Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo , ,	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 14 (634)
Gorica - četrtek 6. aprila 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Veliki teden sv. očeta Janeza XXIII.
Že dolgo nismo imeli papeža, ki bi kot sedanji toliko molil s svojimi verniki. To se je pokazalo posebno zadnji veliki teden, ko je bil vse dni sredi vernikov, opravljal sv. obrede po raznih bazilikah in kot slednji vaški župnik počastil križanega Zveličarja.
NA CVETNO NEDELJO
je v vatikanski baziliki sam osebno opravil blagoslov oljk. Navzočih je bilo 12 kardinalov in lepo število raznih drugih cerkvenih dostojanstvenikov ter velika množica ljudstva, posebno tujcev, ki so prihiteli v Rim za veliki teden. Kardinali so prvič imeli enotne paramente, kakor je želel sv. oče. Po blagoslovu oljk je prisostvoval sv. maši, ki jo je daroval kardinal Cento.
NA VELIKI ČETRTEK
se je papež udeležil slovesnih obredov v lateranski baziliki. Po evangeliju je umil noge 13 gojencem iz rimskega zavoda Capranica. Po slovesni maši je prenesel Najsvetejše v božji grob v kapeli sv. Frančiška.
NA VELIKI PETEK
je bila slovesna liturgija v baziliki sv. Pavla. Tudi tu je bil navzoč sv. oče, ki je prisostvoval vsem obredom do konca. Ob odkritju Križa je stopil s prestola in bosonog, brez prstana in dragocenih oblačil prvi šel počastit Kristusa križanega. Za njim so se razvrstili kardinali in razni Prelati ter duhovniki.
NA VELIKO NOC
Najbolj slovesno je pa bilo na veliko noč. Ta dan je sv. oče imel slovesno mašo v baziliki sv. Petra, ki so jo do zadnjega kota napolnili verniki, posebno romarji Iz vseh delov sveta. Poleg papeža je bilo ta dan v baziliki tudi 24 kardinalov. Zunaj na trgu je po zvočnikih prisostvovala fflaši nova še številnejša množica. Računajo, da je bilo tam nad 200 tisoč ljudi. Med navzočimi so bile tudi številne odlične politične osebnosti, med njimi italijanski ministrski predsednik Fanfani. Vsi ti so čakali, da je sv. oče po končani maši Zapustil baziliko in se prikazal na balkonu bazilike. To se je zgodilo okrog 12,30. Na trgu je bil razporejen regiment ital. Vojakov in četa palatinskih stražarjev. Eni In drugi so Janezu XXIII. ob prikazanju na balkonu izkazali vojaško čast. Nato je sv. oče začel govoriti zbranim množicam bi preko njih tudi vsemu ostalemu svetu. Govor so prenašali po radiu in po tele-viziji. Z vatikanskim radiem so bile povezane velike radijske in televizijske družbe iz Evrope in Amerike. Pozneje so papežev govor prenašali v 30 jezikih iz Vatikana poleg državnih radijskih postaj Po raznih delih sveta. Tako da moremo •"eči, da so do večera sv. očeta lahko vsi slišali, vsak v svojem jeziku.
VELIKONOČNA POSLANICA
Sv. oče je začel svoj govor z opominom, da je velika noč praznik, ko obhajamo Kristusove skrivnosti. 'Je to praznik tolažbe in opogumi j en j a za vse človeštvo, ki ga je vstali Kristus odrešil. »Vendar,« le nadaljeval sv. oče, »se včasih zgodi, da žalost skuša zaliti našo dušo ob po-Bledu na prijetne in strašne reči, ki zadevajo velik del človeškega rodu, ki so vendar z nami bratje, a katerim, milo fečeno, moremo ponoviti s Kristusom: ®če, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Z njihovim vpitjem se polnijo me-®la in polja; njihove grožnje plašijo ti-ste, ki ljubijo svobodo, pravičnost in mir-,l° blagodejno delo.« Navzočnost velikega levila vernikov pri velikonočni proslavi, je dejal sv. oče, mu je v tolažbo ob misli, da nosi vso težko odgovornost in skrb zdravje vse Kristusove črede. Nauk in bogastvo velike noči naj bosta mogočno filbalo za odločen napor vsakega izmed ®as, da se dvignemo k plemenitim viši-*'arn, kamor nas kliče Kristus. Po zaslugi Kristusa, ki je vstal od mrtvih, vstajajmo tudi ml vedno znova v našem duhovnem
življenju. Tako uspešno korakajmo po poteh, kamor nas je postavila božja previdnost.« S to željo je zaključil sv. oče, sprejmite naš blagoslov in naše voščilo, ki ga po radiu in televiziji pošiljamo vam vsem v različnih jezikih.«
Nato je Janez XXIII. voščil veselo veliko noč v 15 jezikih: italijanskem, francoskem, angleškem, nemškem, španskem, portugalskem, poljskem, flamskem, holandskem, grškem, ruskem, srbskem, bolgarskem, ukrajinskem, hrvatskem in slovenskem.
Papežev govor je pozneje prenašal tudi tržaški radio Trst A in na njem so mogli naši ljudje še enkrat slišati voščila sv. očeta ob 13,15 in ob 1415.
Tako se je še enkrat izpričala stara resnica, da po rimskem papežu govori in uči Kristus.
Svet v pričakovanju
Velikonočni prazniki so za nekaj dni spravili veliko politiko nekoliko v ozadje, toda pod »žerjavico« so pereči aktualni mednarodni problemi ostali kljub temu odprti. Nekateri, kaže, da se bodo dali s sprejemljivimi kompromisi poravnati ali vsaj ublažiti, druge pa bo hladna vojna še naprej razpihovala, dokler ne bodo zapihali ugodnejši vetrovi z visokih vrhov, kjer si odjuga kljub navidezno spravljivemu ozračju le polagoma in s težavo utira pot. Strokovnjaki si še vedno niso na jasnem, ali vpliva vreme na politiko ali politika na vreme, kajti včasih potekajo politični posli in vreme ugod-dno, včasih pa se prehitevajo drug
Shod Varšavskega pakta
Pretekli teden so v Moskvi zborovali člani Varšavskega pakta (Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Albanija). Ob zaključku zasedanja so izdali zaključno poročilo, iz katerega je razvidna zaostritev vzhodnega bloka do perečih mednarodnih vprašanj od Nemčije, Berlina, Formoze, Alžira, Kube, Konga, Laosa in Angole. Iz poročila namreč zveni opozorilo zahodnjakom, naj si ne umišljajo, da bodo pogajanja za ponovno mednarodno popuščanje lahka in poceni kakor doslej, ko je Hruščev za ceno formalnega zbližanja z Zahodom iz vljudnosti zamižal na eno oko.
Zato je komaj vzpostavljen dvogovor med Kennedyjem in Hru-ščevom tako težak in počasen. Komunistični prvaki s Kitajsko vred so hoteli Hruščevu omejiti svobodo delovanja in iniciative za zbli-žanje z Zahodom. Čas belih menic se mora po mnenju Kitajcev kon-
čati za vselej.
Edino pooblastilo, ki ga je dosegel Hruščev na moskovski konferenci Varšavskega pakta, je to, da se lahko sestane v avgustu na pogajanja za razorožitev. Za vsa ostala vprašanja se mora prej posvetovati z drugimi voditelji.
Da ni vzhodni tabor tako monoliten kot ga komunisti prikazujejo, nam med drugim priča dejstvo, da na konferenco Varšavskega pakta ni Albanija poslala svojih najvišjih predstavnikov; Enver Hodža in Mehmed Šehu sta lepo ostala doma.
Med potekom zasedanja Varšavskega pakta so krožile novice, da bodo preučevali morebiten umik sovjetskih čet iz satelitskih držav.
Toda zaključno poročilo ne pove o tem niti besede. Sicer pa Sovjeti niso tako naivni, da bodo prepustili na milost in nemilost komunistične režime v vzhodnih evropskih državah, kateri se držijo na oblasti edinole s podporo sovjetskih taborov in bajonetov.
Odprava cenzure nad
poročili iz Sovjetske zveze
V Sovjetski zvezi so odpravili cenzuro nad poročili dopisnikov zahodnih časopisov in agencij. U-krep sovjetske vlade je vsekakor pomemben, ker bodo tako zahodni dopisniki lahko hitreje dobavljali poročila svojim listom in a-gencijam. Doslej so namreč dopis, predno so ga lahko po telefonu ali telegrafu s centralne pošte v Moskvi sporočili na zahod, morali dati v pregled vladnim cenzorjem. Ti so po navadi iz dopisa vse tiste novice , besede in resnice, ki jim niso bile všeč, črtali, kar je bilo seveda zelo poniževalno za dopisnike, ki so morali svojim listom posredovati okrnjena poročila, kakor da bi bili še v srednjem veku. V milanskem »Corriere della sera« z dne 15. februarja letos smo na primer v poročilu njegovega dopisnika v Moskvi lahko videli, da je bilo na sedemnajstih mestih prekinjeno skupno okrog 350 besed. Če bi se kaj takega zgodilo kakemu sovjetskemu dopisniku na zahodu ali komunističnemu v Italiji ali kje drugje, bi ves svet bil pokonci in protestiral. Ker se je pa to dogajalo v Moskvi (z izjemo kratkih obdobij v letu 1939 in 1945) že štirideset let so vsi mirno prenašali.
