > popisati. Ni čudno, da jim je v ! vsakdo, ki ie čutil, kaj sramu v 13 •jsebi, obrnil hrbet, čim je videl o-,'fgromno razliko med italjanskimi * ijii. našimi predstavami. Zato so ltaljani pričeli gledati ^ 'i v našem dramalieueni k:*ožku "j '"teatru slavo"; nevarnega kon-'^ ^ I kurenta svojemu podjetju in ob-j] ' « iiom tudi najnevarnejšega na-i^ ^jsprotnika svojim raziiarodovanimj 1 namenom. Raditeg.i so pričali ne-j« } I čuveno gonjo proti dramat ičnemu 1 aJ krožku. Ker pa niso vse šikanej« nič ]iomagale. so prič«*li z moledo- 1 , vanjem. da bi jim dramatični kro- i Qižck in g. Bratina (lastnik dvora- ] 0|ne prepustili svojo dvorano za-. . i njihove pretlstav«*. Ker niso na '! a|ta način nič dosegli, so ltaljani-t. j vrgli v boj vojaške osebe, a Ko jih je lavnateljstvo predil-i-uiiee jKistavilo pod kap iz svojih ) 1 prostorov, ki so jih bili tak«i o-j - nesnažili s svojo "kulturo", da soj \ i bili že podobni konjskim hlevom.! i. j so moledujoč za dvorano g. Bi-a-d t tine obljubljali, da bodo v bodo-; o če delovale samo poštene gleda-J n bške družbe, a nc morda kake1 f- šansonetke "a 20 centesimi". Pri-| a' tiskali so na vse mogoče načine., a i <*Pogajali" so sc nekaj tednov, j k Zahtevali so. da bi naši diletantje! 11 sodelovali z njihovimi 'umetniki' pri predstavah in koučno. da bi ~ se jim dala dvorana na razpolago }' za 14 dni v mesecu. Ni jim uspe-,a lc. Vsled tega so uporabili silo.i Najprej sa prepovedali napove-j r" dano predavanje ajdovskega zdravnika o — jetiki in vsako de- j i1 lovanje Sokola, češ. da je že av-j L ! strijska vlada to delovanje usta-j . vila. in da italjanski komisar i jat: nima nikakega povoda, to p repo-j j0 ved preklicati. Potem pa je pri-j 0. šlo do nečuvenega nasilstva. pu Dne 9. februarja zvečer se je m vršil sestanek italjanskih častni-LS kov, s karabinjerskim in postaj-1 n nim poveljnikom na čelu, s za-; })-|stopnlkom dnmati^nega kroika. J Pre«Imet razgovora jc bil unima- tum s katerim se je zahtevalo. «la ! dramatični krožek «la Italjanom [•'vorano in oiler na razpolago 14 j dni v mesecu, sicer da ne dobi itikaketra dovoljenja več za svoje . t , * .. . . . uri .1 red sta ve. Oiltrovor na ta ultima- , turn j<* bil: Odra ii«* damo. dvo- go lmo pa b*. ako s,* nam vzame s .. ! .. . ..... . . m!o. skupnosti znjimi nočemo ni- .kake, naj nas sploh puste pri mi- ^^ jiu in naj nam dajo ter dovolijo 11«., kar nam ure po človeških pra- V/ i vieah. pn j < "«*z dva ulit so ltaljani pozva- ni! j! starosto Sokola na postajno nj • poveljuištvo. kj«*r so mu javili, da ne ] mora biti dvorana «»«1 istega hipa v s j naprej na r izpolag«« postajnemu pi; j poveljuršt vil. T«i sc je hijioma raz (i»islo po trgu. takoj pa je bila j dvorana /.<• polna mladine in ilru- ,1;| jirih. ki »>o v "ogorčenju odnesli vse I>r : premičnine :z dvorane, razdrli j «»«b-r in ra/dejali električn«> na- [ pravo itd. Pustili so italjanskim | "osvoboditeljm" Ie gole sten«', in 11,1 ! «"*«■ bi ne bilo prišlo medtem ne- 111 ! . 1 ..