Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 7« leta BO Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 86. Uredništvo ln upravnlfitvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo RSSKiKK Ivliaia vsak torek, če-•*n*St€M trtek ta eoboto Ljubljana, sobota 1. avgusta 1936 Cona p08«™™* i(ca vcsnct 4teTUU Dto f au Slovenija in tuiski promet Jugoslaviie Ne enkrat so morale slišati naše gospodarske in druge organizacije, ko so v Beogradu opozarjale na razne potrebe Slovenije ter protestirale proti njenemu zapostavljanju, da so vse te njih tožbe neupravičene, ker da ima Slovenija vsega v izobilju. Glejte, kakšne lepe hiše imate v Sloveniji in kako revne so bajte srbskega kmeta, primerjajte kako gosposki žive v Sloveniji tudi na kmetih in kako bedno življenje je na srbski vasi. Tako so govorili našim zastopnikom in s tem utemeljevali, če je dobivala Slovenija vedno manj ko druge pokrajine in če je bila kljub vsej svoji ogromni davčni službi .talno prikrajšana. Ne glede na to, da je bilo to stališče za Slovenijo silno krivično, je bilo tudi dokaz neverjetne kratkovidnosti, ki je celo bolj škodovala Beogradu in srbskim krajem, ko pa Sloveniji. Pri tujskem prometu se je to zlasti pokazalo in se še danes vidi. Dotok tujcev v Jugoslavijo prihaja le iz severa in zapada in te resnice ni mogoče utajiti. Tujec, ki pride v Jugoslavijo, zadene zato najprej v Slovenijo. Prve vtise o Jugoslaviji dobi zato v Sloveniji in znano je, da so prvi vtisi vedno najmočnejši in da po njih sodi tujec tudi vso drugo državo. Če so torej vtisi tujca v Sloveniji dobri, potem bo imel tudi ugoden vtis o vsej Jugoslaviji, če pa so slabi, potem bo sodil tudi slabo o vsej Jugoslaviji. A ne samo to! Znano je, da se posebno iz neke nam neprijazne države stalno širijo po svetu o naši državi čim bolj neprijetne in tudi že naravnost tatarske vesti. Z njimi se hoče tujca preplašiti, da se sploh ne bo upal priti v Jugoslavijo. Te vesti imajo tudi precej uspeha in marsikaterega tujca so te vesti v resnici odvrnile od obiska Jugoslavije. Toda na drugi strani je slišal tujec tudi toliko hvale o lepotah Jugoslavije, da ga je obisk Jugoslavije vendarle mikal. Ni se sicer še upal, da bi takoj odšel globoko v notranjost Jugoslavije, toda v obmejno Slovenijo se je upal in tu je spoznal, kako brez podlage so bile vse tatarske vesti o Jugoslaviji. In iz Slovenije se je upal naprej proti jugu. Ne pomaga vse nič, za tujski promet Jugoslavije so slovenski kraji vhodna vrata. Pri tujskem prometu pa igra važno vlogo tudi vprašanje kom-fora, ki ga morejo nuditi letovišča tujcu. Zlasti bogatejši tujci — in te je treba privabiti predvsem — ne prihajajo v kraje, kjer nimajo teh udobnosti, katerih so vajeni. Za velik del tujcev je bil ozir do udobja sploh glavni vzrok, da niso prišli v Jugoslavijo. Če pa so prišli v Slovenijo na Bled ali nekatera druga gorenjska letovišča, potem so imeli vse, kar so želeli. Šele s tem, da je dobila Jugoslavija na skrajni severno-zapadni točki letovišča, ki se morejo kosati z drugimi evropskimi, je postala sposobna, da privabi tujski promet. In tudi bele ter čiste slovenske kmetske hiše so bile močno propagandno sredstvo za obisk naših krajev. Tudi s tega stališča bi morali v Beogradu presojati lepe slovenske hišice. Danes so Bled in mnogi drugi gorenjski kraji prenapolnjeni tuj- cev in še ni dotok tujcev ustavljen. Če bi vodili pri nas dobro turistično politiko, potem bi sistematično delali na tem, da se tudi vsi bližnji kraji Bleda usposobijo za tujski promet in da bi se ta polagoma širil navzdol proti Ljubljani in naprej proti jugu. In če bi iniell v Beogradu še to uvidevnost, da bi zgradili lepo avtomobilsko cesto od Kranjske gore do Ljubljane in naprej do Sušaka, potem bi šele dobil naš tujski promet pravo podlago in dotok tujcev bi se povečal v naravnost neverjetnem obsegu. Za tujski promet ni mogoče krajev usposobiti čez noč. Treba je zato dela cele generacije, in sicer intenzivnega in sistematičnega dela. Kraji, ki nimajo električne razsvetljave, dobre pitne vode, kjer je težava z dobrimi prenočišči, kjer ni gostiln, ki morejo postreči tujcu tako, kakor ta pričakuje, takšni kraji so za tujski promet nesposobni. Zato pa je znak največje kratkovidnosti, kadar se v Beogradu govori z zavistjo o višji kulturni stopnji zlasti gorenjske vasi, ker bi se resničen Jugoslovan moral nasprotno veseliti, da je vsaj nekaj krajev v Jugoslaviji, ki vzdrže vsako primero z drugimi kraji v Evropi. Že celo pa je napačno ovirati te kraje, da bi napredovali tako, da bi vedno to primero tudi vzdržali, ker s tem samo uničujemo pogoje, da postane vsa Jugoslavija turistična dežela. Zato pa je tudi edino pametna gospodarska politika tista, ki bo investirala denar tja, kjer se more najbolj obrestovati. Zato je treba danes pospeševati predvsem turistični razvoj v Sloveniji in v Jadranu in potem se bo tujski promet sam od sebe razširil tudi v druge kraje Jugoslavije. Kajti edino Slovenija in Jadran sta danes temelj tujskega prometa Jugoslavije. Težko stanie trgovine Zakai še ne ho obnovila Italija trgovinskih odnošajev z drugimi državami Italijansko časopisje piše v zadnjem času z močnim poudarkom, ki naj priča o veliki samozavesti Italije, da Italija nikakor ni pripravljena s sankcionističnimi državami obnoviti prejšnjih stikov. Tudi zasebne vesti, ki prihajajo iz Rima, potrjujejo, da bo Italija zlasti z nekaterimi sankcionističnimi državami, med katere je treba prišteti seveda tudi Jugoslavijo, vodila zunanjo trgovino le na podlagi kompenzacij. Te kompenzacije pa bodo po nekih rimskih vesteh le izredne, da se bodo dovoljevale le v primerih, ko bo Italija nujno potrebovala blago iz bivših sank-cionističnih držav ali ko bodo interesi italijanske trgovine nujno zahtevali te kompenzacije. Tudi kompenzacije naj bi bile po nameri italijanske vlade le izreden primer. Ta namera italijanske vlade se tudi dejansko izvaja in znani so nam primeri, ko italijanski trgovci ne morejo izvoziti blaga, ki so ga že nakupili v Jugoslaviji. To nepopustljivo stališče Italije je deloma porojeno iz prestižnih ozirov ter italijanskega dirigiranja vse zunanje trgovine, deloma pa tudi posledica finančnih težav, ki jih preživlja Italija. Že pred etiopsko vojno je hotela fašistična Italija z dirigiranjem izvozne trgovine znižati visoko pasivnost italijanske trgovinske bilance. Živo zavzemanje Italije za dežele rimskega sporazuma je poleg tega tudi iz političnih razlogov sililo fašistično vlado, da usmerja zunanjo trgovino tako, da bo tudi ta podpirala italijansko zunanjo politiko. Težke neprilike, ki so prizadele med vojno Italiji sankcije pa so naravno vzbudile željo, da Italija pokaže svetu, kako so države, ki so izvajale sankcije, imele večjo škodo od njih, kakor Italija, proti kateri eo se izvajale. Ce Italija ta moment poudarja tudi sedaj po ukinitvi sankcij, je le prerazumljivo. Sankcije so izčrpale italijanske zaloge blaga in Italija novo blago nujno potrebuje, Toda Italija tega noče priznati, ker bi v tem primeru bila njena pozicija pri pogajanjih za obnovo trgovinskih odnošajev z drugimi državami oslabljena. Italija pa hoče začeti ta pogajanja z videzom, kakor da ji tuje blago sploh ni potrebno, temveč da je le od njene dobre volje odvisno, če pride sploh do zamenjave blaga med Italijo in drugimi državami. Na ta način more Italija tudi računati s tem, da bodo druge države bolj popustljive in da bo mogla Italija zato doseči tudi večje kompenzacije. Upoštevati pa je treba še naslednje, nad vse tehtno dejstvo. Etiopska vojna je veljala Italijo od 16 do 18 milijard lir. Zaradi sankcij je morala Italija v znatni meri načeti svoj zlati zaklad. Dokler je trajala vojna in dokler so bile v veljavi sankcije, je bila Italija od drugega sveta skoraj zaprta in zato tudi ni bilo nevarnosti za liro. Čisto druga situacija pa bi nastala, če bi Italija zopet svobodno trgovala z drugimi državami. Začel bi se silen dotok tujega blaga v Italijo, njene zlate podloge bi se še bolj izčrpale in težavnost njenega finančnega položaja bi postajala vedno bolj jasna, da se ne bi mogel obdržati na dosedanji višini tečaj lire. Draginja, ki je zaradi vojne in sankcij nastala v Italiji, je dejansko itak znatno zmanjšala kupno moč lire. Iz teh razlogov Italija tudi ne more obnoviti takoj zunanje trgovine v prejšnjem obsegu, temveč mora z dirigiranjem vsega uvoza in izvoza ustvariti neko prehodno stanje, ki je zlasti nujno za čas trgovinskih pogajanj, ki so z nekaterimi državami že pred durmi. Seveda pa od tega odlašanja normalnih trgovinskih zvez z drugimi državami tudi silno trpi tako italijanska izvozna in uvozna trgovina, ki prav tako nič ne zasluži, ko trgovina onih sankcionističnih držav, ki jih hoče Italija nekako kaznovati. Obenem pa silno trpi tudi italijanska izvozna industrija, ki more oživeti le s forsiranim izvozom. Še bolj težaven, ko položaj italijanske zunanje trgovine in izvozne industrije pa je položaj italijanske detajlne trgovine. Cene so v Italiji povprečno v trgovini ni debelo narasle za 30%, ker pa fašisti zaradi nizkih plač državnih in drugih nameščencev tega dviga cen nočejo pripoznati, smejo detajlisti prodajati blago le za 12 do 18% draže. Posledica