Vendar ena lastovka še ne naredi pomladi: tem ne smemo pozabiti, da je cenzura odpravljena samo za poročila zahodnih dopisnikov iz Sovjetske zveze, drugače pa cenzura nad časopisi in poročili z zahoda v Sovjetsko zvezo ostane. Z drugimi besedami povedano, 216 milijonom sovjeskih državljanov je še vedno onemogočeno, da bi mogli seči po zahodnih informacijskih virih in časopisih itd. Diktatura nad svobodo sovjetskih državljanov se nadaljuje. Pa tudi zahodni časnikarji se bodo odslej morali sami cenzurirati, kajti če bodo poročali kake za sovjetski režim preveč neprijetne vesti, jim grozi nevarnost, da jih izženejo. Na to jih je opomnil sam načelnik tiskovnega urada.
Cenzura nad informacijami in tiskom in predstavami ostane za sovjetske državljane v polni veljavi. Komunisti v Italiji pa na vse pretege branijo nemoralne filme in predstave in s tem podpirajo filmske kapitaliste. Ko hoče država v upravičenih primerih o-mejiti razširjanje nemorale in pornografije, skočijo komunisti prvi pokoncu. — Taka je pač njihova morala. Najprej naj pometajo pred svojim pragom!
drugega ali zavlačujejo kot slabo leto. Letošnja zgodnja pomlad je sicer ugodno vplivala na živce visokih državnikov, da so začeli popuščati z živčno vojno, toda zadnje čase se je tudi njih začelo prijemati muhasto pomladansko vreme, da je marsikje zagrmelo in zadišalo po ledeni toči. Sovjetski minister Gromiko se je na primer v OZN tako silovito stresel nad tajnikom Hammarskjoeldom in zahodnim »imperializmom« kot v najhujših časih hladne vojne žalostnega spomina. Toda vreme se je že čez nekaj dni zjasnilo, ko smo videli, kako sta se Gromiko in Stevenson vračala nasmejana z osebnih razgovorov na štiri oči. Zato je treba upati, da bodo te pomladanske muhavosti kmalu izginile in bodo časi dozoreli za pošteno razpravljanje.
Sicer pa poglejmo, kako trenutno stvari dejansko stojijo.
Laos:
ODGOVOR SOVJETSKE ZVEZE
Zadnjič smo poročali, da Zahod nestrpno pričakuje odgovor sovjetske vlade na predloge, ki jih je stavil preko britanske diplomacije. Sovjeti so se dolgo sicer pustili čakati, toda končno so le odgovorili, da v bistvu sprejemajo dane predloge, ki zahtevajo: takojšnje prenehanje bojev v Laosu ter sklicanje mednarodne konference za ponovno vzpostavitev lao-ške nevtralnosti.
Na Zahodu smatrajo odgovor Sovjetske zveze za v glavnem pozitiven; zato smemo upati, da je laoška kriza že dosegla svoj vrhunec, ki bi lahko bil vse bolj dramatičen kot je. — Po poročilih iz Laosa naj bi bil trenutni vojaški položaj naslednji: boji se nadaljujejo le med manjšimi skupinami, toda nadaljuje se dobavljanje orožja iz sovjetskega tabora.
Laoški princ Suvana Fuma je na potovanju po raznih prestolnicah. Zavzema se za nevtralni Laos. Zgleda, da se laoška kriza začenja bližati rešitvi, potem ko se je diplomatsko po odgovoru Sovjetske zveze premaknila z mrtve točke. Vendar pa so presenečenja vedno možna, posebno če bi se vojaški položaj občutno spremenil v korist katerekoli strani.
Kongo:
KDO BO PLAČAL?
Potem ko so v Glavni skupščini Združenih narodov zaključili spet eno izmed tolikih političnih razprav o Kongu, ki so jo zahtevali Sovjeti, (in na kateri se je Gromiko, kot že povedano, še enkrat silovito zagnal proti tajniku Ham-marskjoeldu in samim ZN), so se zastopniki 99 držav članic lotile finančne plati kongoškega vprašanja. Že takoj v začetku se je pokazalo, da je Kongo tudi s te strani trd oreh, če ne še trši kot politični problem.
OZN več kot pol leta vdržuje v Kongu oborožene oddelke, ki so jih dale na razpolago posamezne države. Toda z nastopom Združenih narodov v Kongu so si ZN nadeli težko ne samo moralno, ampak tudi finančno breme. Ko so v deželi začeli pobivati in loviti ven Evropejce, so vsi zahtevali, da morajo Združeni narodi intervenirati. Proti vsakršnemu posegu so že načelno bili samo Sovjeti in njihovi zavezniki in to iz čisto političnih razlogov, ravna-
joč se po načelu: čim slabše za druge, tem bolje za nas.
Ko je pa sedaj generalni tajnik Hammarskjoeld objavil stroške, ki jih je do sedaj imel v Kongu, in poleg poravnave teh zahteval še nadaljnja nakazila, so se visokih številk vsi prestrašili in se začeli izmikati.
Sovjetska zveza je izjavila, da ne bo prispevala niti vinarja v ta namen in enako so za njo ponovile ostale komunistične države. — Izmed zahodnih držav je presenetilo zadržanje Francije, katere zastopnik je izjavil, da ne bo Francija dala svojega prispevka, ker da je že od vsega začetka bila nasprotna intervenciji ZN v Kongu.
Države Južne Amerike so izjavile, da bi po svojih močeh kaj prispevale, če bi bile bogatejše, tako pa ne obljubijo ničesar. Tako ostanejo praktično ZDA, na kate-tere bo, kot po navadi, padel večji del bremena.
Tako se pač vedno dogaja na svetu. Najprej so vsi navdušeni za neko stvar, ko je pa treba seči tudi po denarnico in kaj žrtvovati, imajo vsi gluha ušesa.
Združeni narodi se nahajajo res v nehvaležnem položaju: vanjo se divje zaletavajo Sovjeti in ostali komunisti (ker so jim ZN prekrižali njihove načrte s Kongom), nezaupljivo gledajo nanje kongoški voditelji (tudi njim so ZN prekrižali načrte o nadvladi enega nad drugimi) in tudi ostali niso zadovoljni z njihovim večkrat dvoumnim zadržanjem.
Katanški predsednik Čombe je s svojimi vojaki zasedel ozemlje Manone v Severni Katangi, katero so doslej nadzorovali vojščaki iz plemena Lulua. To je spet nekoliko razburilo kongoške vode.
TELEGRAMI
PREDSEDNIK GRONCHI GRE V JUŽNO AMERIKO: Odpotoval bo z letalom, da obišče Peru, Argentino, Uruguaj dn Brazilijo. Potovanje bo trajalo dva tedna. Zaradi obolelosti ga ne bo spremljal zunanji minister Segni, ampak podtajnik ministrstva. Namen potovanja je, navezati tesnejše gospodarske stike z omenjenimi republikami, kjer živi veliko število ital. izseljencev.
KENNEDY BO OBISKAL FRANCIJO: U-
radno so sporočili, da bo predsednik Kennedy obiskal generala De Gaulla in sicer od 31. maja do 2. junija. Francija in ZDA morajo razčistiti razne probleme. Zato bo zelo na mestu omenjeni obisk.
OTROCI BODO SMELI ŠELE S 15. LETOM NA DELO: Ministrski svet je odobril dekret, ki določa, da bodo od sedaj naprej smeli dečki in deklice na ddo s 15. letom in ne več s 14. letom kot do sedaj. — To je zelo pametno.
ATENTATI V FRANCIJI: Francija je v zadnjem tednu postala pozorišče atentatov, ki si vsi sličijo: neznanci položijo bombo iz plastike, ki v določenem trenutku eksplodira. Taki atentati so bili že po vseh večjih mestih. V ponedeljek se je taka bomba razpočila v poslopju borze, to je v samem središču Pariza. — Sodijo, da so ti atentati delo skrajnih nacionalistov, ki bi hoteli preprečiti mirovna pogajanja z Alžirci.
Nov italijanski denar za stoletnico zedinjenja
Predsednik republike Gronchi je podpisal ukaz za kovanje novih 500-1irskih srebrnih novcev v spomin na prvo stoletnico narodnega zedinjenja Italije.