[■ i kaj vplivnih oseb. br bilo m«»nla * t' ! ostalo s<» manj kakor po eksploziji leta 191 S. PI t Ui Takega nas1«>(*a naših ljudi lta- j, jljani niso pričakovali. Da pa po- ^ !kažejo svojo "korajžo". so "za- ^ sedli" dvorano še isti večer z ... ' i enim stražarjem, drugi dali pa so I videli ž«* nevarnost vstaje ter so iziaveu drugih odredb postavili v \Y, dvorano na mesto prejšnjega o- a^ tira — dve strojnici s b 'niožini, lji J ki stražij«> noč in dan. . st To je najnovejši "kulti!mi" ni | čin ltaljanov z zasedenem izem- rt II ju. - lj -----ps •i 51 Jugoslavia irredenta, t * le Legija smrti v Ljubljani 1 Tržaški "11 Piccolo d«*lla Sera'' ki jmroča iz Logatca, da se jc v j. Ljubljani ustanovila "I«*gija smr- |j - ti*'. T«j Iegijdstvu. j" V Ljubljani o ustanovitvi te lc- ^ ^ gije smrti ni ničesar znanega. i ? C > Nitti izigrava zadnji — adut. j „ I Tržaški ••!! Piccolo della Sera "t,-je prinesel 2^1. februarja na uvod-1 p i j nem mestu poročilo iz Rima on ^ vprašanju avtonomije Dalmacije j, . in «► domnevanem stališču, ki ga] bo zavzela nova bcograojav- ^ '"jljale eel«> med Hrvati, ki niso pre-! l*jveč navdušeni srbotili. Misel o ta- | II j ki avtonomiji je že stara, pravi ^ '-jdopisnik; porodila so jc leta 18G6. ^ n Vis in dalmatinski Hrvati so jo v . e; svoji "zaslepljenosti** pokopali.' )- Pozneje pa se je zopet pojavila . >- zahteva po trializinu. Tudi danes i- princip avtonomije ni mrtev: print :taše ima celo med onimi, ki so , alsr«»reči oboževalci države SHS. ( ii. "Srbska " vlaila pa se odločno | proti vi. dirvoliti Dalmaciji kako izjeuuio stališče, ker bi to morala j jj dovoliti prej ali slej tudi Sloveniji L) iin Hrvatski. Nittijeva poteza je .0 j torej z«*Io dobra: žal. da ni bila 'storjena že veliko prej. Prepriča-' u j . a >la bi bila celo najhujše nasprot-nike Italije <» njihovem spoštova-tnju tujih narodnosti. Danes kaj-. a"'paila še prevladuje v dalmatin-^ i skill mestih, ki so pretežno hrvat-^-jska. fanatizem, ki bi se pa jutri e-1 polegel, ko bi se pokazal jugoslo-' v {vauski režim v svoji pi*avi luči in Je ; ko bi bila-mogoča primera tega' t' režima s cvetočim bogastvom, s bi svobodo in omiko pokrajin, pri-, padlih italjanskeuiu gospodstvu. e- Kar se tiče nove vlade v Beogra-o.ldu. pravi dopisnik, "se jc položaj e-j poslabšal: vlada je sestavljena iz n strank, ki najbolj zagovarjajo nc-. e-1popustljivost napram Italiji. Če' v-iie nudila včerajšnja vlada malo ■ a. I upanja, ga nudi današnja še manj.! atjsk*er pa je položaj lieizpreme-(0.|njep: na eni strani Italija s svo-rj_ Ljima zaveznicama, na drugi strani i Beograd in Wilson, dvojni pred-j€jsednik: ameriški in jngoslovanski. l]'\ EOJAK HASOOAJTE 8K g-1 QLA8 WšMQt>A"r BAJVTČ/J »1 VEČJI nOfllSD bHEVHlt »i? ZDMVŽMHiB VMtAVJUL jPHP Oslsbeloat vpled pretežkega dela, izdefeooat. okoreli sklepi in mif i«e, »laboien y T^^^v hrbet, prategajeajo ixixpabneaje, temu ja lahko hitro odpomoci s takojAnjo nporal»o / jStT\ PAIN-EXPEIXERJA l | 1 r VXjfftJh' \f\ "Prijatelja v petreM" )\\ I Jr 1 JfB i J I>ru±ine, ki to enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bede ve^ brez nj«;e». -U ^^^flL Samo en Paia-ExpeUer je, in ▼ ra&evantte je opremljen * n»io tvormilko zn&mko a sidrom f\ . Ce uim» MTOidek te trorniike znemke, ni pristen in g» zavrnite. in ib iHWjlBr^ centov v nib Mteakk ali p4 pri SjflHjHT F. AP. RICffTBR * GO., JM4M Br»mšmmy t Nnr V«rte ^ OUS KAIOPA 31 MARCA 1920 Rad bi izvedel