tega je, da so ob ves zaslužek ali pa da morajo prodajati v izgubo. Z vso strogostjo pa se gleda tudi na to, da detajlisti na kateri drug način ne prevale te izgube na konsu-mente. V vsej pokrajini morajo biti iste cene in trgovec v najbolj oddaljenem kraju mora ne glede na svoje prevozne stroške prodajati blago po isti ceni ko detajlist v glavnem mestu, ki teh prevoznih stroškov nima. Izdani so nadalje strogi predpisi, koliko sme tehtati in kako sme biti velik ovojni papir, pregledujejo se tehtnice in vsak prestopek se kaznuje z globo par tisoč lir. Marsikateri trgovec se je skušal izogniti izgubi s tem, da je opustil prodajo blaga, pri katerem je imel izgubo. Toda takoj so nastopili fašisti, zahtevali, da prodaja to blago še nadalje ali pa mu zagrozijo z odvzemom koncesije in z zaporom. Globo pa je itak moral plačati. Položaj zlasti podeželskih italijanskih trgovcev je zato obupen in prav nič v skladu z ono samozavestjo, s katero se ponašajo italijanski listi, ko pišejo o obnovi trgovinskih dnošajev z drugimi državami. Zato je tudi vprašanje, kako dolgo bodo mogli s to samozavestjo še paradirati. Na vsak način pa si je treba biti na jasnem, da zaenkrat še ni računati z obnovo normalnih trgovinskih odnošajev z Italijo in da mora zato naš izvoz še naprej gledati na to, da si drugod najde primerna tržišča. Zlasti pa je potrebno, da se naš izvoz organizira in da nastopa pri bodočih pogajanjih kot enotna celota. Nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi si zaradi lastne neorganiziranosti kvarili cene ali plačilne pogoje. Dovolj težkih izkušenj smo že doživeli in čas je, da se iz njih nekaj naučimo. Na Mariborski Danes dopoldne bo v Mariboru slovesno otvorjen V. mariborski teden. Je to pomemben dogodek ne samo za našo severno mejo, temveč za vse naše gospodarstvo, ker dokazuje, da naši gospodarski ljudje kljub vsem , razočaranjem in kljub težkim časom še niso izgubili poguma, temveč da. vztrajno delajo za dvig našega gospodarstva. In razstave njih izdelkov dokazujejo, da delajo tudi uspešno, da morejo vsako leto pokazati, da so razširili svojo proizvodnjo in ostali pri tem kvalitetni, kakor so bili. Tako je Mariborski teden vsaj en vesel žai^r v teh težkih dneh in dvakrat moramo biti bolj veseli tega žarka, ker prihaja s severne meje. V. izredno težkih razmerah živi namreč naša severna meja. Tuji pritisk narašča, iz centrale pa ne prihaja nobena prava pomoč. Posebna nevarnost pa je nastala v zadnjem času, ker poslujejo naši denarni zavodi le v zelo omejenem obsegu, zato pa so nemški razvili tem večjo aktivnost. Posledica tega je, da si naš trgovec‘ne more pomagati s cenenim kreditom, a mora vseeno biti konkurenčen s trgovcem, kateremu je tak kredit na razpolago. In kakor je s slovenskim trgovcem, tako je s slovenskim obrtnikom, tako je večinoma tudi s slovenskim industrialcem. Zato pa zasluži tudi Maribor tem večje priznanje, če je kljub vsem težavam mogel organizirati tudi letos svoj mariborski teden in to na način, da se more s svojim tedinom pokazati pred svetom. Toda s samim teoretičnim priznanjem Mariboru ne bo pomaga-no. Treba mu je tudi dejansko pomagati in zato je prva dolžnost vseh, ki se zanimajo za naše gospodarstvo, ki hočejo njegov napredek, da obiščejo Mariborski teden! Na drugem mestu objavljamo bogati program Mariborskega tedna, ki dokazuje, da se tudi izplača obiskati Mariborski teden. V velikem številu pa moramo Slovenci obiskati Maribor tudi zato, da opozorimo centralo v Beogradu, da se bolj ko doslej zanima za Maribor in za našo severno mejo. Maribor bi moral biti izhodna točka za naš tujski promet, a kako naj bo to, ko še vedno ni avtomobilske ceste od Št. lija pa do Ljubljane in Zagreba. Maribor ima vse pogoje, da postane eno naših prvih letovišč in da s svojim Pohorjem privabi tisoče in tisoče tujcev v Jugoslavijo. Maribor je nadalje danes že eno naših prvih tekstilnih središč in s tem nastajajo za Maribor in za državo socialne naloge, ki pa jih država še ne vidi. Maribor s svojo ogromno električno silo v Fali more nadalje še povečati svoj industrijski razvoj in prikleniti na sebe vso bogato mariborsko okolico v tej smeri, da bo vsa prežeta z enako močnim nacionalnim duhom. Maribor je nadalje poklican, da je izhodno središče za ves naš sadni izvoz in zato mora dobiti Maribor vse urade in ustanove, ki jih potrebuje dobro organizirana izvozna centrala sadja. Sploh je Maribor za izvoz naših agrarnih proizvodov eno najvažnejših mest Jugoslavije, a treba, da mu država tudi nudi vse to, kar potrebuje za uspešno izvajanje te svoje funkcije. Mnogo je že dal Maribor Sloveniji in Jugoslaviji, toda še več ji more dati, če bosta Slovenija in Jugoslavija tudi s svoje strani izapolnile svojo dolžnost do Maribora. In najmanjša teh dolžnosti je, da v čim večjem številu obiščete Mariborski teden, da si ogledate bilanco dela, ki jo podaja naša severna meja na Mariborskem tednu. Zato na Mariborski teden! Francija je prepovedala uvoz svežih jabolk iz Jugoslavije Naše trgovinsko ministrstvo je prejelo iz Pariza vest, da je francoska vlada prepovedala uvoz svežih jabolk iz Jugoslavije, sovjetske Rusije in Ukrajine, ker da so jabolka iz teh dežel okužena po uši San Josč. Uvoz svežega sadja iz teh dežel je dovoljen samo skozi Strasbourg. Vprašanje nega izplaeava-nia {pokojnin sc vendarle premaknilo z mrtve točke Brezglavo poietie kmetov hrvatskih Naš članek, ki smo ga objavili proti nerednemu plačevanje pokojnin, je vendarle premaknil to vprašanje z mrtve točke in upanje je, da se bo ukrenilo potrebno, da bodo prejemali upokojenci svoje prejemke v redu. Vzrok, da niso prejemali upokojenci redno vsakega 1. v mesecu pokojnin, je v tem, ker smejo finančne direkcije uporabljati za plače in pokojnine le dohodke od neposrednih davkov in davka na poslovni promet, ne pa tudi od taks, trošarin in drugih dohodkov. Dohodki od neposrednih davkov in davka na poslovni promet pa znašajo mesečno približno le ‘20 milijonov din, dočim potrebuje dravska finančna direkcija za plače in pokojnine mesečno 3*2 milijonov din. Zato mora vsak mesec prosili za posebno dotacijo finančnega ministrstva. Ta dotacija pa se navadno vedno zakasni in zato prejmejo upokojenci svoje pokojnine neredno in prepozno. Sedaj pa je finančna direkcija v Ljubljani predlagala finančnemu ministrstvu, da se odpravi čl. 11. finančnega zakona, ki določa, da morajo pristojne oblasti vse dohodke od carin, monopola, taks in drž. trošarin redno nalagati pri najbližji podružnici Narodne banke za račun finančnega ministr-1 stva. Dokler pa se ta člen ne ukine, pa bi se mogla najti pomoč tudi na ta način, da bi dobila finančna direkcija pravico, da razpolaga tudi s temi dohodki do višine, kolikor potrebuje za redno izplačevanje mesečnih plač drž. nameščencev in upokojencev. Upamo, da bo ta vseskozi utemeljen in nujno potreben predlog, ki ga je stavila finančna direkcija v sporazumu z banom Dravske banovine, tudi v celoti upoštevan in izveden. Resnega pomisleka proti temu predlogu itak ue more biti, pač pa govori vse polno tehtnih razlogov za izvedbo tega predloga. Predvsem pa je v interesu državne avtoritete treba preprečiti, da bi prejemali upokojenci, in .včasih tudi aktivni državni uradniki, svoje prejemke neredno in prepozno. Trdno pričakujemo zato, da ne bo več nerednega izplačevanja pokojnin. Svet in delovno t Ho zattoni. Občinska uprava v Sv. Križu v | mislijo, da so rojeni zato, da igra-|niku, samo če se hoče ozreti na to Začretju (okraj Krapina) je na zahtevo svojih Občinarjev sklenila, da da vsakemu tvorničarju, ki bi v občini Začretje zgradil leksHno ali kakšno drugo tvornico, naslednje ugodnosti: 1. Brezplačno stavbišče tik ob železniški progi Sv. Križ—Začretje. Stavbišče leži tako, da je varno pred povodni jo. 2. 5000 delavcev, ki bodo brezplačno pomagali graditi tvornico. 3. 1000 brezplačnih voz, ki bodo dovažali potrebni gradbeni material. 