: KRŠČANSKI NAUK j
♦ ♦
Jezus Kristus je napovedani Mesija
Jezus pa se je z besedo in deli vedno jasneje razodeval kot od Boga poslani Mesija. Ozdravljal je bolnike, oživljal je mrtve, čudežno nasičeval množice v puščavi, izganjal je hudobne duhove iz obsedenih revežev in je utemeljeval vsa ta svoja čudežna dejanja: »Če jaz z božjim Duhom izganjam hude duhove, je torej božje kraljestvo prišlo k vam.« (Mat 12,28). Dobro in hvaležno ljudstvo pa je drugače sodilo kot farizeji, govoreč: »Velik prerok je vstal med nami in Bog je obiskal svoje ljudstvo.« (Luk 7,16).
Tudi na napovedi prečokov se je Jezus skliceval, da je dokazal svoje božje poslanstvo. Pri sv. Mateju beremo tako le: »Ko je pa Janez v ječi slišal o Kristusovih delih, je poslal dva svoja učenca in mu je rekel: Ali si ti, kateri ima priti, ali naj drugega čakamo?«
In Jezus jima je odgovoril: »Pojdita in sporočita Janezu, kar slišita in vidita: slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi se očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim se blagovest oznanja, in blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne.« (Mat 11, 2-6). Vse to je o bodočem Odrešeniku prerokoval Izaija. (Iz 35,5 in 61, 1).
Oblika Jezusovega učenja je tudi označevala božjega poslanca. Učil je z nezmotljivo gotovostjo. Ni mu bilo treba nobenega svetovalca. Našel je za vse ljudi pripravne in razumljive besede. Ljudstvu je govoril mnogo v prilikah, ki so jih razumeli. Svojim učencem je bolj globoko razlagal resnice sv. vere. Ljubeznivo je govoril z bolniki in grešniki, strogo pa je karal zvijačo farizejev. — »Ko je videl množice, je šel na goro, in ko je sedel so stopili k njemu njegovi učenci. In odprl je svoja usta in je učil. (Tu navaja evangelist dolgi Jezusov govor na gori in dostavlja): Ko je končal Jezus svoj govor, so ljudje strmeli nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki in farizeji.« (Mat 5, 1-7,28).
Jezus Kristus je učitelj vseh ljudstev in vseh časov. Danes uči ljudi po sv. Cerkvi in jih razsvetljuje s Sv. Duhom. Njegova beseda velja za vso večnost. »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa i ne bodo prešle.« (Mat 24,35).
| ŽIVLJENJE GOVORI |
Velika noč po svetu
kopa. Razne manifestacije, ki so jih upri-
Roka s
Letos 12. marca je iz južnega Konga pridrla v severno Angolo v okolico San Salvadorja tolpa oboroženih Kongožanov.
Tam je v vasi Pangala razlagal spreobrnjenim zamorcem Kristusovo trpljenje dvainštiridesetletni p. Angel Graziani, kapucin. Pred štirimi leti je prišel v te kraje iz Vicanze. Zelo goreč je prepotoval vso misijonsko pokrajino. Tako je postal znan posebno vsem tamkajšnjim zamorskim katoličanom. Izmed vseh misijonarjev so verniki njega najbolj ljubili.
Ko je tolpa pridrla v vas, se je znesla nad katoličani, jih oropala imetja in več od njih pobila. Misijonarja so pa sredi vasi, potem ko so mu strgali s telesa obleko, pri vezah na kol. Tam je bil dva dni brez jedi in vode in je bil izpostavljen zaničevanju in zasramovanju hudobnežev.
Misijonar je pa vztrajno molil. V roki je krčevito držal majhen lesen križ. Podarili so mu ga svoj čas njegovi učenci.
Proti večeru drugega dne je tolpa uprizorila okrog mučenega misijonarja divji mrtvaški ples, vmes je -sri-rala godba.
Nov list za Afriko
Z letošnjim januarjem je začel izhajata v Afriki znani misijonski mesečnik »The VVord - Beseda«. Ta mesečnik je doslej izhajal v sto tisoč izvodih; naklado bodo morali povečati, ker je zdaj začel izhajati tudi v Ghami v Afriki.
Ta bogato ilustrirani družinski mesečnik urejujejo na Irskem in je bil doslej razširjen samo v Angliji, na Irskem in v Avstraliji.
f škof dr. Franc Rogač
Dne 20. februarja t. 1. je po krajši bolezni umrl v eni izmed budimpeštanskih bolnic naš rojak, prevzv. dr. Franc Rogač, škof v Pečuhu (Pecs) na Madžarskem.
Prekmurje je dalo mnogo duhovnikov že v preteklih stoletjih, ko je pripadalo še raznim madžarskim škofijam in zagrebški škofiji. Med njimi je bil tudi v 17. stol. škof Jaki in. Bilo je med njimi mnogo odličnih osebnosti, ki jih pozna tudi zgodovina vsega naroda, n. pr. pisatelj Mikloš Kuzmič, kanonik dr. Ivanocy, J. Klekl.
Pok. škof Rogač je bil med najuglednejšimi madžarskimi škofi. Rojen na Tišini 29. VIII. 1882, je prišel takoj po posvetitvi v službo k somboteljskemu škofu kot oerimoniar in tajnik, 1. 1917 je postal ravnatelj škof. pisarne, papežev komornik,
1.	1921 kanonik, nato prelat in provikar. Na vseh teh mestih je mnogo storil za svoje slovenske rojake in njihove duhovnike, posebno po smrti dr. Ivanocyja, ki je bil njihov neustrašni branitelj.
Dr. Rogač je bil odličen organizator, cer-
križem
Končno je eden od plesalcev vzel dolg nož in se z njim zaletel v patra. Sledili so mu drugi plesalci, deset, dvajset, in začeli raz-sekavati mučenca. Nekaj kosov telesa je obviselo na kolu, drugi so bili razmetani naokrog.
Divje kričanje in petje je prenehalo, godba je utihnila, noč je padla na zemljo. Zločinci, siti -sovraštva, so se z nagrabljenim plenom, umaknili.
Naslednje jutro so -našli preostali vaščani daleč proč od kola misijonarjevo roko, ki je tesno stiskala leseni križ — v znamenje, da je misijonar ostal do smrti zvest sv. veri.
Ali te ne oblije rdečica, ko si -tako strahopeten, da se ob mali težavi ali nepriliki zmedeš in ne znaš sv. vere braniti? Naj ti ne gre iz spomina ta muc eniška roka s križem!
Pater Angel Graziani je bil doma iz Vicenze. Dopolnil je šele 42 det!
(To poročilo je došlo iz Luande, ki je glavno mesto Angole. Sporočil je pa ravnatelj misijonske postaje San Salvador.)
kveni in teološki pisatelj (n. pr. raziskovalec zgodovine madžarskih molitvenikov), izredno izobražen, poznavalec jezikov, slovstev in vse Evrope, uglajenega nastopa — rekli bi diplomat mednarodnega formata. Leta 1948 je bil posvečen za škofa in postavljen za pomožnega škofa s pravico nasledstva v Pečuhu. Pred letom dni mu je papež podelil nadškofijski pa-li-j.
Naj večja krivica Kristusu
Carigrajski pravoslavni patriarh Atena-goras I. je v svojem pastirskem pismu imenoval razkol med kristjani kot »največjo krivico Kristusovemu odrešilnemu delu.« Zato je neobhodno potrebno, tako nadaljuje, da se zopet doseže edinost med kristjani. Zato poziva patriarh vse krščanske ločine, naj svoje bogoslovne učitelje privedejo do tega, da bodo pripravljali pot za to edinost.
Sv. oče ljubi skladnost barv
Pred dnevi je sv. oče Janez XXIII. poslal vsem rimskim kardinalom izreden dar. Opazil je namreč, da prihajajo -ti cerkveni dostojanstveniki k verskim svečanostim v oblačilih vseh mogočih odtenkov rdeče barvo. Zato je sedaj vsakemu daroval potreben kos enake rdeče svile, da ne bo več mod njimi razlik.
Današnji spreobrnjenci
V vseh delih sveta duše iščejo in hrepenijo po Bogu. In dobri Bog jih sprejema v svoj objem. Našli so Boga; Clara Luce, bivša poslanka ZDA v Italiji; Rudolf Goehe, bivši anglikanski pastor, posvečen
v duhovnika v 71. letu starosti; Leona-rd Cheshire, najslavnejši in najdrznejši britanski letalec, priča iz Hiroš-ime; Bruce Marshall, satirični britanski -romanopisec; Tahashi Nagai, slavni japonski atomski znanstvenik; Lutseng-Tsiang, . bivši prvi minister Kitajske; Teresa Gatai, Korejka v tajni službi komunistične partije; Sigri-d U-ndset, norveška pisateljica, Nobelova nagrajenka; Beda Griffihs od anglikanske vere v katolicizem in v življenje strogih benediktink; Nan-ina in Margaret, mlada Hollywoodska »zvezdica« in nje mati, ki sta dospeli do Boga po težki poti trpljenja; Edith Stein, judovska ekzistencia-listka, karmeličanka in žrtev plinskih celic; kapetan Darreberg,, drzni častnik letalske službe.