za moja dva brata JOHNA in FRANKA BARAGA. doma iz Loškega potoka podomace Petrova iz Jsegave vasi. Zadnje pismo sem prejel od Johna iz West Virgin i je. to je zdaj eno leto. Zdaj sem pa iz-vedel, da se mu je pripetila nesreča. Zato prosim. cenjene rojake. če mi ve kateri bolj natančneje poročati o njeni, za i kar se že vnaprej zahvaljujem. Carl Baraga. Box TJ. Chanmnir. j Mich. «30-31—1 _,______ Iščem svojega brata FRANKA ST1BLER. Pred šestimi meseci se je nahajal v Morgautowun, AV. Va., potem jc neznano kani odšel. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu znano njegovo ' sedanje bivanje, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ako pa sam čita ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu, ker mu hočem sporočiti nekaj zelo važnega. — Mike Stibler, P. O. Box 8. Grafton, Wis. . 1 (27-31—3) _ STE BOLNI? \ Jas vam bom ozdravil. Ž« vet kot trideset '-t a«m xr"-avtl ■ vse bolezni. Koine, krvne, živčne, ielodčn« In revmatlzem 1 ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem več f dokazil naših rojakov, kater« sem ozdravil. Jaz sem ,, ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Pridite * meni i ; predno Je prepozno. Cen« »o take. da JIH lahko vsakdo I k tmor«. Preiskava brezplačna. 1 Trof. I>r. II. G. B A R U 1 iPECIJAlIST I _ HHj 311 SMITHFIELD STREET PITTSBURGH, PA. I Nasproti poitnega urada. I Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- $ ne prave Columbia Gramofone. sTukaj vam g je slika, stane vas le $32.50 3 Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče. 5 Pišite pojn takoj. K Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. K Bres eolnine ga ahko nesete v kufru kadar greste v stari kraj. 5 Ne pozabite da boste pošteno postreženi za Vaš denar vedno ^ le pri: j IVAN PAJK, 24 Main Street. Conemargb, Pa. p j IVHMHMNBIH1 Uspehi v dvajsetih UBMMHil^n^U dneh se vam j pa vrne denar. j Proizvaja bogato rdečo kri, mo. j ene stanovitne živce, živlfenja polne možke in ženske. Ce ste slahepa zdravja in pri slabi moči, če se vam^^ESFTv" ■ ;i spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že nave- V'IM^-^X • h^sli jemati pomirljiva in narkotična "r^l-tva. iwtrm k in iz|.r»vi.i<-H boste, kako hitro se t>«..t«- VmMP^ /Ki eut.h druiatEPna človeka! P-v-t .ir^etin človeških Koleni, kot YtoIK; rfl tz pena vanje, anamija. revmnt,rn^ kolfzni. sla voh.,I. aevralcija X iuu-rim»-r ^labi tek. neprebava. vetrovi in koU^pj«- 7a;.rtje' l«omanjkanj<* eneririj^. j...manjkanje živahnosti, nervozno t n*- ffl* * ost. izhaja iz pomanjkanj« iivčn* moči. redke zvodeneie krvi »M in slabe krvne rirkulscijr. Wk.'f' \T .. Ysak. ud- v«ako delovanje telesa je odvisno rnl živčne -ile zr. svoje Ir. življenje in delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar za želodec i iJ \ s " u • utripanje ,r<-;. in krvno cirkulacijo. Nuua-Tane /, Lil. \ je najbolj uspe.no zdravilo nervosne in fizično izdelane. Zakaj ?V1 Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje t-r jih('wSBBtf*' i m ji predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuea-Tont je boirat na f t železu in fo:fprju — ter je hmna krvi in živcem. Nujra-Tone proizvaja življenje V jetra, ter ojačuje ereva. da IttfiCK T redno deljujejo. Oživlja led..