4. Oprostitev od občinskih davščin za 10 in tudi več let. Ta sklep občine, ki šteje 9000 prebivalcev, je nadzorna oblast tudi že potrdila. Vse podrobne informacije daje občinska uprava v Začretju, okraj Krapina. Tako se glasi vest, ki smo jo čitali v :: Jugoslovenskem Lloydu* in kateri moramo zato tudi verjeti. Obenem pa strmeti nad kratkovidnostjo nadzorne oblasti, ki tak blazen sklep občinske uprave po trjuje! Ubogi kmetje v Zčretju, ki jo vlogo dobrotnika za tujega in dustrialca, seveda mislijo, da so napravili bog zna kako pameten sklep. Domisljujejo si najbrže, da bodo takoj vsi ljudje v vasi lepo zaslužili, kakor hitro bo začela delati tvornica in da bodo s tem plačane vse njih žrtve. Toda, ti ubogi kmetje so pozabili, da morda zaslužek ne bo tako lep, ker bodo oni s svojo darežljivostjo zapeljali fabrikante do misli, da njim tudi ni treba plačevati previsokih mezd. Potem pa bo mesto lepega zaslužka le izmozganost in bolezen, da o drugih težkih posledicah sploh ne govorimo. Toda na vso stvar je treba še pogledati z drugega stališča. Kako nizko v ceni je že deloma vrsta našega človeka, da se kar zastonj vdinja tujcu, le da bo čez nekaj časa prišel vsaj do skromnega zaslužka. Kako težke razmere pa morajo tudi vladati na vasi, da so takšni neverjetni sklepi mogoči! Svet, delovna sila, vprežna živina in še davčna prostost, vse je zastonj na razpolago tujemu podjet- ubogo rajo, ki vse to ponuja! Rdečica sramu nas mora vse oblili, da je mogoče takšno ponižanje našega naroda! Borimo se proti navalu tujega poslovnega kapitala, pa kaj naj bo ves ta boj, če mu pa narod sam na stežaj odpira vrata, če celo pred njim poklekne in pusti, da ta kapital še stopi nanj! In to se dogaja v deželi, v kateri vsi tisti na dolgo in na široko pišejo o silni zavednosti naroda. Ta primer neverjetne uslužljivosti tujemu kapitalu je vse te slavospeve osmešil do neba in vsa tako hvalisana zavednost ni menda nič drugega ko primitiven negativizem. Čeprav pa se stvar ni dogodila v Sloveniji, vendar smatramo za svojo dolžnost, da zahtevamo, da se nadzorna oblast, ki je izdala tako neverjetno dovoljenje, pokliče na odgovornost. Samo še to manjka, da bodo naše vasi začele tekmovati med seboj, katera bo nudila tujim podjetnikom večje ugodnosti! Pa bomo kmalu na svoji zemlji popolni sužnji! Zakai nimamo trgovinske pogodbe Že v 24 urah barva, plesira to kemično m a H obleke, klobuke itd. Skrobi lu tvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore. suši. mungu in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova ni. 8. Telelon št. 22 78. »Službeni list« Pod tem naslovom piše »Jugoslovanski Kurir« naslednje: V zadnjem času se trudi naše poslaništvo v Buenos Airesu, da pride do pogajanj med Jugoslavijo in Argentino za sklenitev trgovinske pogodbe. Dejstvo, da še nimamo trgovinske pogodbe z Argentino, zelo škoduje jugoslovanskemu izvozu. Tako daje n. pr. Argentina Jugoslaviji uvozno dovoljenje (s pravico nakupa deviz po uradnem tečaju) samo za jelovino in hrasto-vino, ne pa tudi za druge vrste lesa. Če torej uvozimo bukovino, plača argentinski kupec za devizo 12 odstotkov več, poleg tega pa še nadaljnjih 8% državne takse. Na ta način se podraži naše blago za 20%. Te podražitve pa ne bi bilo, če bi imela Jugoslavija tudi za bukovino uvozno dovoljenje s pravico nakupa deviz po uradnem tečaju. Iz teh razlogov nam v bukovini uspešno konkurira Češkoslovaška, ker je jugoslovanska bukovina poleg hrastovine najbolj važen les, ki je sposoben, da vzdrži konkurenco v Argentini. Sedanje brezpogodbeno stanje je zlasti otežkoče^ s tem, ker se naša in argentinska statistika zelo razlikujeta. Po naših številkah izvozimo več iz Argentine kakor pa v njo uvozimo, dočim prihaja argentinska statistika do nasprotnega rezultata. Eden glavnih razlogov za to razliko je v tem, ker ne kupuje Jugoslavija vsega argentinskega uvoza direktno, temveč tudi ikr. banske uprave Dravske banovine z dne 1. avgusta objavlja: Uredbo o določanju odkupnih cen pšenici — Uredbo o izpremembi uredbe o začasni ustavitvi nekaterih pravic zavarovancev zavaro valne družbe »Feniksa« — Izpre-membe navodila za uporabljanje pogodbe z Družbo za zračni pro met — Odločbo d mednarodnem vzorčnem velesejmu »Ljubljana v jeseni« — Odločba o zavarovanju valute za izvoz hmelja — Odločbo o ukinitvi izvozne carine na zajčjo dlako in o zvišanju carine na nogavice in naravne svile in na okvire za naočnike iz celuloida — Novo izdelane menične golice brez besedila za inozemske kredite — Razglas o razpisu občin-s! " volitev v občini Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. preko Londona in Trsta ter zato znaten del našega uvoza iz Argentine velja v argentinski statistiki kot izvoz v Anglijo in Italijo. Zato nam daje Argentina malo uvoznih dovoljenj s pravico nabave deviz po uradnem tečaju, kar ima za posledico uvodoma omenjeno podražitev. Argentina ima trgovinske pogodbe z vsemi državami razen z Rumunijo in Jugoslavijo. Trgovinska pogajanja z Rumunijo pa so bila že uspešno zaključena in bo trgovinska pogodba v kratkem podpisana. Naša država je zadnja na vrsti. Zato je tem bolj potrebno. da se pogajanja čim prej začno. Kar se tiče zlasti lesa, ni treba posebej poudarjali, kako velikega pomena bi bilo za naše gospodarstvo, če bi se olajšal izvoz lesa na tako važen trg kakor je argentin ski. Danes je že jasno, da niti ukinitev sankcij ne bo obnovila prejšnjega trgovinskega prometa z Italijo. Argentina je poleg tega ena onih redkih dežel, ki plačuje v devizah. Za popolno izkoriščanje te prednosti pa je potrebna trgovinska pogodba, po kateri bo mo- ^ goče kupcem našega blaga kupit: j devize po uradnem tečaju. Jasno je, da od trgovinske pogodbe z Argentino ne bi imela korist samo naša lesna industrija, temveč tudi drugi jugoslovanski izvozniki, zlasti oni, ki izvažajo cigaretni papir, cement itd. Glede zunanje politike je dejal Cankov, da je sicer za revizijo mirovnih pogodb, da pa hoče doseči to revizijo na miren način. Ni res, da bi bil nasprotnik Jugoslavije, temveč hoče doseči zbližanje z Jugoslavijo na podlagi medsebojnega spoštovanja. S konkretnimi dokazi bo to svoje stališče tudi dokazal. Nikakor pa ne dopušča, da bi bila politika zbližan ja z Jugoslavijo le monopol nekih skupin. Avstrijski hitlerjevci so uporabili prenos olimpijske bakle za velikanske demonstracije za priključitev Avstrije k Nemčiji. Posebno velikanski razmah so dosegle te demonstracije na Dunaju. Helden-platz, kjer so bile glavne olimpijske svečanosti, je zasedlo okoli 100.000 hitlerjevcev. Ko je tekač prinesel baklo in jo izročil knezu Starhembergu, so vsi dvignili roke po hitlerjevsko v nemški pozdrav, po vsem ogromnem trgu pa je bilo slišati samo klice: »Heil Hitler!« ter »Ein Volk ein Staat!« Starhem-berg je hotel govoriti, pa čeprav je govoril direktno v mikrofon, ga zaradi krikov hitlerjevcev ni bilo slišati. Policija je v začetku skušala nastopiti proti hitlerjevcem, toda bila je brez moči. Nato so priredili hitlerjevci velike demonstracije po Dunaju, ki so trajale do ranega jutra. Policija je aretirala celo vrsto hitlerjevcev. Avstrijska vlada je takoj nato preklicala vse amnestije hitlerjevcev ter opozorila sodišča, da so bile vse amnestije samo pogojne in morajo zato sodišča v vsakem posameznem primeru odločiti, če se dovoli amnestija ali ne. Avstrijski vladni krogi trde, da so bile demonstracije organizirane od nemških hitlerjevcev in da je prišel tudi denar za te demonstracije iz Nemčije. V Španiji se pripravlja odločilna bitka za Madrid, kakor se poroča tako iz vladnega ko iz uporniškega tabora. General Mola je izjavil, da ne more več čakati na prihod čet generala Franca, temveč da bo za- brotam, ki jih ije preje smatral kot neobhodno potrebne. Nastali so tudi novi načrti o organizaciji izkoriščanja naravnih zakladov Nemčije, da bi se Nem čel z ofenzivo proti Madridu, da čija popolnoma osamosvojila od napravi konec prelivanju krvi. Vla- tniine tako -/a mirno rlohn lro tudi da Pa Poslala Proti uporniški tujine tako za nunio aobo Ko tuai . ., snrai,nsp t.ri močne ko- ; ,j vojski okoli Saragose tri močne koza primer vojne. Zato so se začela j jone vojaštva, ki naj zavzamejo v Nemčiji izkoriščati naravna bo-; Saragoso. gastva brez ozira na rentabilnost j Vedno večja je nevarnost, da bo tega izkoriščanja. Cilj vse gospo-, španska revolucija povzročila tudi . . • • mednarodne konflikte. Ker je darske politike je torej socialen in strategičen. Industrijska mobilizacija je v Nemčiji v tem namenu že izvedena ler imajo pri tem potrebe vojske odločilno veljavo. Narodni socialisti izjavljajo, da je treba vse razredne razlike uničiti, da se zagotovi nacionalna harmonija. Zato so proti medna- Francija poslala letala in municijo španski vladi, so začele sedaj podpirati z orožjem upornike Nemčija in Italija. Poleg tega je tudi Anglija dovolila svoboden izvoz orožja v Španijo. Francoska vlada pa je izjavila, da sicer ostane strogo nevtralna, da pa ne more preprečiti, če zasebne tvornice pošiljajo orožje v Španijo. , . ... ,. Uporniki poročajo, da so prešli v rodni solidarnosti delavskega 1 dZ'j 0fen?liV0 jn cja so dosegli tako na reda, vendar pa zahtevajo za de-, jUžni fronti in pred Madridom znatne uspehe. Pri Saragosi je večji oddelek vladnih čet padel v zasedo upornikov, ki so s strojnicami pokosili ves oddelek. Uporniki tudi trde, da je padla Valen-cija v njih roke. Ta vrst pa se ni potrjena. Italija aktivno podpira španske upornike, kakor trde nekatere vesti iz francoskega Maroka. Od petih tujih tromotornih letal, ki so le- lavce polno udeležbo v poslih naroda. Interesi delodajalcev in delojemalcev se presojajo enako. Eni ko drugi se morajo podrediti interesom nacionalne skupnosti. Zato ne sme biti v Nemčiji stavk, ne izprtja delavstva in ne mezdnih sporov. Zanimivo je, da je povprečna mezda in plača v Nemčiji mnogo tela nad Marokom, je moralo eno manjša ko v državah, ki veljajo kot lx>lj revne od Nemčije. Ven- letalo pristati zaradi defekta na francoskem ozemlju, drugo pa tik na francosko-španski meji. V pr- dar pa ljudje tega ne občutijo, ker. vem so bm v civiliste preoblečeni je rezultat uspešne kolektivne or-, trije italijanski letalski oficirji, v ‘ganizacije in množemsivene pp-1 ^vlSlttiSiafeK potrošnje. Kdor bi sodil socialno fei bilQ Francjjj čisto nemogoče, da ! • .. xt 5: 1/-» w/-v iričini in P7f1 i . I_i_ r _ u:_ Anglež o nemškem narodnem Angleško trgovinsko ministrstvo | mora un liti ozirom splošnega je izdalo študijo o gospodarskih razmerah v Nemčiji, ki jo je napisal britanski trge.inski svetnik pri britansk' velep''"''"’ ištvu v Berlinu g. E. C. Donaldson. Poročilo se nanaša predvsem na 1. 