Starosta evropskih duhovnikov
Pretekli teden so v Saci-lu imeli izredno slovesnost, ko so praznovali 101 leto življenja svojega župnika don Pietra Benve-nutija. Don Pietro je najstarejši duhovnik vse Evrope in že od daljne oljčne nedelje 1902 deli s svojimi župljani v Sacilu žalostne in vesele dni. V svoji preprosti -pisarni s ponosom kaže sedež, na katerem je pred mnogimi leti sedel papež Sarto, kateremu je don Pietro napovedal izvolitev na Petrov sedež. Svetoval mu je, naj ne vzame povratnega listka za vožnjo v Rim ob priliki konklava, ker bo prav gotovo on izvoljen za Petrovega naslednika. Tako se je tudi zgodilo. Don Pietro je še vedno čil i-n čvrst.
Na Poljskem so razpustili ljudske duhovnike
Poljsko udruženje duhovnikov »Caritas«, podobno kakor v Jugoslaviji Ciril-Meto-dovo, je sklenilo svojo razpustitev na ultimat kardinala Wyszinskega. Kardinal je odločil, da bo s prvim aprilom vsak duhovnik, član tega udruženj-a, zapadel izobčenju, če iz -udruženja ne bo istopil. Po zadnjih vesteh je večina duhovnikov pristalo na ukaz kardinala Wyszinskega in izstopila iz društva. Voditelj udruženja duhovnik Huet je prejel dne 14. marca ukaz kardinala Wysziskega, naj društvo razpusti. Še isti dan je Huet sklical sejo vodilnega odbora, ki je bila zelo burna in na kateri je podal svojo ostavko. 12 ur pozneje ga je zadela kap in je um-rl. Pokopali so ga v nehlagoslovljeni zemlji. Na naslednji seji odbora so sprejeli -sklep, da bodo udruženje razpustili. Pičlo je število duhovnikov, ki tega sklepa -niso sprejeli. Ti so sklenili, da ustanovijo novo udruženje, verjetno pod istim imenom.
Občutno pomanjkanje naraščaja
Občutno pomanjkanje naraščaja je v moškem pravoslavnem -samostanu sv. Katarine na gori Sinaj, ki -slovi zaradi bogate knjižnice s 4 tisoč rokopisi in 7 tisoč -starimi knjigami. Danes je v samostanu le še 23 menhov, od katerih so nekateri stari že preko 70 let. Prejšnje čase je v -samostanu živelo do 200 menihov. Prior samostana, Porfirij II., ima čin nadškofa. Grško časopisje poziva atensko vlado in grško pravoslavno cerkev, naj poskrbe za naraščaj, da bo samostan mogel obstajati še nadalje.
Občni zbor Krekove zadruge v Torontu
Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu je polagala račune svojemu članstvu na občnem zboru v slovenski cerkveni dvoran i v nedeljo popoldne 26. februarja.
V zadrugo se je v preteklem poslovnem letu vpisalo 84 -novih članov, vloge pa -so narasle za skoraj 100.000 dolarjev (od 295.168 dol. na 395.094 dol.). Osebna posojila so narasla od 107.121 dol. na 120.227 dolarjev'. Čisti dobiček je narastal od 13.546 -dol. na 16.099 dolarjev.
V lanskem poslovnem letu je moral odložiti svoje mesto v kreditnem odboru dr. Avguštin Kuk, ker je nastopil novo službo profesorja na High Schoal v Hamiltonu. V -tem poslovnem letu -pa bo zapustil Toronto prvi predsednik i-n dolgoletni ta/nik zadruge Rudolf C uješ, ki bo nastopil v septembru službo profesarja -sociologije na katoliškem vseučilišču sv. Frančiška Ksa-verija -v An-tingonishu, Nova Scotia.
Kljub impozantnim številkam, ki so bile predložene članstvu na občnem zboru, pa vidijo ravnatelji in člani ostalih odborov glavno vrednost zadruge v uslugah in pomoči, ki jo morejo nuditi članom.
Ljudsko štetje v Jugoslaviji
V Jugoslaviji je sedaj v teku ljudsko štetje, ki ga je priporočila OZN. To štetje je posebne važnosti, kajti po njem bo možno ugotoviti, koliko je manjšin v FLRJ. Iz njega bo tudi razvidno, kako številna je italijanska manjšina v Istri in Reki.
V RIMU
Za mnoge so božični in velikonočni prazniki le dnevi razveseljevanja in velikopoteznih izletov na vse strani. Najbogatejši si privoščijo izlete v inozemstvo, zato smo ob velikonočnih praznikih videl-i povsod po Italiji -izredno povečano število turistov. Velika italijanska mesta so spet doživela množična preseljevanja. Odhajali so meščani na deželo, v. hribe, k morju, -prihajali pa tuji turisti in romarji. Zlasti Rim je zabeležil zelo veliko število turistov -ali bolje romarjev, ki so se v -teh svetih dneh udeležili po rimskih cerkvah svetih obredov. Sv. oče -sam je prisostvoval vsem obredom. Na veliki petek je po zgledu Jezusovem umil noge -dvanajsterim ter bil vedno blizu stojim duhovnikom in vernikom v teh -dneh. Na velikonočno jutro je opoldne raz balkona sv. Petra imel svoj velikonočni govor, ki ga je na trgu poslušala velikanska množica 250 tisoč ljudi. Poslušali pa so ga še dalje po vsem katoliškem svetu razni narodi in jeziki, ko so njegov -govor -prenašali po radiu v številnih jezikih.
V PALESTINI
Želja vsakega katoličana je, da bi enkrat v življenju obiskal Sveto deželo in, če mogoče, tam preživel velikonočne praznike. Tudi -letos je za veliko noč dospelo v Palestino nad 40 tisoč romarjev z vseh strani sveta. Božji grob stoji v jordanskem delu Jeruzalema, -toda oblasti so dovolile prehod in tako so -romarji brez ovir lahko obiska-li kraj Jezusovega trpljenja in po-
Novo delo kiparja Goršeta
17., 18. -in 19. februarja je v svojem ateljeju razstavljal akademski kipar France Gorše svoj novi križev pot, ki ga je napravil za novo slovensko cerkev v Torontu. Delo obsega vseh 14 postaj v reliefni obliki v žgani glini. Dasi je kipar Gorše že napravil nekaj križevih potov, je to delo novo, izvi-rno in sproščeno, napravljeno v njegovem svojskem -stilu. Mala razstava je bila zopet -lep dogodek v slovenskem kulturnem življenju v Clevelandu.
f Biseromašnik Jakob Kosi
Na god sv. Neže 1960 se je na poti v cerkev ponesrečil g. Jakob Kosa, župnik iz Griž -pri Celju. Takoj po nesreči so ga odpeljali v celjsko bolnico, kjer je preležal skoraj leto -dni. Zlom-u noge so se pridružile še razne notranje bolezni. Dne 7. januarja 1961 ga je Bog rešil trpljenja. Še isti dan so rajnega gospoda prepeljali -nazaj v Griže in ga položili na mrtvaški o-oder v župnišču. Farani so prihajali kropit in molit. Posebno v -lepem številu pa so prihajali na dan pogreba, da mu izkažejo poslednjo čast in priznanje.
Pogrebne svečanosti je vodil g. opat in dekan iz Celja, dr. Peter Kovačič, v spremstvu 38 duhovnih sobratov, ki so prihiteli od blizu in daleč.
Osek na Vipavskem
Oseška župnija je že od nekdaj znana po razgibanem cerkvenem življenju. V bož-jepotnem svetišču na Vitovljah -se je zbirala vsa srednja Vipavska. Zadnja vojna pa je župnijo hudo prizadela. Božjepotna Marijina cerkev na Vitovljah je bila uničena. Župnijska cerkev od granat hudo poškodovana, precej tudi podružnice. Ubogi, ostareli župnik Franc Franke, ki je čez 50 -let modro vodil to župnijo, je ob pogledu na opustošenje klonil v bolezen.
Treba je bilo iskati naslednika, ki naj nadaljuje njegovo delo. Našel se je v osebi sedanjega preč. gospoda župnika Branislava Podobnika, ki ni samo vzoren dušni pastir in -sloveč -misijonar, ampak tudi vsestranski strokovnjak. Ko je prišel, si je naredil načrt obnove in -ga začel nemudoma izvajati. Najprej župnijska cerkev; pročelje, okna, spovednica, klopi, električna napeljava, krstni kamen, prižnica, slikanje cerkve itd. Zadnja delovna zmaga so pa nove orgle. Vse to je pripravil osebno in lastnoročno.