* ter izganja iz njih ; tmpene se- liSfg^S » b*~l ■ i '■»•• V<*e V€t,ov in- koleanja. težke nape in i>okriteK% I jezika. P»ic vec bolečin in bolezni! Nuea-Tone daje čudoviti tek VA j dobro jrebavo. stanovitne žvre ter zdravo okrepča joče spanje. W, W I Pfura-Tone obogati kn. uredi krvno cirkulacijo ter prižene larenje ^■SFi" zdravja na hee in jasno.t v oči. Gradi močne in postavne m«že rHra- Ki . v*J*«yn krasnejše žensk*. Nuca-Ton- ne vsebuje omamljivih sredstev. TO zdrava, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček ? Pokrit je s sladkorjem. ur.»lnetra. okusa, ugoden za jemati. 1'oAušajte va. Priporočil, «ra boite vsem svoum pn.atel iem. NAS A POPOLNA GARANCIJA. CeM Na«a-To»e j« en doUr ($1.00) za rte Id eni c o ' Vsaka steklenica vsabaje d-vetdeset «90» tablet' polno mesečno zdravljenje. Vi lah-I ko kspit* iot ikatelj. sestmesečno zdravljenj« za šest (SS.OOl dolarjev. Jtmsjts Nugo-Tone dva j. set I20) dni. C« nista zadovljeni * uspehom, vrnite preostanek z seno s ikatlo in mi ram bomo takoj vrnili denar. Vidite, da n« morete Ufnbiti niti penija. — Mi prevzamemo risiko. -KO NAROČATE, SE POSLUZITE TEGA KUPONA.-- National Laboratory, S. 20 — 637 South Dearborn St., Chicago. 111. - i Gospodje:—Pro«im. dobite priloženo..............za Lax ml poiljit«................* steklenic Nuga-Tone. - Ime ........................................................................j » r Cesta in itv. ali R_ F. D................................... * Unto.......-......................... Država............................... >_______ _ ; t Zdravim samo moške. S Dr. Katar Ja aajstarsJB slovenald adrarnlk. Specialist * Fttfr 1 S targhi fes tea X Mso kkstd« r sdrmTlJenJii aoMb tinlr—1 tžubupijenj« krvi adravf s profeaor dr. Ehrllck. Ako Imata vi^M*** kMtefe.1 ^rl^te^tai MtatU TM bM krt. Nikakor M lappKuJ« »<*)• adrsvta po M> novejW metodi la v kotlkor sm-kratka tmm. Kadar ap» TO teka It«. te»T«e pridite la vrnil ran bom nafto not. Dlo oodraTln r 00 RrU M operacij«. Bolečin« v m«hnrfa, of fl» H J ' mt prihajajo (oMn r IHH / 5 SIoTonakS adrarnik. to o. pa len J« pri Mkinlt ff 2 ©male tNkl^n« t« vrat« adravln a najv-fotoroatja. h S lermlii«. trm)«, fcatotl—. otekline. HM MaroflM te *in a' 5 Mm IiIiibI ki nastano}« valad oaffrta krvi, oadrtTla t kritkaoi >. 5 teoa. da al treba letati e Zk Penite* ara: V ponedeljek, credo la potek od 1 tfvtraj da B. pO- 5 pok}ne. ▼ torek, fecrtot la Mtete od K ajottaj te A tetter. T ute Zk to e« 2. popoMnaw e 5 Po Mtl ne delale«. PHdfto ante Re pooaMte tea ta ita»Dte ,! Dr. KOLER 638 PENN AVE , "ttsburgh French LineR CAMPAMIE KKMU TUISATLUTHHK Iv JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE 1 Hitri pamlkl s itlrimi in innia vijakoma. LA LORRAINE ....... 3. april« LAFAYETTE ........ 10. aprila J france ........ . i«, aprila ROCHAMOEAU ...... 22. apria | I °oaebnl zastopnik jugoslovanska vlada b«! aričakal potnika o« prihodu naiih par- i likov v Mavru ter jih tačno odpremil. kamor so namenjeni. Parnlkl Francoske irte so tranapertlrall tekom vojne na tisoče £e!