1! 34. in 1935. V p-ročil se med drugim pravi Narodni socializem je vposta-vil takšno politično kontrolo v v:ch sferah narodnega življenja, P ' ršne stare demokrat ’ - države " morejo -'iti mimeti. V na-rx!no <■> g $ «31 i^čni ’ -Zavi nmra vsa gospodarska "'divno-* ~’’žiti s: interesom celote Poslovni ir'©■ . posameznikov se morajo absolutno podrediti splošnim potrebam drluve. Zasebni dobiček se blagostanja, čeprav motiv dobička ni poponoma odpravljen. Oprav narodno socialistična vlada izjavlja, da 'e ne veže na nobeno določeno gospodarsko teorijo, temveč d" vedno svoje načrte a Pohorje«, start v Reki, cilj pri Pohorskem domu. Ob 15.00: Medmestna plavalna tekma Zagreb — Maribor na Mariborskem otoku. Ob 16.00: Predvajanje gasilskega in protiplinskega poučnega filina v Grajskem kinu, nato gasilska veselica na razstavišču. Od 16.30 do 18.00: Promenadni koncert na razstavišču. Ob 20.00: Razdelitev nagrad zmagovalcem pohorske dirke v hotelu »Orel«. Od 20.30: do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Ponedeljek, dne 3. avgusta od 20.30 do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Torek, dne 4. avgusta ob 20.30: Koncert narodnih pesmi v mestnem parku. Izvajajo združeni moški zbori Ipavčeve pevske župe, dirigira prof. Vasilij Mirk. Od 21.30 do 23.00: Promenadni koncert na razstavišču. Sreda, dne 5. avgusta od 20.30 do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Četrtek, dne 6. avgusta ob 19.00: štafetni tek skozi mesto, start v Ljudskem vrtu, cilj na Trgu svobode. Prehodno darilo Ma-rib rskega tedna. Od 20.30 do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Petek, dne 7. avgusta od 20.30 do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Sobota, dne 8. avgusta od 16.30 do 17.00: Promenadni koncert na razstavišču. Ob 20.00: Predstava »Slehernika« od H. v. Hoffinann-sthal-Župančiča v Ljudskem vrtu. Predvaja Ljudski oder v Mariboru. Od 20.30 do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Nedelja, dne 9. avgusta ob 7.00: Lovsko-strelske tekme Lovskega društva v Mariboru na vojaškem strelišču. Traja ves dan. Ob 9.00: Medmestni tenis turnir Graz—Maribor na igriščih ISSK Maribora. Ob 9.00: Medmestni lahko atletski dvoboj Graz—Maribor na stadionu SKŽ Železničarja. Ob 9.00: Nagradno tekmovanje jadralnih modelov, start na Kalvariji. Od 9.30 do 13.: Medmestna šahovska tekma Graz—Maribor na 20 deskah v spodnji kazinski dvorani, nadaljevanje popoldne od 14.30 do 16.30. Ob 10.00: Veslaška tekma s startom pri Fali in ciljem pri čolnarni Veslaškega kluba na Pristanu. Od 11.00 do 12.30: Promenadni koncert na razstavišču. Ob 15.00: Mednarodna krožna dirka Moto-kluba »Maribor«, Maribor—Kamnica, start in cilj Vrbanova ulica. Ob 15.00: Predstava »Slehernika« v Ljudskem vrtu. Ob 15.00: V slučaju lepega vremena start jadralnih letal Mariborska koča— Maribor—Tezno in tekmovanje motornih modelov na Teznem. Ob 15.00: Mednarodni propagandni nastopi lahkoatletov na Mariborskem otoku. Od 16.30 do 18.00: Promenadni koncert na razstavišču. Ob 16.30: Nogometna tekma reprezentanc nogometnih sodnikov Ljubljane in Maribora na igrišču SK Rapida kot predtekma. Ob 18.00: Mednarodna nogometna tekma GAK, Graz—reprezentanca ISSK Maribora in Rapida na igrišču SK Rapida. V nedeljo, dno 9. avgusta bo ob 15.00 v Rušah na letnem gledališču ljudska igra Vekoslava Janka »Pohorski kmetje«. Od 20.30 do 22.00: Promenadni koncert na razstavišču. Širite »Trgovski list«! Blumova vlada v nemški luči Mdlkischer Beobacht er* o reformah Glavni organ nemških narodnih socialistov »Volkiseher Beobach-ter« je objavil daljši dopis iz Pariza o socialnih in finančnih reformah Blumove vlade. Dopis zasluži tem večjo pozornost, ker so nemški narodni socialisti načelno nasprotovali levičarski vladi ter zato odtehta njih objektivna sodba tem več. V prepričanju, da bomo s tem objektivnim, poročilom zelo ustregli svojim bralcem, ga objavljamo v celoti. Zakonskapovoden/ počitnicami Francoski senat in zbornica sta zelo marljivo delala na sprejetju cele vrste zakonskih načrtov, ki ijih je predložila Blumova vlada glede raznih velikih socialnih, gospodarskih in finančnih vprašanj. Senat je moral v zadnjih dneh dokončati še zakonske predloge o ustanovitvi pšeničnega urada, nacionalizacije oborožitvene industrije ter reforme pravil Francoske banke. Zbornica pa je morala v drugič sklepati o obvezni dolžnosti prijave dobroimetij v tujini in o vseh treh preje omenjenih zakonskih predlogih. Obe zbornici imata nadalje še pred seboj razpravo glede predloga o javnih delih — da navedemo le najvažnejše zakonske predloge vlade. Kabinet pa bo v prihodnjih dneh predložil parlamentu še neke druge predloge, ki naj pomagajo izvozni industriji, srednjemu stanu in nekaterim drugim zaradi krize najbolj prizadetim krogom. Z vsemi temi predlogi vlada zelo hiti in če bo šlo po njeni želji, bodo vsi ti predlogi do 31. julija sprejeti, nakar odideta zbornica in senat za najmanj šest tednov na počitnice. Takrat pa se bo tudi začela velika preizkušnja za zakonodajno delo ljudske fronte. O novih potih francoske levice Kdor čita z zaupanjem samo veliki tisk francoske desničarske opozicije, bi moral že tedne dolgo misliti, da stoji Francija gospodarsko in finančno na robu propada in da se bo vsak hip zavalila v ta prepad. Prenagljena, dostikrat zelo pomanjkljivo pripravljena in izdelana reformna zakonodaja Blumove vlade je brez dvoma postavila francoski socialni, gospodarski in zlasti finančni razvoj pred innoga in zelo velika, vprašanja. Moglo bi biti tudi narobe — toda objektivni opazovalec bo moral kon-statirati, da ni brezpogojno treba, da bi tudi res šlo narobe. Kajti le ni tako, kakor da bi dajala vlada francoske ljudske fronte izglasovati po parlamentu same nezaslišane reforme, ki bi imele značaj svetovnih senzacij, ati da bi vse te z uredbami dekretirala ali jih drugače uvedla. Mnogo teh stvari, kar jih je dobil francoski delavec v zadnjih tednih s pomočjo ljudske fronte, uživa industrijski delavec v drugih državah že davno, ne da bi gospodarstvo teh držav zaradi tega propadlo. Na primer: koalicijska pravica. Nadalje pravica do vsakoletnega od delodajalca plačanega dopusta. Pa tudi <10 urni tednik je dosedaj šele teoretičen zakon: njegova praktična uvedba naj šele pride, in sicer polagoma ter z vso previdnostjo. Ta tednik je bil sklenjen predvsem zato, da bi se moglo zaposliti več brezposelnih — število brezposelnih se namreč v Franciji še vedno veča. Za zaposlitev drugih brezposelnih se bo začel izvajati velik načrt za javna dela, zlasti z gradnjo cest. Tudi na tem polju ne bo dosegla Fran- cija nobenega priznanja originalnosti. Velikih poviškov mezd v francoski industriji in njih vpliva za dejanski zaslužek ročnih delavcev tudi še ni mogoče presoditi, saj se dvigajo cene na vsej črti. Končno: namera, da se s pomočjo pšeničnega urada utrde cene pšenice, kar naj napravi konec špekulaciji, to so druge države Franciji že davno praktično pokazale. Tuii vzori Če si ogledamo te reforme natančneje, bomo hitro opazili, v kako veliki meri se je ravnala francoska ljudska fronta po tujih vzorih, zlasti po nemškem. Da tega noben francoski marksist ne prizna, ne izpremeni nič na tem ne-utajljivem dejstvu. Velika razlika v primeri z Nemčijo pa je v tem, da ni zakonodajno delo ljudske fronte polagoma in organično zrastlo in dozorelo, temveč-je bilo v nekaj tednih sistematično anor-ganično zgrajeno, pri tem pa so se malo upoštevale neskončne variacije tako kompliciranega socialnega in gospodarskega telesa, kakršen je v Franciji. Druga, še bolj važna razlika je v dejstvu, da se izdajajo zakoni in dekreti Blumove vlade sicer v okviru natančno orisanega programa, da pa program sam ni A in O (začetek in konec) trajno trdno zvezane velike večine francoskega naroda, temveč le kodifikacija kompromisa njegovih treh največjih strank. »Ljudska fronta« nikakor ni zbiralnica vseh energij teh treh strank temveč samo firma njene prve koalicije. Kompromisna zveza Te tri velike stranke zavzemajo zelo različno stališče do programa ljudske fronte. med strankami.)Gospodarsko in socialno so socialisti bližji komunistom, politično pa kot zagovorniki neomejene formalne demokracije mnogo bližji radikalnim socialistom, s katerimi se v glavnem strinjajo tudi glede finančne politike. Komunisti pa resno ugovarjajo finančnim manevrom desničarskega socialista Auriola in streme — v daljni bodočnosti — po samovladi. Vsa ta dejstva je treba imeti pred očmi — toda zaenkrat preživlja ljudska fronta še svojo pomlad im še dolgo ni prišla do te točke, da bi zaklicali radikalni socialisti: Do tu, pa ne dalje! Prvi učinki eksperimenta Dosedanji praktični uspeh ljudske fronte je v tem, da je omogočila širokim slojem delojemalcev neko olajšanje njih položaja v vsej Franciji ter v tem pogledu nekoliko odpravila veliko zaostalost Francije v primeri z mnogimi drugimi deželami. Ukrepi v korist brezposelnih, kmetijskih delavcev ter malomeščanskih slojev pa so skoraj še vedno le na papirju. Glavna pomanjkljivost reform ljudske fronte je v prenagljenosti