Dne 29. januarja t. 1. je bila vesela slovesnost. Ob 15.30 je č. g. žup-nink v izčrpnem govoru razložil zgodovino glasbila ter načrt orgel, ki so zgrajene prav v slogu in za potrebo naše cerkve. Nato je preč. g. dekan ob asistenci duhovnikov sosednjih župnij orgle blagoslovil. Pred obredom pa je med drugim rekel; »Čutim dolžnost, dragi verniki, ob tej priliki izreči vašemu ljubljenemu gospodu župniku zahvalo in pohvalo. Zahvalo, da se je odzval naši prošnji in sprejel to -težko prizadeto župnijo. Pohvalo, da se ni ustrašil dela in kljub težavam dosegel zmago za zmago ter da-
zorili politični prenapeteži, verskih obredov niso ovirale.
ZA ŽELEZNO ZAVESO
Tudi v deželah za železno zaveso so verni ljudje dali veliki noči slovesni značaj praznika. Cerkve so bile -polne, tudi zato, ker je velika noč na nedeljo. V Jugoslaviji so se vsi obredi vršili skoro izključno -le po cerkvah in zlasti po mestih so bile procesije prepovedane. Zato pa so bile -cerkve povsod -prenapolnjene in mnogi verniki so zunaj cerkve prisostvovali velikonočni sv. maši, Tako v Beogradu, v Zagrebu in drugod. Jugoslovanski škofje so imeli pri slovesnih mašah pomenljive govore, v katerih so vernike vzpodbujali k vztrajnosti po zgledu Kristusovem, ki je po trpljenju dosegel največjo zmago.
Poljski primas Wyszinski je v varšavski katedrali pred tisočglavo množico znova v imenu vseh katoliških Poljakov izpričal svojo vero v Kristusa, ko je -dejal: »Vera v -nas se ne manjša. Nasprotno, hrepenenje po Bogu se vedno bolj prebuja. Zapečatili so nam usta, obtežili Cerkev s -težkimi verigami, krivi preroki so z zgrešenimi ideologijami skuša-li prevarati ljudstvo. Toda vse brez uspeha. Kristus Žiri v svoji Cerkvi, umrl je enkrat in ne u-mrje -nikdar več. Boga moramo bolj poslušati kot -ljudi.«
Junaško zadržanje -vernikov za železno zaveso je tudi nam v spodbudo, ki mnogokrat kljub vsem verskim »udobnostim«
nes k-ron-a -svoje -delo v tej cerkvi s temi novimi orglami. Tako je ta vaša župnijska cerkev po njegovem prizadevanju sedaj med najlepšimi na Primorskem.« Sledil je obred, pete -litanije M. B., po blagoslovu pa koncert -cerkvenih pesmi. Pel je domači pevski zbor. Oči vernikov so orosile solze veselja.
Iz goriške apostolske administrature
Na Kapeli v Nori Gorici se bo letos delil zakrament sv. birme na bi-nkoštno nedeljo 21. maja -in -na prvo -nedeljo -septembra (3.-sept.). Za birmance in -botre bo navedena dva dneva sv. maša ob 10. uri; druge sv. -maše pa bodo ob 6. in 7. uri.
Kanonična rizitacija se bo vršila v naslednjih župnijah;
Na Grahovem ob Bači 4. junija, v Podme leti 18. junija, v Podbrdu 25.junija, v Šempetru v Novi Gorici 2. julija, v Komnu 9. julija, -na Gorenjem polju 16. julija, v Zavraten 23. julija, v Logu pod Mangortoin 27. avgusta in -v Levpi 3. -septembra.
Slovesna otvoritev nove slovenske dvorane v New Torontu
V nedeljo 26. februarja t. -1. je bila blagoslovljena -in uradno odprta nova farna dvorana new-toronske župnije. Ob tej priliki se je vršil slavnostni banket združen s pevskim koncertom. Vabljena so bila društva in organizacije, ki delujejo med Slovenci v Torontu in okolici.
Prireditev je lepo uspela. Nevvtoron-skim faranom čestitamo k lepi in okusni dvorani.
Otroci darujejo Bogu
Otroci darujejo Bogu — triglasna maša za mladinski zbor in orgle. Zložil p. dr. France Ačko. Naročila sprejema skladatelj : Ljubljana-Vdč, Tržaška cesta 85. —-Ce- partituri 130 din.
Uspela Prešernova proslava v Torontu
Slovenski študijski krožek v Torontu je priredil 12. februarja uspelo in -dobro obiskano Prešernovo proslavo v dvorani Mednarodnega inštituta. Pri proslavi so sodelovali kot recitatorji gg. Vilko Cekuta. Ludvik Jamnik in Claus Juergens (od CBC -in CBC-TV je -recitiral Prešerna v angleščini); pela je ga. Milena Cekuta ob spremljavi gdč. Marije Ložar ter pevska zbora Simon Gregorčič in haimi-1 tonski cer-kveni zbor. G. Vlado Mauko je prikazal zgradbo Sonetnega venca in v drugem delu Prešerna kot osebo.
Življenje katoličana ni ne dan veselja« ne žalosti, temveč dan -dela in ljubezni-
Tri najlažje -stvari za žensko: -tri so stvari, ki jih ženska z lahkoto izvrši: obeli solato, skuha kavo in naredi prepir.
Iz življenja Cerkve
Sr J J
klonemo pod križi življenja.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
0. S.
P. Aime Duvcsf in njegova kitara
Mnogo se govori, piše in razpravlja o današnjih popevkah. Ne bomo tukaj odobravali in branili neumnosti in plitkosti, M jih velik del modernih popevk prinaša v naše življenje. Toda dejstvo, da so po-Pevke tako osvojile srca mladih in nemla-ljudi, kaže, da mora biti v njih nekaj, Lar lahko čudovito odgovarja in se prilega duševnemu stanju današnjega človeka. Kateri del svoje duše najdemo v tej ali oni Popevki?
To nam daje slutiti, da ne smemo v celoti obsojati današnjih popevk.
Poleg klasičnih skladb, sinfanij in oper, M izražajo velika čustva, ki pretresajo včasih človeka, potrebujemo tudi skladbic, Li izražajo »manjša« čustva, ki so delež vsakdanjega življenja; občutke, ki izha-JaJQ iz lepega ali grdega vremena, občutke sobotnega dne, občutke ob srečanju s prijateljem, ob pihanju burje, o naših »mu-jteh«... z eno besedo, vso »gamo« duševnih 111 duhovnih razpoloženj, ki lahko med dnevom doletijo človeka...
Danes bi lahko rekli, da imamo v svoji Podzavesti vedno skrito pesem, ki odgovarja trenutnemu duševnemu razpoloženju, našemu bežnemu pogledu na ljudi 111 na stvari... To se dogaja pravimo, pred-Se® danes, ko so pesmi postale naša test s pomočjo radia, plošč, televizije, Magnetofonov...
Moderna pesem zajema vsa mogoča do-V6tja. Seveda prednost ima ljubezen. To-d® tudi delo, upanje, trpljenje ljudi podaja čim bolj predmet teh pesmi...
Prej ali slej se je moralo zgoditi: prišla Je na vrsto tudi moderna popevka z ver-
sko
vsebino. Mnogi so z začudenjem gle-
d®li in še gledajo na »Sagro della canzone °va« v Assisiju. Toda kako težko bo avtor, ki ni sam globoko prežet z globoko ^ro, zajel to tematiko.
Toda kdo bo lahko lepše izrazil ne-sk°nčno nežnost, ki jo čuti do ljudi, do Ujihovih naporov, veselja in trpljenja, Kri-kdo, če ne duhovnik, duhovnik, ki 1Vl z ramo ob rami s preprostimi in de-avninii ljudmi, katerim Bog razodeva Sb'arij so skrjte modrim?...
Prišel je... ime mu je P. Aime Duval, J^uit. Velik del sveta pozna danes nje-tenko postavo, njegov izrazit obraz kt njegovo potolčeno kitaro.
'tna je v severno-vzhodni Franciji,
Do;
dlan preproste družine z osmero otroki. ^aav,se na zemlji ima rad svojo mamo.
’svojim hudomušnim nasmeškom pripotuje: »Mi duhovniki ne prihajamo k VaiU, kakor bi padli z neba, s polnimi žepi Zvezd in s polnimi usti nebeških blagoslovov... Tudi mi izhajamo iz zemeljskih Dtžin, kot drugi ljudje.«
osemnajstim letom začne svoje vaje-Mštvo... kot jezuit. Začelo se je menda ^Lole... Nekega dne je srečal na poti du-0vnika, ki je bljuval kri.