*oslovaftkih vojakov brez vse ne^rilike. Za lifkjrl« In cene vpralajte v ' DRUŽINI PISARN!, 19 Stale St„ N. V. C. j ali pa pri lokal riin agentih. j i Gosulich Line DinklN pot n Grško h \ v Trst j Parnlkl pluje jo a« pom sla t. v § rsneti« 41. ulica, te. teoaklpa | Ca ceno in drupe infervnaelje ee I obrntto M | PHELPS BROTHERS & BO. ] « W«l Btotel Nott M j : U. S. Shipping Board; POTNIŠKA SLUŽBA j Dikrektna rresa s Dubrovnikom I II (Orarooo) Trstov a 88 "808Q0KHAN1(A" 31. marca 1990. Cena ta tretji rax red: j do Trot« »100. — Do Dubrovnika |1S Poleg tea« S5. vojnega davka. ({ Velike kabine v tretjem rairedu, kjer ee j ahko vos i jo tfruilnc. brca naoatjmn po a j aebnih stroAkov. Phelpa Bros, tt Co. la; Generalni aaatopnik l( • » WEST STREET NEW YORK j* i WW■a%W.W. | KRETANJE PARNIKOV KEDAJ 0DPLUJEJ0 IS tii NEW Y0RKA u. Laoland i apniat Cnerpc^rt New Amsterdam 3 aprila! Rotterdam tO Philadelphia 3 aprila j Cherbourg j. La Towralne > 3 aprila,___Havre vj j Slotfe cen za vozna »stke In vsa druga n I pojasnita, ob.nlte ee na tvrdko v J franksakser lg. j •> Cortland St. New Yorfc v I ---*-- fu j Rojakom priitoro^imo q HOTEL JADRAN lastnik Josip Kinkela »ri 14 Greevmirli St-, New Yorfc, N. Y. Pri njemu je dobiti večino Ciste »obe j.a za moške, ženske In družine ter fin* j iouiaea hrana po nizki ceni. Mr. Kln-j kela je Istrijane«\ r New Torku eden j pn ili naseljencev iz Jugoslavije* i Ne pozabite njegov naslov. — >" v dnevi (rr ni mogfl paket rabiti celih osem dni, da pride semkaj iz Havra. Tudi jaz sem dobila da ties zjutraj pismo. — Od kofra ? — Od Sebastijaiia Gilberla. ki nam piše s svoje strani. Dal mi | j * celo naročilo, naj povem veliko stvari njegovemu mlečnemu bra-tm Pitovu. Med tem pa sem pozabila na to narofilo. - No? f — ua priča! ni jejo že tri dni v Parizu njegovega očeta, k" ( mora! priti, a še ui prišel. — Dektiea ima prav, — je — tekel Pitov. — '/Ai se lui. tla J» ! Iti /amnda vsneiflir*.jiva_____j — Tiho. siraliope!uež. ter prečitaj razprav zdravnika. I'otetw j i m 'š postal lie le učenjak, temveč tudi človek. 1 — Tako so govotil; v onem času in francoski narod je skozi de t let sledil vsem fazam jrrške in rimske zgodovine, onim požrtvo \:,lno*(ti, preganjanji*. zmaK in suženjstva. Pitov je potisuil kiijiobro, — je rekel najemnik. — Zahtevaj od gospodinje ko i ,i'o "n jutri boš nastopil svojo službo. Pitov sc je zahvalil z zgovornim peogledom ter stopil s Katari-: » vred v kuhinjo, k: je predstavljala neomejeno kraljestvo mate re liillot. 'Dalj* prihodnjič.) ( VABILO j na veselico obletnice otvoritve Slovenskega Nar. Doma v Homer City, Pa. Vljudno vabimo vse znane in > neznane rojake in rojakinje iz i bližnje in oddaljene okolice na ob-1 letno veselico otvoritve Slov. Nar. Doma v Homer City, Pa., katera se bo vršila velikonočni pon-deijek 9. aprila 1020. Začetek toeno ob 2. uri popoldne. Svirala I nam bo naša nova slovenska tam-" buraska godba in še posetil nas ' bo naa dobro znani rojak Andrej > Meden, kateri je izvrsten eova-■ moniski igralec. Mislim, da se bo-. sta dobro razumela z županovim -jsinom in z Ja-ne-zom v njih izvrst- II nih igrali. Torej, bratje in sestre, -jle na plan in se v obilem številu ijrdeleiite en<>letniee našega Doma i! in vesel ice na velikonočni ponde^ ,j Ijek 5. aprila. Odbor. Žalostna slika iz Jugosla-, i Kako ae ravna