njih uvedbe in v brezmejnem shematizmu celotnih ukrepov, radi česar je tudi dvomljiva njih trajnost v sedanji obliki. Te pomanjkljivosti so že težko pretresle široke sektorje francoskega gospodarstva in francoskih financ ter izpreminjajo reforme zaenkrat le v eksperiment. Pri tradicionalni posebnosti francoskih razmer je odvisen uspeh eksperimenta, kaj bodo prinesli prihodnji meseci glede cen, kreditov in državnega gospodarstva. Cene rastejo v Franciji že tedne dolgo počasi, toda neprestano. Za radikalne socialiste, to me- Dvigajo se neenotno, toda obsež-ščansko-kmečko levičarsko stran-1 n0st tega prvega vala dviganja ko, pomenijo socialne, gospodarske j cen postaja vedno bolj jasna. Splo-in finančne točke tega programa , gen dvig cen se bo najbrže usta-brez dvoma višek pristankov, ki v[i prj \^% dvigu. Uvedba 40 te- jih more stranka dovoliti obema marksističnima strankama. Za socialiste in komuniste pa so te točke samo prva pripravljalna j denskega urnika, ki bo povprečno zahtevala 6 delavcev tam, kjer je bilo doslej 5 delavcev in nameravane višje cene za pšenico, to bo namesto iz Francije čisto navadno iz drugih držav jemali potrebno jim blago. Isto velja tudi za pa-rcplovbo, pristanišča in podobno, ki vsi iščejo pomoči pri vladii. Deficit v državnem gospodarstvu finančni minister Auriol je do-b poznavalec svojega resora in tudi nobena slabotna osebnost, seveda pa je le slabejši ko celot-n" vbda. Od vseh strani mu prihajajo njegovi ministrski tovariši z novimi in vedno večjimi zahtevami. Trgovinski minister zahteva premije in davčne popuste za izvozno industrijo -v višini stotin milijonov frankov, minast za javna dela zahteva za tri leta kar 20 milijard, minister za narodno obrambo 1100 liliionov ; odkup zasebne oborožitvene industrije, kmetijski minister 2 do 3 milijar-(’ za financiranje žetve. Pri tem pa je prevzel Auriol deficiten državni proračun, čigar primanjkljaj se je zbog revizije La valovi h poletnih kreditov znatno povečal. Z reformo pravil Francoske banke si je prisvojil odločitev o kreditni politiki emisijske banke. Njeno kreditno dovoljenje bo znatno razširil. Pocenil je njen kredit z znižanjem obrestne mere v treh tednih od 6 na 3 odstotke. Dvignil je s tem vrednost rentnih tečajev ter s tem povzročil na borzi dvig tečajev, kjer so zaradi junijskega pesimizma industrije tečaji že padali. Na tem ozadju si izposodi: najprej 1250 milijonov frankov predjema pri emisijski banki na 4 in 3 in pol Odstotno enoletno kratkoročno posojilo, od katerega pričakuje 10 milijard frankov. Posojilo je v razpisu. Vsi pa že vedo, da si bo izposojal še naprej. Tako 4 milijarde za javna dela, potem bodo razpisane obligacije za podržavljenje oborožitvene industrije itd. Kam naj to privede? Stranke in interesenti pet izravnal. Ker pa je v bistvu navezana na politiko izposojanja, nastaja veliko vprašanje: do kakšne mere in do kdaj ji bodo posojali tisti, ki morejo nekaj posoditi? In če bo tu dosežena meja možnosti: ali pridejo prisilni ukrepi ali pa razvrednotenje? Razvoj stvari še ni dozorel tako daleč, da bi si morala Blumova vlada že praktično postavljati to vprašanje, čeprav pa vidi, da v ozadju to vprašanje že vstaja. DANES KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela UNION TUTRI V ^ NEDELJO KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela BELLEVUE izpolnitev zahtev njih pristašev, po , povzročilo drugi val draginje. Še- uresničenju teh pa se bo korakalo naprej — in sicer tja, kjer so radikalni socialisti v defenzivi in kjer morajo biti v defenzivi. Vse tri stranke označujejo zelo jasno meje teh možnosti že tedne dolgo z opozorilnimi tablami. Radikalni socialisti: proti zasedbi podjetij po delavcih, proti žetvenim stavkam in proti razlastitvam brez odškodnine. Komunisti: proti omejevanju stavkovne svobode, proti uporabi vsakega nasilja proti delavcem, proti dvigu cen in večji davčni obremenitvi širokih množic, toda za večje obdačenje velike posesti. Socialisti drže sredino med obema in posredujejo, kar jim zelo olajšuje posebnost tehnične konstrukcije Blumove vlade (uvedba važnih ministrstev brez listnice za le ko bo ta val minul, bo mogoče presoditi, za koliko se je dejansko dvignil zaslužek francoskega delavstva. Po začetnem kolebanju je Francija je ena najbolj dragih držav v Evropi in še se dvigajo cene in se bodo zaradi 40 urni- i ka dvigale še nadalje. Kredit emisijske banke bo razširjen. Obtok bankovcev se dviga. Primanj-, , m-obton kl.iai v drž. proračunu se veča. Blumova vlada opus la j Vlada si izposojuje milijarde nove- boj proti dviganju ^n^se I ^ jn ^ omejuje na regcriaeiio | nejši angleški gospodarski listi cen na resnično P ■ gibanje' izjav|jajo: h) je ortodoksna pot k dukcijskih stroškov, vse gibanje cen se seveda ne razvija avtoma- ® -Tl L-./!., tično, temveč skokoma, ter z ne številnimi trenji v francoskem gospodarskem tele. -i. Najbolje še i pri tem odreže velika industrija, j k' se more opirati še vedno na svoje mogočne kartele. Srednja in maia industrija, ki tvorita 65 odstotkov vse francoske industrije, zaostajati kot finančno slabejši in iščeta pomoči pri državi. Že celo pa r' na nobene možnosti izvozna industrija, da bi diktirala višje ! posredovanja in vzpostavljanja zvez I cene svojim odjemalcem, ki bi pač OBIŠČITE niirii.ttiNi^SjfflsaafU W 5. MARIBORSKI TEDEN od 1. do 9. avgusta 1936 Pod pokroviteljstvom Nj. Kr. Vis. kra11evjČ£_And£eia (50 V« popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1956) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - Pokušnja vin -Velika gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo Protiplinska obramba - Filatelistična razstava In borza znamk - Zgodovina -Umetnost - Socijalno skrbstvo - Tujski promet - Zena v obrti - Modna revija - Akvaristična - Kuncerejska - Golobarska razstava - Kongresi - Koncerti -Šport - Veselični park na razstavišču Mariborski otok. najtepie kopaliSic « Jugoslaviji... Zeleno. romantKno Pohorje... Gostoljubni, lepi Maribor... Vas vabijo!_______ j Franciji dvigajo, ima možnost razvrednotenja franka drug obraz. Od vseh treh strank ljudske fronte so komunisti tisti, ki neprestano protestirajo proti razvrednotenju in inflaciji ter s tem vlado nujno silijo, da gospodari od danes na jutri. Račun komunistov je političen in preprost: brez razvrednotenja ter z upoštevanjem | naravnega gibanja cen treba mo-; bilizirati s premoženjsko oddajo mesto s posojili dele gospodarske substance ter jo vreči v tekočo porabo, kajti s tem bo izpodkopana pozicija kapitala. Radikalni socialisti in socialisti pa so bolj pod vplivom interesov rentnikov: hojeli bi se izogniti razvrednotenju in gospodarske substance ne razkrojiti. Vlada pa p^-uša. z razširjenjem državnega in bančnega kredita emisijske banke in s tako imenovano okrepitvijo kupne moči množic doseči splošno "življenje g oodarskega življenja. Upa, da bo tempo potrošnje blaga povečal njih promet ter s tem obseg vse proizvodnje ter da se bodo na t način pocenili stroški proizvodnje ter se boljši položaj delavstva « tem zo- Naše terjatve v Italiji Italijanska vlada je mnenja, da so prenehale veljati vse trgovinske pogodbe z državami, ki so izvajale sankcije. Prav tako je italijanska vlada mnenja, da so izgubili veljavnost tudi vsi sporazumi o načinu plačanja blaga. Vse te dogodbe je treba skleniti po mnenju Rima znova. Nadalje se iz Italije poroča, da bo Italija najprej uredila vprašanje italijanskih plačil z državami, ki niso izvajale sankcij, nato z državami, s katerimi ima sklenjene klirinške sporazume ih šele potem z vsemi drugimi državami. Ce bi to stališče obveljalo, potem bi prišla naša država v drugo skupino držav, s katerimi se bo Italija pogajala glede ureditve plačilnega prometa. Tu pa se govori le o terjatvah naših izvoznikov, ki so bile plačane po italijanskih trgovcih pri Nacionalnem zavodu v Rimu po 18. novembru 1935. Čisto nerešeno pa je še ostalo vprašanje, kako se bo uredilo plačilo naših terjatev, ki so iz prejšnjega datuma. Rimski zavod je odgovoril naši Narodni banki, da se to vprašanje sedaj proučuje ter da bo v kratkem rešeno. Upamo, da bo rešeno tako, da bodo varovani interesi naših izvoznikov. Stanje naših kliringov Po poročilu Narodne banke z dne 29. t. m. je bilo stanje naših aktiv""i kliringov naslednje: Naše terjatve proti Nemčiji so nras'e od 20*3 na 20*76 milijona mark. Naš saldo proti Turčiji se je dvignil od 111 na 1.25 milijona francoskih frankov. Naše terjatve proti Italiji so se znižale od 40-2 na 4(V04 milijona lir. Saldo proti Bolgarski je ostal skoraj neizpremenjen in je znašal 131.000 din. Stanje našega kliringa z Grčijo se je znižalo od 44 44 na 43*44 milijona drahem, naše blokirane terjatve pri Grški banki pa so se dvignile od 42*42 na 42*53 milijona drahem. Licitacije Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo adaptacijskih del na banovinskem posestvu v Svečini II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreske-ga načelstva v Mariboru. Ponudbe v obliki popusta na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za mizarska dela din 84.031-20, 2. za pečarska dela din 76.266-80, 3. za vodovodno instalacijo din 72.041 4 pare in 4. za elektroinstalacijo din 41.881—. Ljubljanska kreditna banka Ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje v smislu 61. 20. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, počen-ši s 1. avgustom 1936 stara dobro-imetja pri njej kot sledi: 1. Vsem starim vlagateljem na tekoče račune dospele obresti za čas od 1. januarja do 30. junija 1936; 2. vsem starim vlagateljem na vložne knjižice akontacijo na obresti, ki odgovarja polletnim obrestim za isto razdobje; 3. vse stare vloge na tekoče račune in vložne knjižice od 2001 din do 4000 din, po stanju 26. maja 1932, dočim so bile vse stare vloge do 2000 din že preje izplačane. Po 30. septembru t. 1 nedvignje-ne obresti in vloge do 4000 din se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA« Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 4,385.354’84 Napram preteklemu tednu se je dvignil tokrat skupni tedenski devizni promet za nad 2.045 mili j. dinarjev. Skupni devizni promet v juliju 1936 pa je dosegel komaj vsoto din 15,697.660'85, kar pomeni nazadovanje za celih pet milijonov dinarjev v primeri z junijem t. 1. in za din 600.000'— napram totalnemu lanskemu deviznemu prometu v mesecu juliju. V poedinih devizah so bili per-fektuirani tile skupni zaključki (vse v tisočih din): Navodila trgovcem z Italijo Finančni minister je izdal naslednji sklep: 1. Izvozniki blaga y Italijo morajo opravičevati svoje potrdilo o izvozu blaga v Italijo po 15. juliju 1936 v 15 dneh od dneva opravljenega izvoza s prinosom celotne vrednosti izvoženega blaga v prostih zdravih devizah; od teh morajo odstopiti 25% Narodni banki v odkup, ostanek pa morejo prosto prodati na domačih borzah po pooblaščenih zavodih. 2. Uvozniki blaga iz Italije morajo poravnati svoje obveznosti za uvoženo blago iz Italije po 15. juliju 1936. z vplačilom ustrezajoče vrednosti v dinarjih na zbiralnem računu Nacionalnega zavoda s tujino v Rimu pri Narodni banki kr. Jugoslavije, in sicer celotne zneske faktur po tečaju 355-40 din za 100 ital. lir. 3. Razveljavlja se točka 1. sklepa št. 33291-8 z dne 14. julija 1936. 4. Pooblašča se Narodna banka, da izda navodila za izvršitev teh transakcij v prometu z Italijo. Zasedanje tarifnega odbora Te dni je zasedal v Zagrebu tarifni odbor. V glavnem se je razpravljalo o znižanju železniških tarif za agrarne proizvode in za les. Skoraj gotovo bo znatno znižanje tari! tudi doseženo. Ni pa še prišlo do popolnega sporazuma in zasedanje tarifnega odbora še traja. Nemci nameravajo ustanoviti veliko tvornico za predelovanje bakra Kakor poroča i>Jug. Kurir«, se ustanavlja v Nemčiji velik koncern, ki namerava začeti izkoriščati jugoslovanska ležišča bakra. V koncernu so neke nemške industrije in več bank. Ta koncern bi ustanovil posebno delniško družbo v Jugoslaviji. Baje je ta koncern tudi že začel nakupovati koncesije za proučevanje in izkoriščanje bakrenih ležišč. Gre za neka ležišča v Bosni in Srbiji. Koncern bo zgradil najmodernejše naprave za predelavo surovega bakra. Trdi se, da bo razpolagala delniška družba z 250 do 300 milijoni din kapitala. Polj sko-itali j anska trgovinska pogajanja V najkrajšem času se začno med Poljsko in Italijo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Uvedel se bo klirinški plačilni sistem, ki je pri izvoznih omejitvah v obeh državah edino mogoč. Poljaki bodo pri pogajanjih zlasti skušali doseči plačilo svojih zamrz-lih terjatev v Italiji, ki znašajo okoli 70 milijonov din. Za pogajanja se zlasti zanima poljsko kmetijstvo ter so kmetijske zbornice že sestavile svoje zahteve glede izvoza poljskih pridelkov na italijanski trg. Devize: Pretekli Tekoči teden Amsterdam 70 42 Berlin 494 383 pr. ki. Bruselj 7 4 Curih 106 72 din-deviza 201 196 avstr. pr. ki. Dunaj 416 435 avstr. pr. ki. London 795 1641 avstr. pr. ki. New York 174 1499 Pariz 159 69 Solun — 44 boni Trboveljska premogokopna družba, in sicer po tečaju din 130'— za denar. Notice državnih efektov so bile: 7% inv. pos. 8% Blair 7% Blair 7% Seligin. 4% agr. ob v. 6% begluške 2'5 voj. škoda 27. VII. 31. VII. 27. VII. 31. VII. 27. VII. 31. VII. 27. VII. 31. VII. 27. VII. 31. VII. 27. VII. 31. VII. 27. VII. 31. VII. denar blago din 83— 85'— 83'— 85'— 83'— 84--83'— 85'— 73'— 74-— 73'— 74 — 85'- 87'-85'— 87'— 47-50 48'50 48— 49'— 66-— 08 — i 60'— 08'— 303-— 365'— 302-— 365'— Na temelju uredbe o finansiranju velikih javnih del v svrho oživljenja narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanje turizma je izdal fin. minister dovoljenje za trgovanje na domačih borzah s državnimi srednjeročnimi obveznicami 11. transe v nominalnem znesku 100 milijonov dinarjev. Ti državni vrednostni papirji po din 10.000'— in din 100.000'— nominale bodo pričeli dne 3. avgusta t. 1. kotirali tudi na ljubljanski borzi. Žitno tržišče Tendenca še nadalje mirna. V tekočem borznem tednu je bilo zaključeno štiri vagone koruze in štiri vagone nove pšenice. Cene so ostale povsem nespremenjene tako pri žitu kakor pri mlevnkih izdelktih. Malenkostne spremembe notic je omeniti pri novi pšenici, ki beleži na podlagi uradno določenih cen »Prizada«, za posamezne mesece: Nova pšenica. (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov). do 10. 8. Največji dnevni devizni promet izkazuje torkov borzni sestanek, na katerem je bilo zaključeno samo Londona za približno 1.417 tisoč dinarjev in New Yorka 1.445 tisoč dinarjev. Boni grške Narodne banke so bili istega dne zaključeni po srednjem tečaju din 29'— za 100 drahem, med tem ko v minulem tednu sploh ni bilo prometa v tej devizi. Malenkostno je nazadoval promet v nemških markah, a skoro nespremenjeni so ostali zaključki v avstrijskem privatnem kliringu. Narodna banka je kot običajno posredovala v Amsterdamu, Curi-hu in Parizu ter dala deviz na razpolago skupno za din 160.000. V angleških funtih pa Narodna banka ni intervenirala. Sicer je nudila na vseli borznih sestankih tega tedna din 238— za 1 £, a do zaključkov ni prišlo, ker je privatna ponudba zahtevala din 238750 za blago. Največ Londona jo bilo v privatnem kliringu zaključeno na bazi din 238'50 na torkovem borznem sestanku (dne 28. julija 1936). Poleg angl. funta sta v privatnem kliringu beležila še nemška marka in avstrijski šiling. Notice so bile naslednje: nem. marka avstr. šil. din din 27. VII. 13'69—13'89 8'69-8'79 28. VII. 13'67—13*87 8'69—8'79 29. VII. 13'66—13'86 8-68—8'78 30. VII. 13'65—13-85 8'67—8'77 31. VII. 13'62—13'82 8'64—8'74 Od 27. do 31. julija 1936 je po- rastel tečaj Amsterdama za +2'13 poena, Bruslja za +1'08 poena, Londona za +0'03 in New Yorka za -+-3'58 poena, dočim je Berlin včeraj notiral na bazi tečajev od 27. VII. nasprotno pa je nazadoval tečaj Pariza za —0-10 točke in Prage za —-0T4 točke. Curih je beležil ves ta teden brez izpre-menib. S priino Narodne banke Devize Povpr. Pon. 1. fko ladja: Tisa I (od severne meje do vključno Čuruga) kval. 79/2%..................... Tisa II (od Žablja do ustja Tise), kval. 79/2%............................. Begej, kval. 79/2%........................ Tisa Kanal (od Kule do B. Gradišta), kval. 79/2%............................. Donava Kanal (od Crvenke do Bez- dana), kval. 78/2%..................... Kanal kralja Aleksandra, kval. 78/2% Bačka (Donava-Banat, Don.-Baranja), kval. 78/2%............................. Donava, Srem, kval. 77/78/2% . . . Donava, Srbija, kval. 77/78/2%—3% Sava (Srbija, Srem, Bosna), kval. 77/78/2%—3%............................... 2. fco vagon Sektor Gornja Bačka in Gornji Banat, kval. 79/2%............................. Ostala Bačka in ostali Banat, kval. 78/79/2%......................... Srem in Slavonija, kval. 78/3% . . Srbija, glavna proga, kval. 77/78/3% Srbija, ozka proga, kval. 77/78/3% . Južna Srbija, pariteta Skoplje, kval. 77/78/3%.................................. do do 31. 8. 30. 9. dinarjev do 31. 10. 128‘50 130'50 133’50 137'- 127'50 126'50 129-50 128'50 132'50 131'50 136-— 135'— 125‘50 127'50 130'50 134"— 122'50 122'50 124-50 124-50 127'50 127'50 131’— 131*— 125’50 119'- 117'— 127'50 121'— 119’— 130'50 124'— 122'— 134*— 127'50 125-50 116'— 118'— 121'— 124'50 dinarjev 12‘2'50 124'50 127'50 131 — 120'50 122-50 1257)0 129'- 114'50 1167)0 1197)0 123 — 11.1*50 113'50 116'50 120'— 110 50 112-50 115-50 119 — 10950 111'50 U4'50 118'50 din din Amsterdam 27. VIL 2960'30 2974'90 31. VII. 2962'43 2977'03 27. Vit. 1751'33 1765'21 31. VII. 1751'33 1765'21 27. VII. 733'82 738'88 31. VII. 734'90 739-96 27. VII. 142422 143129 31. VII. 1424'22 1431 '29 27. VII. 218'09 220-14 31. VII 218T2 220-18 New York 27. VII. 431894 . 4355'26 31. VIL 4322‘52 4358‘83 27. VII. 287'92 289-36 31. VII. 27. VII 31. VII. Berlin Bruselj Curih- London Pariz Praga 287B2 289-26 180'47 181 '58 180'33 181-44 Efektno tržišče Tendenca za državne vrednostne papirje stalna. Nalik prejšnjim tednom tudi tokrat ni bilo perfektuirano nobenih efektnih zaključkov. Izmed privatnih papirjev je uolirala le Na petkovem borznem sestanku (dne 31. julija) so bile dosežene te cene: žito: din din Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo. Iranko vagon bačka in ban. postaja . . . 