Sklonil se je k njemu, da bi mu poma-^®L Umirajoči gospod pa mu je zašepetal: 32 umiram, toda prosil sem Gospoda, 3 bi mj postal nekoga, ki me nadomesti. * bi hotel biti 'ti? V tistem trenutku, fDpoveduje p. Duval, se je odločila moja Ujanjska pot.
Naključje? Ali bolje, ako gledamo on-ptrate preprostega dogodka, roka božje
tevidnosti?
e®uita si predstavljajo mnogi današnji ‘je kot nekega železnega človeka, ki
ljud
ki
^Piči lem študijev, ki dela le resne stva-’ nikdar pa, da lahko igra na kitaro... Duval pa je ljubil glasbo že prej, pa
'dirigiral je že marsika-k podeželski
btdi
^ r> Leta 1951, ko je preživljal težko du-v°Vno krizo _ kdo pa je ne preživi kdaj *ivljenju — se je potolažil s tem, da je v roke kitaro, iž	večera se je vozil z motorjem
.^ariza proti Toulusu... Deževalo je in je burja, sam je bil na cesti v ti-1,1 viharju. Sel je skozi tople vasi, ^etloba je isijala ob vratih plesnih dvora-Molil je za mladino, ki se je tam d... Potrkal je na vrata gostilne in
Prosil j«
Oljske
sPrejel. Začel je sam zase popevati:
za prenočišče: niso ga marali... Spet Zajahal motor in si mislil: ob koncu ^ teljske poti, Kristus moj prijatelj me
Gospod, moj prijatelj,
Prejel si me za roko, šol bom s Teboj brez strahu do cilja svoje poti...
Litatem pa	»držati	misijone« s
po gostilnah — pred točilnimi rni-
iti
bili
Polnimi steklenic. Menjal je besede
itesmi... in jjudje, vsi utrujeni, ki so ^ larn, ki bi nikdar ne stopili v cerkev, *** znali več moliti, so pričeli od-b arj&U v zboru kratke refrene in peti proste besede.
kj kmalu jih je moral zapustiti, da Gdi drugi bili deležni teh čudnih »mi-
sijonov«. Mali jezuit se je znašel sam s kitaro na ogromnem odru velikega gledališča, reflektorji so usmerjali vso svojo svetlobo na 'tenko postavo, tisoč oči navdušenih gledalcev 'ga je »požiralo«.
Nato je prišlo registriram je plošč, potem pa še utrudljive in navdušene turneje po svetu.
Za radovednost: do sedaj je bilo prodanih čez milijon plošč z njegovimi pesmimi. Obiskal je dvanajst držav, tja do Indije in do Japonske.
Z avtorskimi pravicami in drugimi nagradami je poslal, med drugim, že štirideset jeepov svojim sobratom v misijone.
P. Duval je postal nekak «zvezdnik«. — Pater, — so ga nekdaj vprašali, —• kako morete pri vsem tem navdušenju za vas ohraniti hladno glavo? Odgovoril je: »Pričakoval sem si to vprašanje, kajti tudi sam čutim nevarnost.«
»Molite zame, da ne postanem napuh-njan,« reče večkrat svojim poslušalcem.
Toda kmalu doda: »Čutim, da me prav ti, ki mi ploskajo in pišejo o meni, dajejo moč, da ostajam, kar sem. Za nobeno ceno na svetu, bi jih ne hotel razočarati. Zato mislim nanje vsako jutro, kadar darujem sveto mašo.«
Verjetno tisti, ki se pohujšujejo nad p. Duvalom, tudi takih ne manjka, še niso prisostvovali kakemu njegovemu »recitalu«.
Duvalov »recital« je v začetku nekak družinski večer, ki se stopnuje polagoma v nekako skupno molitveno bdenje. Najprej pove nekaj smešnic, da ustvari veselo razpoloženje: ko je ustvaril razpoloženje, zapoje prvo popevko: »Gospod, moj prijatelj...« Ljudje povzamejo za njim... navdušenje se stopnjuje in zajame vsakega posameznika, kajti refren je namenjen vsakemu, vsakemu nudi tudi priliko
za izpraševanje vesti.
»Gospod je potrkal na tvoje okno, prijatelj, prijatelj, prijatelj, in ti, ti si spal...«
Ko se množica zave svojega števila, tedaj jim predoči veliko dobrega, kar bi lahko uresničila s krščansko ljubeznijo: »Po dolgih širokih planjavah prihaja nepregledna množica, pesmi veselja, pesmi trpljenja velika množica poje...«
Rekli boste morda, da je mali jezuit sanjač, ki še druge uspava in zasanja... Ne, ne! Zelo velik realist je. Nič se ne boji razjeziti publike z opominom, da so na svetu še ljudje, ki zaradi krivic soljudi ne dosežejo tiste sreče, ki jim tukaj na zemlji pritiče.
Sam pravi: »Prav spričo velike revščine, ki stiska ljudi, postanem zelo občutljiv. Prav v revščini je velika teža stiske današnjih ljudi.
Toda, če že ne smemo zapreti svojih oči pred to revščino, se moramo z druge strani zahvaliti Bogu za vse, kar nam je dal.
Ljudje nosijo v sebi nek pesimizem, ki ni krščanski. Toliko nagibov veselja do življenja lahko črpajo iz evangelija. Isto pa je o svatbi v Kani Galilejski, o Lazarjevem vstajenju...
Kako gledajo »profesijonisti« modemih popevk na p. Duvala? — V glavnem ne preveč naklonjeno.
Gotovo pa je, da zgodovinarji modeme popevke ne bodo mogli kar tako mimo njega.
Gotovo je tudi, da je pripravil do molitve milijone ljudi v »modernem jeziku«.
Njegov način odgovarja našemu času in temperamentu: njegova živa vera in njegov antikonformizem ohranja mladost katoliške Cerkve »šestdesetih let«.
O naših revijah
MLADIKA
Za Veliko noč so nas obiskale naše revije. Na prvem mestu naj omenim 3. štev. Mladike. V 'lepih rumenih platnicah s simboli pomladi in Velike noči se 'ti takoj prikupi. Še bolj pa ti jo prikupi bogata in sodobna vsebina. V uvodnem članku prof. V. Beličič obravnava vprašanje odgovornosti izobraženca v naši skupnosti. O tem vprašanju se zadnje čase v naši javnosti precej piše in govori od raznih strani. Posebej naj omenim tehtni govor, ki ga je o tem vprašanju imel ob velikonočni obnovi za izobražence v Trstu prelat msgr. Ukmar. Vsi se ujemajo v dejstvu, da našim izobražencem nekaj manjka, da nekaj v njih šepa in da ne vrše poslanstva, za katero so poklicani.
Tem trditvam ni kaj oporekati, ker držijo, pa naj gre za naše šolnike, učitelje in profesorje, za naše uradnike in druge, ki jih navadno prištevamo med izobražence. Prof. Beličič je problem lepo osvetlil in ga tudi pravilno rešil. Da bi 'tisti, ki jim je namenjen, članek tudi prebrali in si ga vzeli k srcu. Toda kriza med našimi izobraženci je že tolikšna, da resnih stvari niti ne berejo, kaj šele da bi si ob sličnih člankih izpraševali vest.
Temu članku sledijo drugi. Modema je črLica L. del Vasto Judež, ki je prevedena. Pesniško je napisan članek dr. St. Janežiča Slovo od Rima. Pisateljica SA-Ra objavlja črtico Sonce v kopalnici. Vzeta je iz našega sedanjega življenja: nezvestoba
moža postarani ženi. Grenka usoda marsikatere žene se zrcali v njej. Vendar o-stane 'lik žene Marije velik in svetal, do-čim se mož Zvone izgubi v temi svoje sebičnosti.
Jože Pirjevec nadaljuje povest Ekhna-ton, ki ji ni še videti, kako se bo razvijala.
Pesmi zastopata Simon Pevec, Marijan Štraus in M. Mazora.
Poleg teh glavnih prispevkov je v reviji dobiti še dosti drugega: poročila o kulturnih dogodkih iz Trsta, pomenke itd. 0-kusne spomladanske slike dajejo Mladiki tudi znotraj podobo pomladi.
Kar pogrešamo, je članek Danila Lovrečiča, ki je obljubil, da bo začete intervjuje nadaljeval. Ah 'se je morda ustrašil kritike v NL? Mislim, da ni take sorte junak, da bi se ustrašil, če NL ni kaj pogodu. Zato smemo upati, da bo besedo držal. — Pogrešamo tudi večjo razgledanost Mladike v poročanju o kulturni javnosti slov. katoličanov, da ne postane glasilo samo Slov. prosvete in morda še Slov. gledališča.