s delavstvom, ktij^ Cchteva svojo krvavo sasluieno ^ plačo. ji --u Iz Ljubljane se poroča: L>a g d 1 asič s svojim štabom nima smi- tf ii i za vodstvo njemu podrejenih n vojno-tehnienih delavnic v Ljub* b Ijini, jc že znana stvar. Da pa se b c oi tako daleč spozabi napram > d 'lavstvu,, kakor se je to nedav-^ C" zgodilo, si ne bi nikdar mislil.;si 7" dvakrat je hotel g. Vasie de-i s i&vce brez odpovedi postaviti najn t" sto. nakar je seveda moral od-jl< poved preklicati I>ne 2. fehr. pa-.y ji delavstvu ropet odpovedal; ln!r ^ sew tako, da bi delavstvo obeh -todelavnic bilo odpuščeno s soli »to dne 15. febr. Odpovedal Je| predvsem vsled povišanja delav-j v', ih plač. odr^jenejja od ministr-'® v va voju** in mornarice. Te po ' . \ sanc plače je jr. Vasič prst v poj, s'rokovnjaško prikroji taki. da . t'^tili delavcev, ki so dovrši!i trl-j( i-1 no učno dobo in imajo 2—'i 1 ^ ; i . prakso kot ključavničarski po-}? " j u očniki, sjjloh ne pripozna za ', 1 1 valir.cirane delavce, Čeprav se, 1 j t. ko rad livali. da vodi že 25 lot \ • I \ojno-lelin čno industrijo. Starej- j Ji; delavec je jiostavil na najnižjo ; "J - opnjo, ki jo sploli sme izplača-J; 'iti kvalificiram mu delavstvu. i "1x » je določil, da se vsemu kvalifi-J] < "ranemu delavstvu enako izplača h *' je poslal v delavnice komisijo,I-" ki naj bi ugotovila zmožnost de-j1 c l;:v*tva na podlagi izpričeval. 15. j: c l-br. pa je zaukazal postaviti vse n lajš«> ključavničarske pomoeni-0 k-in monterje v kategorijo nekva-j 4' 1,'fieiranih! Vsed tega žc itak sil-r. t razburjeno delavstvo je pa po ** l.ončanem delu od šefa avtomo-v bilniee izvedelo še to, da g. Vasič c E-ipet nima denarja. Odposlala sc e j ' vsled tega h g. Vasiču deputa-t.- eija zaupnikov. Srečala ga je pred šentpetersko vojašnico, kjer pisarna. Komaj pa so zaupniki u pregovorili par besedi, je pri->- si»elo tudi delavstvo, ki je zahtevalo, da se plače pošteno uredi in tikoj izplača. Tedaj se je g. Va->■ s e hotel okrcniti in oditi, nakar v- se slišali očitki celavcev, da ni l« po. če se dva ni preje pravi, da a j« v blagajni 500.000 kron denarja. ko pa pride čas, ga ni za iz-}e plačilo mezd. G. Vasič je razburjen potegnil samokres in ga nastavil na prsa, češ ne ljutit? me.' a A si pasanti so se nad takim po-j «iopanjem zgražali. Le zaupnikom e s<- je zahvaliti, da se ni ničesar 0 pripetilo. Slednjič je g. Vasič na-roeil šefu, da pride po denar, ka-| terega pa je tudi bilo le za par dni. Ker pa naknadnega po viška od 1. decembra 1919 ni bilo, se je obdržalo delavce v služb: še teden dni. Radovedni smo. kaj bo izva- »p j jfala kompetentna oblast iz takega postopanja g. Vasiča napram delavstvu, in če se bo zavedala' svoje dolžnosti. Na vsak način pa i o moramo povedati, da mi delavci nismo nobeni divjaki in da se po-° stopa z nami človeško, ker noče-t m o ničesar dragega, kakor t-voje ^ zaslužene plače. | ROJAKI NABO0AJTK 8X HA j "OLAŠ NABODA L NAJTHCJI af 8LOTMD IIRIVMI T SDK.; »i OBtATAB. ANŽE PITOV ALI ZAVZETJE BASTILB !;;, Spisal Aleksander Dumas, at Nadaljevanje, j — Iu vsi enaki? — je nadaljeval najemnik. • O, to pa jc Iie*:nj dru^rjfa. Oe bi bil enak z tro>podom abejem."" Korlier, bi me on ;?U©vo i u- ncklcstil tolikokrat