102'— 103’— zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . • 116'— 117'— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad. postaja................117-— 118'— Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 120‘— 122'— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 130'— 135*— Rž: nova, 72 kg, 2%, fran-ko vagon baranjska postaja...................101'— 102'— Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. pro- metni davek, plačljivo proti duplikatu 205-— 210'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 205'— 210-— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 185'— 190’— pšenična 5. bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . : 165' — 170’— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto. ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 105'— 110'— pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon ; bačka postaja ... 85'— 88'— Lesno tržišče Tendenca še vedno neizpreincnjo-no, .mlačna Ponovno poudarjamo tudi na tem mestu, da je potrebno čim Q L J U ULJ n N MUlODVKOVn CESTM4A MALINOVEC sadni saki • marmelade Ponudbe: Smrekove-jelkove deske milimetrov. Neobrobljeni lipovi plohi v ti morite. Bukova drva. 18/24/28 kvalite- preje razčistiti naše trgovinske od-nošaje z Italijo. Kajti glede izvoza v to državo si za enkrat še vedno nismo popolnoma na jasnem. Upati je sicer, da se bo nekaj vendarle izvozilo, a le na podlagi kompenzacij, kar pa bo znašalo v primeri s predzadnjimi leti komaj 30°/o našega celotnega izvoza v Italijo. Po časopisnih poročilih so se naše lesne industrije — izvzemši slovenske — kolikor toliko že preorijentirale še prod in med sankcijami ter niso utrpele toliko škode ko ravno Slovenija. Spričo omenjene preorijentaeije baš Slovenija ni mogla priti v poštev pri izvozu v druge države. O vzrokih in težkočah, ki so naravnost onemogočile naglo našo preorijentacijo, smo nedavno pisali. Pri tem smo pa tudi ugotovili dejstvo, da je Slovenija predvsem navezana na Italijo, ker naš les za enkrat ne ustreza zahtevam drugih tržišč. Zbog tega bi bilo potrebno in edino pravilno, da se dodeli ves izvozni kontingent, ki se bo dosegel s kompenzacijami z Italijo, le Sloveniji, ker druge pokrajine niso bile toliko prizadete zbog sankcij in so tudi pred sankcijami izvažale svoj les veČjidel v druge države. Včeraj se je vršil na tukajšnji borzi pokritni nakup 200 m3 mer-kantilnih tramov LL T. in sicer: */„, «/,o, ‘"/jo, Holh, ‘"/15, bd 4 m naprej. Prevzem In dobava prompt-na, plačilo takojšnje. Cena din 140'.— za lma franko vagon nakladalna postaja. Povpraševanja. Javorjevi hlodi od 1-40 do 2*40 m cilindrični, ravni. l/lla jesenovina. od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m. Večja količina bukovih hlodov la, 25 — 35 cm, 60—300 mm. la bukovi 'neparjeni"stebriči (Sevro-ni) v raznih merah. Neparjeni, bukovi, paralelno, ostro-robu rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1 do 1'90 tu dolžine. Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 75 — 90-- Brzojavni drogovi . . 125 — 150'— Bordonali merkantilni 100 — 125'— Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij 120 — 140'— 110 — 120'— Š. irete, konične, od 16 cm noprej . . . 250 — 270'— Skorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 275 — 315’— Škorete, podmerne, do 15 cm 185- 200'— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . 200 — 225'— Deske-plohi, par., od 16 cm napre j . . . 220 — 250-— Kratice, za 100 kg . . 20’— 25'— Bukev: Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte 205'— 220'— Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. 305'- 325'— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 220'— 255'— Deske-plohi, parjeni. ostrorobi, I., II. . . 455'— 530'— Hrast: Hlodi I.. II 200'— Bordonali 705'— 800'— Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . 800'— 840’— Deske-plohi. neobrob- ljeni, I., 11. 650'— 770'— Deske-plohi. ostrorobi (podnice) . . 750'- 810'— Frizi L, širine 5, 6 in 7 centimetrov 580'— 650-— Frizi L, širine od 8 cm naprej 680'— 760*— Oreh: Plohi, neparjeni. L. 11 800'- 900'— Plohi, parjeni. 1,, 11 850-— 950'— Parketi: hrastovi, za m2 . . . 43'— 53'— bukovi, za m2 . . 28'— 33‘— Želez, pragovi: 2*6(1 m, 14X 24 hrastovi, za 1 komad . 32'— 34'— bukovi, za 1 komad . 20'— 22' Drva: bukova, za 100 kg . . 8'— 9'— hrastova, za 100 kg . 7'— 8'- Oglje: »canella«, za 100 kg 34'- 38'. 38'- 44-- Položaj na velikih svetovnih borzah se je v preteklem tednu razvijal neenotno. V New Yorku je prevladovala Čvrsta tendenca, prav tako v Londonu, Berlinu in Pragi. Španski dogodki so na pariško borzo vplivali slabo in so tečaji popustili. Tudi v Milanu, Curihu in Bruslju so tečaji popustili, kakor je razvidno iz naslednjih indeksnilj številk (pri čemer veljajo tečaji leta 1927. kot 100%); 11.7. 18.7. 25.7. London 77-3 77-3 78-3 Pariz 37-1 35-3 34-5 Berlin 40'9 41-6 42’3 Praga 79-4 81-1 82-2 Milan 104-6 104-7 103-8 Dunaj 44-7 45-6 45-6 Curih 41-1 4U8 41-4 Bruselj 34-7 34-8 ' 34-0 Amsterdam 41-4 41-7 42-1 Stockholm ’ 24-1 25-0 25-2 New York 99-5 101-6 103-5 Mednarodni borzni indeks je zopet napredoval in se dvignil od 57-3 na 57-5. Ponudbe-povpraševanja Zastopstvo jugoslovanskih izvoz, nih tvrdk prevzame podjetje J. Ber-dah & Frčrc, Tunis, Boite postale 645 (15, RuedeTAncienne.Douane). Posebno se zanima za upognjeno pohištvo, steklarske izdelke, vsakovrstne gospodinjske predmete, predmete za petrolejske svetilke, svetlobne predmete in moderne predmete za hišno uporabo kot lestence, peči, hladilne naprave ild. Francoski go svet V francoskem uradnem listu je ,• bil objavljeu dekret o organizaciji ! in o poslovanju gospodarskega sveta. Ker je ustanovitev gospodarskega sveta stalna in neodjen-ljiva zahteva jugoslovanskih gospodarskih krogov, smatramo za potrebno, da vsaj v glavnih obrisih podamo organizacijo franco-•skega gospodarskega sveta. j Francoski gospodarski svet je iustanovljen z zakonom z dne [19. marca 1936. Člani gospodarskega sveta morejo biti oni Fran-iicozi in Francozinje, ki pripadajo ^gospodarskim stanovom in ki uživajo vse državljanske pravice in ičasti>; Volilni red v gospodarski Isvet je z dekretom posebej dotolčen.' h I Gospodarski svet se deli na 20 profesionalnih odsekov, ki volijo za dobo treh let svojega predsednika in podpredsednika. Ti odseki so: " proizvodnja žita in mlinska industrija, vinogradništvo, živinoreja, povrtninarstvo, cvetličarstvo in sadjarstvo, gozdarstvo, industrija z živili in ribarstvo, /ndustrija ekstraktov, elektrarne, plinarne in vodovodi, gradbena in lesna industrija, kože, krzno, tekstilna industrija, konfekcija in obutvena industrija, železni rudniki, težka industrija in strojna industrija, papir, knjige, tisk in grafična podjetja, promet, trgovina z živili, splošna trgovina, uvozna in izvozna trgovina, banke, zavarovalnice, denarni zavodi, obrt, industrija umetnih izdelkov, gledališča in svobodni poklici, javne službe. Poleg teh gospodarskih odsekov so organi gospodarskega sveta: glavna skupščina, stalna komisija, generalno tajništvo in referenti. Poklicne sekcije imenujejo svoje zastopnike za glavno skupščino, ki je posvetovalno telo za parlament in vlado za vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarskega življenja. Parlament in parlamentarne komisije morajo poslati glavni skupščini vse zakonske načrte. Glavna skupščina mora o teh zakonskih načrtih izreči v roku treh mesecev svoje mnenje. Dolžnost stalne komisije gospodarskega sveta pa je, da prouči vse predloge zakonov in uredb ter da o njih poroča glavni skupščini. One poklicne skupine, ki niso zastopane v gospodarskem svetu, morejo delegirati svoje zastopnike v stalno komisijo, toda ti delegati imajo samo posvetovalni glas. Naloga generalnega tajništva je, da vzdržuje stalno zvezo med Gospodarskim svetom ter med državnimi ustanovami in uradi, kakor tudi med gospodarskim svetom ter drugimi gospodarskimi, socialnimi, komunalnimi in drugimi samoupravnimi korporacijami. Referente gospodarskega sveta imenuje predsednik vlade iz vrst visokih državnih funkcionarjev. Doma in po svetu Angleški kralj bo uporabil svoje počitnice za potovanje po Sredozemskem morju ter bo obiskal tudi Dubrovnik. Jahto angleškega kralja bosta spremljala na potovanju dva angleška rušilca. Predsednik francoske vlade Blum pride v Beograd šele jeseni in ne že avgusta meseca, kakor so poročali nekateri listi. Pač pa pride v avgustu v Beograd več francoskih finančnikov in zastopnikov gospodarskih krogov, da se informirajo o jugoslovanskem gospodarstvu. Mariborski škof dr. Ivan Tomažič praznuje danes v soboto šestdesetletnico svojega rojstva. Velikemu krogu iskrenih gratulantov se pridružujemo tudi mi v želji, da bi mogel jubilant še dolgo vrsto let voditi mariborsko škofijo v slavo Božjo In v korist našega naroda! jadralnem letanju. S svojim leta- 1 lom je ostal v zraku 10 ur in 35 minut. Dosedanji jugoslovanski rekord je znašal le 2 in pol ure. Tudi prenos olimpijske bakle so Zagrebški tedenski sejem Dogon na zadnji zagrebški tedenski sejem je bil zelo dober, uporabili Madjari kot nepoboljšljM | kupčija pa slaba. Vendar pa so šovinisti za politično demonstracijo ter ob prevzemu bakle od jugoslovanskih tekačev govorili o potrebi revizije trianonske mirovne pogodbe. Postopanje Madjarov je tem bolj obsodbe vredno, ker so bile vse formalnosti ob predaji bakle z Jugoslovani natančno dogovorjene ter so torej proslavili Madjari začetek olimpijskih svečanosti s tem, da so pojedli svojo besedo. Res čuden olimpijski duh je v sinovih Arpada. Pomorski sporazum je bil sklenjen med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Sporazum je v soglasju s sporazumi, ki jih je sklenila Anglija pred meseci s Francijo in Združenimi državami Sev. Amerike ter bo vsebina sporazuma sporočena vsem državam, ki so podpisale washing-tonski sporazum. Portugalska je baje Okrajni načelnik Fran Levičnik, Nemčiji v odkup svojo azijsko ko VIKTOR MEDEN LJUBLJANA CalovSka Mita 10 VELEŽGANJARNA. tvornica likerja, ruma. VINJAKA. VERMUTA IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ dobavila po lako ugodnih cenah: Izvrstne liker- je, grenčice, rum, vinjak medicina!, vinjak jajčni, pristno domačo slivovko, kranlskl brinjevec, klekovačo, vino vermut di Torino, bermet, malinovec iz gorskih malin, oranžado. citronado itd. Telefon itev. 20-71 Ralun Poitne hranil. 