VERA IN DOM
Druga revija, ki je prišla na uredništvo za praznike, je Vera in dom iz Celovca. Tudi ta je posvečena Veliki noči in pomladi, kar je prav. Saj mora revija spremljati bralca v njegovem življenju in dopolnjevati dnevno in tedensko časopisje 'ter radio in TV. Njena vsebina je prilagojena predvsem koroškim bralcem, katerim je
	m n
	
M M	
M	j >%>
POMLAD V NAŠI DEŽELI
Pogajanja za Alžir odložena
V francosko-alžirskih prizadevanjih za rešitev alžirskega vprašanja je pretekle dni prišlo do nepričakovanega zastoja; upati je, da gre samo za začasno odložitev pogajanj, ki bi se morala, kot že uradno sporočeno, pričeti 7. a-prila v Evianu ob Ženevskem jezeru v Švici.
Povod za odložitev pogajanj je dal francoski minister za alžirske zadeve in obenem vodja francoskega odposlanstva pri pogajanjih z Alžirci s svojo izjavo, da se bo istočasno kot s predstavniki alžirske osvobodilne fronte pogajal tudi z ostalimi predstavniki ostalih alžirskih gibanj. To je pa razburilo kroge okrog Alžirske osvobodilne fronte, ki se smatrajo za e-dine zakonite predstavnike alžirskega ljudstva. V znak protesta so sporočili pariški vladi, da jih 7. aprila ne bo v Evian na domenjena pogajanja. — Vendar pa poučeni krogi sodijo, da ni bil to glavni razlog, ampak da so z odlašanjem pogajanj hoteli počakati, kaj bo povedal general De Gaulle v svojem govoru, ki je napovedan za 1E april. Obenem Alžirci upajo, da bo morda v tem času okreval njihov voditelj Krim Belkacem.
Drug dogodek, ki je še močneje razburil zlasti francoske kroge,Je atentat na župana iz Eviana, ki so ga izvršili francoski skrajni desničarji, ki so nasprotni vsakim pogajanjam z alžirskimi uporniki. Do atentata je prišlo v preteklem tednu ponoči. Atentatorji so nastavili dve bombi: eno pod avtomobil pod oknom evianskega župana, drugo pa na okno samo. Ko je prva eksplodirala, je župan Blanc takoj skočil iz postelje pokonci ; ko je hotel pogledati skozi okno, kaj se je zgodilo na ulici, je eksplodirala druga bomba, ki ga je smrtno poškodovala. Umrl
v prvi vrsti namenjena. Vendar bodo njeni pripovedni in poučni članki dobrodošli tudi drugim Slovencem po svetu, ki niso vajeni na modeme probleme v 'literaturi. To velja predvsem za povest Božja planina, ki se bo nadaljevala celo leto, kot je videti* Poročila, uganke in razen drobiž lepo zaključujejo 3. štev. ViD. (r + r)
je čez nekaj ur v bolnici, kamor so ga takoj pripeljali skupno z ženo, ki je bila tudi ranjena, ko je hotela priskočiti možu na pomoč.
Dogodek je vznemiril tudi švicarske oblasti, ker se bojijo, da bi do podobnih atentatov lahko prišlo tudi na člane alžirskega odposlanstva, katerih osebno varnost so si one prevzele nase.
RAZNO
16. letošnja letalska nesreča
V bližini Nuernberga se je dne 28. marca ponesrečilo češkoslovaško letalo. Letalo je treščilo ob tla in eksplodiralo. Vseh 44 potnikov, med temi več otrok in 8 članov posadke, je bilo mrtvih. To je že 16. letošnja letalska nesreča.
Tragedija v predoru
Tik pred božičnimi prazniki smo poročali o železniški nesreči, ki se je dogodila v predoru v bližini Bologne, ko je električni vlak zajel ogenj. Ista nesreča se je zgodila na veliki četrtek zvečer v predoru na progi Turin-Rim. V predom »Marmi-Salioi« je na brzovlaku nastal požar, nekdo je potegnil za zavoro, da se je vlak ustavil, ko je manjkalo le 900 m, da bi prišel iz predora. Potniki, ki .so bili zaradi bližnjih praznikov kar natrpani po kupejih, so ostali v vlaku, misleč, da gre le za manjšo okvaro. Ko je minila skoro ura, odkar se je vlak ustavil, je vodstvo ukazalo ljudem, naj vlak nemudoma za-puste. Predor je bil že prepoln dima in na potnikih so se že začeli javljati znaki zadušitve. Žal se vsi potniki niso mogli pravočasno rešiti. Pet 'potnikov je našlo smrt vsled zadušitve, 14 pa so morali prepeljati v bolnišnico v Levante.
Bivši predsednik Amerike postal zopet general
Predsednik Združenih držav Kannedy je podpisal dekret, ki določa, da je bivši predsednik Eisenhower zopet vpisan v seznam generalov, ki so stalno v službi države. Eisenhower se je temu položaju odpovedal leta 1952, ko je postal predsednik Združenih držav.
HUBERT MOČNIK:
Ravnatelj Viktor Bežek ob stoletnici rojstva
V letopisu Slov. šol. Matice za 1. 1920 je prof. dr. Franc Veber napisal strokovno oceno o Bežkovem »Dušeslovju«. Ta se sioar ni strinjal povsem z Bežkom, ker je Bežek obravnaval dušeslovje bolj na materialistični podlagi, češ da so možgani (inateria) izvor vsem duševnim doživljajem; to je uma, čustev in volje, Dokt. Veber, 'sedanji sedemdesetletnik, pa je idealist 'in trdi, da so predstave in misli doživljaji uma (možganov); čustva in stremljenja pa doživljaji nagnjenj, to je srca. Dasi je eksperimentalna psihologija v 'teh zadnjih časih ogromno napredovala, ne more še povsem dati prav ne enemu ne drugemu. In če Bežek s svojo trditvijo ne bi napravil drugega kot da je sprožil pri nas te znanstvene razprave, bi bil že storil dovolj.
V letih 1914 in 1916 je pri Slov. Šolski Matici v Ljubljani izšlo v dveh zvezkih Bež-kovo Vzgojeslovje. Dasi je bilo to delo spisano za avstrijsko šol. knjigo, so Bežkova
izvajanja o možnosti vzgoje, o vplivu dednosti, o miljeju in o vrednosti vzgoje tako, da jih še danes priznavamo. Bežek poudarja, da mora biti glavni cilj vsake vzgoje zagotovitev gojenčeve samostojnosti po preteku vzgojne dobe. Starši in učitelji lahko najdejo v Bežkovem »Vzgoje-slovju« mnogo prav koristnih napotkov za svoje vzgojne ukrepe.
V poglavju »O šoli delavnici« Bežek nakazuje potrebo po strokovnih šolah, katere naj usposabljajo dijaka za samostojno duševno in spretnostno ter fizično delo. Imel je prod očmi že vso šol. reformo na tehnični podlagi in se je zanjo živo ogreval.
Vednost in spretnost pa naj ne bodo po učitelju vlite in vsiljene, ampak naj se samo individualno tvorijo pod njegovim vodstvom z gojenčevo lastno močjo, samo-tvorno in samostojno pridobljeno.
Tudi »Vzgojeslovje« je želo najlepše o-cene. Simon Dolar ga je ocenil v letniku 1925 »Vede«; prof. Karel Osvald pa v pe-dagoško-zaumstveni reviji »Popotnik« leta 1920, kjer med drugim pravi:
»Kdor hoče imeti vodnika čez pisano pokrajino sedanje pedagike, ta vzemi in bari, ne, prebiraj glavno knjigo Bežkovih misli o vzgojnem dejanju in nehanju, nje-
govo „Občno vzgojeslovje z dušesiovnim uvodom!’’«
Če zbrano čitaš »Vzgojeslovje«, pač živo čutiš, kako je bil pisatelju nenehno pred očmi končni cilj: ustvariti in vzgojiti na Goriškem tak slovenski naraščaj, ki bi znal z umom in značajem čuvati narodne meje, biti pa kljub temu človekoljub in vzglednik.
Bežek sam je bil nam gojencem vzor z lastno, vedno vestno pripravo ter veren in pravičen profesor. Če 'le .ni imel kakih res posebnih zadržkov, je bil vsako nedeljo z nami pri skupni šolski maši v cerkvi sv. Antona.
Vsi, ki smo izšli ;iz njegove šole, se ga spominjamo z veliko hvaležnostjo in spoštovanjem. Naš ponos, da smo njegovi u-čenci, naj mu bo najlepši spomenik!
Kakor nas dijake, je vklepal v svojo ljubezen tudi vse slov. učiteljstvo. Učiteljski stan mu je bil svet; cenil ga je po njegovi apostolski misiji.
Naslada mu je bila, ko je videl, da naše šole, naše učiteljstvo napreduje v moralnem in materialnem pogledu. Ugled u-čiteljstva in stanu primerna eksistenca so bili njega veselje. Da bi le bilo v naših vrstah mnogo takih značajev!