s svojim koroba Ctiu. bi bi tna k svoji teti. bi me ne spod'la s svojega dona, jaz sc postavljam s tem. To lahko reeem. Oče Killot nif' bil nikdar dolžan nob< uernu niti vinarja in najmanj pa kakemu u^-jf Ulju. Billot si je sam uapravil svojo srečo. To lahko vedno tr-j' u iu v-akdo mora prispevati k temu, da pospeši dan, J v ko bo /»blestela luč poznam vaše principi je, moj drag.t-irospod Billot ter vem. kakšen upliv imate ne le na osta-! les najenii:ik>-. U-mfeč tudi na eclokujmo prebivalstvo,!^ kateremu iiačcljuj^-t«* ne kol kralj temveč kot o«"e. Vcep-j, Ijiijt.- drupim ljnd»*m i»rineipijc požrtvovalnosti in bratov-1 i stva. «» kai rili vem, da so vaši. Ljudje morajo čitati o svo jih prav;ca\ iu dolžnost i pri luči sveč. Pošiljam vam majli- j no knjigo v kateri »o označene vse te dolžnosti in vse te ( * praviee. Krjjigo sem spisal jaz, čeprav ne stoji moje ime j natiskano --a prvi vtraiii. Širite pritieipije, o katerih go- , \oriin v knj pi. To so principiji splotne enakosti! Pustite \ vi čitati «/ knjige v dolgih zimskih večerih, kajti čitanje | jc hrana duha prav ako kot je jed hrana telesa. , Knega teh dni vas bom obiskal ter predlagal novo vr- j sto najemš ine, ki je v Ameriki zelo običajna. Obstaja v j tem, da se žetev razdeli med najemnika iu lastnika, kar se 3 in i zdi bolj primerno postavam prvotne človeške družbe ; ter bolj po božji v^lji. j Pozdrav iu bratstvo! ^ Honore Gilbert, f* * meščan iz Philadelphije. j — Ha, ha, — je vzkliknil Pitov. — To je pismo, ki se mi zdi do- s l-ro sestavljeno. 1 — Kaj ne? — jc vprašal Billot. I — Da. moj drag« oče, — je rekla Katarina. — vendar pa dvo- < mini, da bi bil žandrruicrijski poročnik vašega mnenja. — In zakaj tof I — Ker lahko po mojem mnenju to pismo ogroža ne le doktorja , Gilberta, temveč tudi vas. — Ha, — je rekel Billot, — ti se vedno bojiš. Kljub temu pa Je tukaj brošura in tvoj posel sem našel. Oital boš zvečer naprej. — In podnevi? — Podnevi pa lioi pase! ovce iu krave. Tukaj je tvoja brošura. - je rekel najemnik Pri teh bes»*dah je potegnil iz žepa eno onih malih brošur z rde čim omotom kot so jih v onem času dajali na svetlo v velikem šte vil«, t dovoljenjem oblasti ali pa brez njčga. V zadnje na ved. rem slučaju se je izdajatelj seveda izpostavil nevarnosti, da ga pošljejo na galere. — Preči ta j mi «-»slov. Pitov. da bom lahko govori! iu sedaj o i .a slo v u in nato o delu samem! To mi boš pozneje prebral. Pitov je prečita! na prvi strani besede, ki so postale od dolge porabe že precej ueji sne. ki pa so kljub temu našle tako veli« odmev v sreih ljudi t — O neodvisnosti človeka ter o prostosti naroda. Kaj praviš k temu? — jc vprašal najemnik.. Zdi sc mi. gos:»od B llot. da sta neodvisnost iu prostost isto. Mojega pokrovitelja bi gospod Fortier spodil iz Sole radi tega pleo-in.zuia fveč besed istega pomena N>. —- Pleooazem ali ne. ta knjga j- delo moža. — je odvrnil Billot. — Pleonazem ali ne. ta knjiga je delo moža. — jc odvrnil Pillot. ženskim čutom, - d*» to knjigo skriješ. Vss se trcsein, če jo le vt-d!n. — - fp zakaj uaj hi škodovala meni. če ni škodovala pisatelju t — Kaj veste o t ■ ni, oče i To pismo je bilo pisano pred Ojiiiiml Kje je ANTON' PEČEK? Doma je iz