10774 sin bivšega predsednika ljubljan skega sodišča Alberta Levičnika, je nenadoma umrl v Ljubuškem, kamor je bil pred enim letom pre-meščem iz Logatca. Vsi, ki so ga poznali; ga bodo ohranili v najlepšem spominu! Gen. dir. drž. železnic Naumovič je bil te dni v Splitu ter po ogledu splitske železniške postaje izjavil, da bo splitska postaja razširjena ter da je v ta namen generalna direkcija že določila neko večjo vsoto. Kdaj pa se bo začelo reševati ljubljansko kolodvorsko vprašanje? Trgovinski minister je odobril sklep izrednega občnega zbora delničarjev družbe »Industrija acro-planskih motora u Rakovici«, da se poveča glavnica družbe od 15 na 45 milijonov din. Zveza trgovskih združenj s področja novosadske in pctrovgradske zbornice ima občni zbor dne 19. in 20. septembra. Polovična vožnja za udeležence občnega zbora je na-prošena. Julio Meinl, d. d. v Zagrebu poveča svojo delniško glavnico od 4 na 10 milijonov din. Stavka mesarjev v Vinkovcih traja že 18 dni, a kljub temu še ni nobenega upanja, da pride do sporazuma med občino in mesarji. Dva težka zločina sta se pripc tila te dni v Sloveniji, V Radoviči pri Metliki je ustrelil 171etni mladenič svojo mater, v Ješencih pri Račah pa je streljal na svojega očeta 16Ietni mladenič. Tako doživljamo vsak dan dokaze, kako del naše mladine propada, mi pa temu ne posvečamo posebne pozor nosti, ker so nam pač naši med sebojni prepiri mnogo važnejši. V Blokah je dosegel Stanko Raz-nožnik nov jugoslovanski rekord lavna slcladišta družba z o. as. lijublfana, Tyrševa cesta 33 od ministrstva trgovine in Industrije koncesijonirani obrat Obrat javnega skladišča nudi trgovcem in Industrijalcem možnost skrbnega shranjevanja njihovega blaga in posreduje podeljevanie posojil na vskladlščeno blago * V javnem skladišču vskladiščeno blago je prosto obCinsltlh uvoznih davščin, dokler se iz skladišča ne uvozi v ralon občine Ljubljane * Na razpolago je tudi posebno carine prosto skladišče * Zveza po industrijskem tiru z ljubljanskim glavnim kolodvorom * Telefon št. 28-66 lonijo Goo in afriško Angolo. Slednja meri nad 2 milijona km-1 in ima bogata ležišča bakra ter mnogo kavčuka in bombaža. Če pa je ta vest tudi resnična, se še ni moglo dognati. Nemški narodni socialisti so baje že popolnoma izdelali načrt, kako bi nemška vojska zasedla Gdansko. Baje so tudi že nemški oficirji prišli v Gdansko, da izvedejo puč. Zaradi španske revolucije je močno nazadoval tečaj španske pezete. Na večini borz španska pe-zeta sploh ne notira več, v zasebnem prometu pa je padel njen tečaj za 20%. V Parizu se plačuje pezeta po 1‘40 franka, dočim je bilo treba še pred kratkim za njo plačati več ko dva franka. V Bilbau bi se moralo vkrcati 85 nemških državljanov na dve nemški ladji, ki' sta bili v tamo-šnjem pristanišču. Komunisti pa so te Nemce napadli, nakar so prihiteli Nemcem na pomoč mornarji z nemške križarke »Deutschland« ter s strojnicami pregnali komuniste. V londonskih krogih je vzbudila ta vest silno vznemirjenje, ker je nevarnost, da se podobni incidenti pripete tudi v drugih mestih. Po vesteh iz Gibraltarja, je prestopilo šest španskih križark na stran upornikov. Tudi neki rušilec da se je pridružil upornikom. Španska vlada je odredila zaplembo vsega zasebnega premoženja upornikov. Zaplenjeno premoženje se bo uporabilo za kritje stroškov španske državljanske vojne. Anglija bo zgradila še drug parnik tipa »Queen Mary«, ki pa bo še za 2000 ton večji od sedanjega. Znano ameriško letovišče Palm Beach je požar popolnoma uničil, škoda se ceni na več milijonov dolarjev. ostale cene neizpremenjene. Dogon; 32 bikov, 814 krav, 213 junic, 192 volov, 131 juncev, 221 telet, 302 konj in žrebet, 679 prašičev in 375 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki 3 do 3’50, krave za klanje 2-50 do 3, krave za klobase 1-75 do 2, junice 3 do 4, za rejo 200 do 800 din (za žival); voli I. vrste po 4-75 do o, II. po 3*50 do 4*25, bosanski po 2-50 do 3, teleta po 4-50 do 5-50, zaklana pa 6-50 do 7-75, rejeni prašiči po 7*75, mršavi po 6 do 6-50, zaklani prašiči po 10, prašički do 1 leta po 9 din; pujski po 55 do 120 za žival; lahki konji po 4000 do 5000, srednji po 5000 do ponudila '6000 in težki po 7500 do 8000 din; lahka žrebeta po 1000 do 1800, težka po 1500 do 2000 din za žival; konji za klanje po 1 do 2 din za kilogram. Detelja po 40 do 50, seno po 40 do 50, slama za steljo po 20 do 25 dinarjev za 100 kg. Krompir po 0-70 do 0’80, zelje po 0-80 do 1 din za kilogram. Radio Ljubljana L„ M. Etker sinova Splošno kleparstvo leso-cementne strehe strelovodne naprave vodovodne inštalacije Slomškova ulica 4 29-33 KOLESA rabljena in nova v veliki izberi in malo rabljeni c šivalni stroji vseh znamk poceni naprodaj »PROMET« TELEFON Lastni izdelki 1 Prvovrstna izdelava 1 Srajce za gospode v veliki izbiri v vseh številkah n. pr.: modne poplin in cefir z dvema ali z enim šport ovratnikom, trpežne turing, bele šifon, panama, svilene, oksford, spalne srajce, spodnje hlače barvaste in bele, triko majce, delavne plašče, kakor tudi vse modne potrebščine pri** poroča po konkurenčnih cenah tvrdka F. 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Moško perilo se izdeluje tudi po naročilu (nasproti križanskc cerkve) ‘Dunajski 6.—12. septembra 1936 Tehnični in poljedelski sejem do 13. septembra Veliki avednjeevneepaki sejem Razstavlialci iz 18 držav / Nakupovalci iz 72 dežel Posebna razstava Britanske Indije, Francije, Holandske, Italije in Madjarske Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu Poj&Bnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50*—) se dobe pri 1fiencr Messe A. gr. Dunaj Vil in pri častnih zastopstvih v Ljubjani: Avstrijski konzulat, Tyrševa (Dunajska) cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa (Dunajska) cesta 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica, Hotel Miklič, nasproti gl. kolodvora Nedelja, dne 2. avgusta. 8.00: Radijski orkester — 8.45: čas, poročila — 9.00: Prenos iz Stične — 10,15: Simfonične suite (plošče) — 10.45: Po stiškem samostanu (reportaža) — 11.15: Pevski koncert gdč. Carmen Antič, vmes radijski orkester — 13.00: čas, vreme, obvestila — 13.20: Plošče po željah — 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska slika Stične (gg. Ludvik Puš in ing. Muck Oto) — 18.00: Iz pravljičnega sveta (plošče) — 18.20: Mikica in Mikec — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Rossini: Semiramis, večer, besedilo: Enka, vodstvo: Zupan Jože; sodelujejo: člani rad. igr. druž., Cimermanov trio^ hka-demski pevski kvintet, plošče — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih iger (g. Ciril Soukal) — 22.30: Radijski jazz. Ponedeljek, 3. avgusta. 12.00: Slavni tenoristi pojo (reproduciran koncert) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Valčki (Radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Grenadirska godba igra (plošče) — 20.10: Moderne olimpijske igre (prof. Marjan Dobovšek) — 20.30: Ura narodnih in ponarodelih pesmi (pevski zbor »Sattner« iz Most) — 21.15: Klavirski koncert ge. Marjane šperl-Kurstove. —. 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Koncert zabavne glasbe (Radijski orkester). Torek, 4. avgusta. 12.00: Reproducirane pesmi za ples, pevske in jazz skupine — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, spored — 13.15: Mandoline v kvartetu in orkestrih (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Operni zbori (plošče) — 20.10: Tkalstvo in njegova zgodovina (prof. Franc Pengov) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.20: Jožek in Ježek (petje s spremijevanjem kitare). Konec ob 23. uri. Stavbni material izolacije vseh vrst, Heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement, sc kupi najceneje pri MATERIAL IIUBL1ANA Tyrševa cesta št. 36 c Telefon štev. 27-16 Štev. 8161/11 Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na d n 12. avgusta 1936 pismeno neposredno pogodbo za nabavo 1200 kg strojnega olja in 600 kg Strojne masti. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje^ dne 29. julija 1936. efisansrclj Trgovskem liste«, njegov predstavnik dr. Ivan Fless, prednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mlhalek, vsi v Ljubljani.