vasi Podboršt, fara Št. Janž. Dolenjsko. V Združenih državah se nahaja kakih sedem let, star je 60 let. Za njegov naslov želi izvedeti njegov sin. zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za~ njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, seveda, če bo kdo tako prijazen in ga opozori na ta oglas; ker sam ne zna čitati. za kar bom zelo hvaležen. Njegov zadnji naslov je bil: 1213 Bohemian Ave., Pueblo. Colo. Moj naslov je: Joseph Zakrajšek. Box 523, Thomas, TV. Va. (27-31—-3) OGLASI NAJ SB rojak 3IATIJA SMODEJ. Pri nas jima pismo iz Pariza od F.- Smo-deja. člana parlamenta v Bel-i gradu. Upravništvo Glasa Naroda. (30-3—1-4) ! ____- ________ :ltad bi izvedel za naslov mojega j bratranca ALOJZIJA KOŽI K; doma iz vasi Retje, občina Loški potok. Pred dvema letoma je bival v Collinwoodn. Ohio. Vljudno prosim ondi bivajoče rojake, naj mi blagovolijo sporočiti njegov naslov, ali naj se sam oglasi svojemn bratrancu: ; Anthony* Knafcs. B#»x 381. Mel-' leu, Wis. v30-31—3) POJASNILO. j< * »lede nekeca naznanila, tičoče-j ■ ga se cerkve sv. Jožefa v Forest ' i City. Pa., oziroma odstopivšegaj /.upnika, pojasnjuje odbor slede-j Rev. Joseph Tomšič piše. da' ■ je odstopil, da pa škof ne sprejme I 'odpovedi, ampak zahteva, "da še j I i ostane", kar ni resnica. Skof se jej | sam izrazil v petek 26. marca t. 1. , ! da jc sprejel odpoved in mu dal i \ e listine že meseca februarja t. 1. Dalje je gospod šk«»f rekel, da ne da nobenemu župniku dopusta za eno leto iu da je nemogoče pu- Jstiti ety.» faro brez župnika toliko časa. Rev. Jos. Tomšič se ie od-1 i povedal 1. februarja 1920 v ccrkvi l in pri škofu pa ravno isti teden. J I Zatorej, častita slovenska duhov-j jščina v Ameriki, ako želi po jas-' nil a glede župnije sv. Jožefa v j Forest Citv. naj piše gosp. škofu; Iv Seranton. Pa., ali pa na odbor j 1 fare sv. Jožefa v Forest City, ne' ' pa Rev. Joseph Tomšiču, ker on j nima nikakega opravka več pri 1 župniji. Forest City, Pa., dne 28. marca ; 1920. Za odbor fare sv. Jožefa: Gregor Verhovšek, predsednik. J. A. Dečman. tajnik. i (31-3—1-4) i __ ' Izvedel bi rad. kje se nahajata john Štrukelj m cecili- i JA ŠTRUKELJ. Doma sta iz vasi Ustje pri Rakitni. Ona je sedaj omožena. toda njeno ime l mi ni znano. Prosim, ako kdo ve t za nju naslov, naj mi naznani. ali naj se pa sama javita, za kar . - bom zelo hvaležen. — Frank J Korošec. 605 "SV. 3. St.. Lead-. ville. Colo. (31-3—1 -4) .1---- I OGLASI NAJ SB % I ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra j Marija Kompoš. Rateče št. 35. Ju j i goslavia. — Nadalje naj se oglasi! \tndi OLGA SCOGNA; pri naa ima| " pismo od Spedike Piacenti iz Ri 1 r,ma.Ita1ia. 1; Upravuišl-o Glas Naroda. e-i 1 Rad bi izvedel, kje se nahaja moj - stričnik FRANK SMER DE L. doma iz vasi Peteline »t. 1. žu-» panstvo Št. Peter. Notranjsko.; a, V Ameriki se nahaja 12 let in a j zadnji čas se je nahajal v Tri-1 :J nidad, Colo. Ker iinam važno poročilo za njega od njegovih starišev iz domovine, zato pro-e sim cenjene rojake, da mi kdor Iuaznani njegov naslov, za kar boni zelo hvaležen, ali naj se i\ sam javi mojemu stricu: An-jj t-honv Smerdel, 718 N. Holmes k Ave.. Indianapolis. Iud. I (30-3—1-4 > - - ... . L