V Slov. biografskem leksikonu beremo:
»Bežek je soliden in simpatičen vzgojitelj, poln ljubezni do svojega naroda, bogat na izkustvih vseh življenjskih vprašanj, ki se tičejo praktične strani vzgoje. Torej bolj praktik kakor teoretik.«
* * *
Pa še nekaj misli iz njegovih del, da ga boste znali boljše ceniti kot umea in človekoljuba.
»Vsi ljudski vzgojitelji« in človekoljubni umetniki naj se zavedajo dolžnosti, da je čustvenim potrebam množice streči s srcem dn ne s terorjem! V tem je obsežen dobršen del ljudske vzgoje. Hvaležno nalogo, pa tudi sveto dolžnost ima v tem pogledu ljudski učitelj v šoli in izven šole. »Dobri zgledi!«
Rodbinsko življenje je podlaga obstoju, pa tudi prosvetnemu napredku in moralni izpopolnosti človekovega rodu. Samo v rodbini zamorejo vzkliti čustva, ki ubla-žujejo kruti egoizem ter ga pretvarjajo v altruizem. Samo v družinskem krogu se more razviti ljubezen roditeljev med seboj in do otrok in le teh vdanost do roditeljev ter naklonjenost med seboj.
(Se nadaljuje)
*=Ls,.Jr’ifr
Tržaški občinski svet obsoja fašistične manifestacije
V ponedeljek 27. marca so praznovali po vsej Italiji stoletnico italijanskega zedinjenja. Proslava je bila tudi v Trstu, a so jo fašisti izkoristili za nove sovražne demonstracije proti Slovencem. Med slovesno prireditvijo v Verdijevem gledališču so naščuvani dijaki motili govornike, metali na občinstvo letake z gesli proti dvojezičnosti ter psovali Slovence. Po končani prireditvi v gledališču se je gonja nadaljevala po ulicah. Spet smo imeli priliko slišati divje vpitje »Fora i ščavi) in »A morte i ščavi«. Resnici na ljubo je treba vendar povedati, da se je teh demonstracij udeležilo le kakih 200-300 dijakov, medtem ko je prebivalstvo in tudi ostalo dijaštvo na splošno obsojalo njihov nastop. V noči od nedelje na. ponedeljek so poleg tega neznanci onesnažili ploščo, ki je vzidana pod portikom županstva v spomin na zlato kolajno, katero je prejejo tržaško mesto za zasluge v odporniškem gibanju.
Naslednji dan, to je 28. 3., je bila v tržaškem občinskem svetu razprava o teh dogodkih. Podžupanu Cumbatu, ki je v imenu celotnega občinskega odbora izrekel globoko ogorčenje nad omenjenimi dogodki, so sledili še drugi govorniki, ki so vsi obsodili nekulturne nastope skrajnih nacionalistov ter poudarili, da je treba storiti novim fašističnim podvigom konec.
V tem smislu so govorili Coloni za krščansko demokracijo, Pincherle za socialiste, Calabria za komuniste, Dulci za socialne demokrate. Dr. Pinoherle je med drugim predlagal, naj občina organizira posebne tečaje, na katerih bi seznanili mladino s sodobno zgodovino ter ji prikazali grozote, ki jih je zakrivil fašizem.
Med razpravo je dobil besedo tudi dr. Simčič, svetovalec Slovenske liste, ki je med drugim rekel: »V našem mestu smo spet doživeli demonstracijo nacističnega kova. Prireditev, ki je bila v Verdijevem gledališču v proslavo stoletnice italijanskega zedinjenja, so nekatere skupine, ki jih ni težko identificirati izkoristile za to, da so vprizorile novo gonjo sovraštva in zaničevanja proti slovenskemu prebivalstvu na tem ozemlju. Nesramna gonja se je nadaljevala po ulicah in trgih.
»Želim poudariti, — je nadaljeval Simčič, — da slovenskega prebivalstva ni zadelo toliko dejstvo, da je nekaj stotin fanatičnih in naščuvanih mladincev divjalo po tržaških ulicah ter kazalo svoje sovraštvo do slovenske manjšine, kolikor dejstvo, da so oblasti, ki imajo nalogo skrbeti za javni red, gledale očetovsko, popolnoma brezbrižno na demonstracije, kot da bi se jih ne tikale. In vendar so demonstranti kršili državno ustavo in Londonski sporazum. Mislim na člena 3 in 6 državne ustave. Kar se pa tiče Londonskega sporazuma, smatram za potrebno naglasiti, da ga je italijanska vlada podpisala ter da je še pred kratkim ponovno izjavila, da ga ima za veljavnega ter da ga namerava izvajati. člen 3 Posebnega statuta Londonskega sporazuma pravi: »ščuvanje k narodnemu in plemenskemu sovraštvu na obeh področjih je prepovedano in vsako tako dejanje bo kaznovano.« In kaj je storila oblast, da bi preprečila kršenje teh določil? Nič.«
Ob zaključku je svetovalec Simčič naprosil župana, naj posreduje pri oblasti, da bi v bodoče branila zakone z večjo energijo. Danes, 16 let po smrti nacizma in fašizma, medtem ko je v polnem razmahu gibanje za Panevropo in za bratstvo med evropskimi narodi, bi ne smelo več biti mesta za podobne nastope.
Med razpravo v občinskem svetu se je vsekakor pokazalo, da so vse stranke, razen seveda skrajnih desničarjev, na vsej črti nasprotne novemu nastajanju fašizma.
O sporu v Tržaškem arzenalu
Mnogi tržaški krogi sodijo, da je zasedba Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka s strani delavcev presenetljiva in nesorazmerna. Nočemo razsojati o u-mestnosti spora, pravijo isti krogi, vendar pa je treba ugotoviti, da so ti dogodki presegli razsodno mero. Zasedba neke tovarne je skrajno resno dejanje, h kateremu se delavci lahko zatečejo v primeru zelo resnega položaja. Nikoli pa se ga ne sme dopustiti v primem normalnih sindikalnih sporov, kot je sedanji v arzenalu. Se nikoli se ni zgodilo, da bi na nezadovoljive nasprotne predloge delavci odgovorili z zasedbo delavnic. Ti krogi pozivajo sindikaliste, naj uporabljajo metode.
ki so v skladu s stvarnostjo, kajti drugače bo prišlo do takega položaja, ki si ga komunisti najbolj želijo za svojo prevratniško delovanje, katero se navadno zaključi z ukinitvijo vseh demokratičnih strank in sindikatov.
Iz Rojana
S proslavo Materinskega dne na oljčno nedeljo se je zaključilo prosvetno delovanje v sedanji dvorani. Trideset let se je Marijina družba stiskala v skromnih prostorih in verjetno se je prav zato tako navdušeno oklenila ideje za zgraditev novega Marijinega doma. Če je božja volja, se bomo konec maja preselili v nove prostore.
*
Osnovna šola v Rojanu je priredila na oljčno nedeljo v Marijinem domu v Rojanu Materinsko proslavo. Program je obsegal pevske točke, recitacije, rajanje in igre. Vse točke so bile zbrane pra za to priliko. Peli, rajali, recitirali so mamicam v znak ljubezni in hvaležnosti. Točke so bile skrbno pripravljene. In ploskanje udeležencev je izzvalo ponovitev rajanja »Sem deklica mlada vesela« ter zadnje pevske točke. Vsi učenci in učenke so se spomnili ljube mamice in vsak je pripomogel po svoji moči, da je Materinska proslava nudila prisotnim poldrugo uro veselega, prijaznega in prijetnega užitka.
Gostje so napolnili dvorano do zadnjega kotička in s ploskanjem nagrajali vsako točko nastopajočih.
Prisrčna pohvala pridnim učencem in požrtvovalnemu učiteljstvu! C. g. kaplanu
Zorku iskrena hvala za gostoljubnost. Želimo mu, da bi kaj kmalu dospel do otvoritve novega Marijinega doma. Farane pa vabimo k vztrajni pomoči s prispevki za kritje stroškov, ki jih zahteva novo poslopje in oprema.
Želimo, da bi se naši učenci kaj kmalu zopet oglasili.
Rojančan
Slovesnost v Borštu
Na belo nedeljo, 9. aprila, bomo blagoslovili nagrobni spomenik, ki so ga župlja-ni postavili v hvaležen spomin pok. župniku msgr. Fr. Malalanu. Istočasno bodo preurejeni in obnovljeni tudi 3 grobovi oz. spomeniki nekdanjih borštanskih župnikov, ki so bili precej zanemarjeni.
Ob lepem vremenu bo ob 16" sv. maša na pokopališču pod milim nebom, drugače pa v župni cerkvi. Prelat msgr. Jakob Ukmar bo govoril, cerkveni zbor pa bo z velikonočnimi pesmimi proslavljal zmago nad smrtjo po vstalem Zveličarju, ki daje poroštvo vstajenja vsem, ki počivajo v gro-beh. Pri glavnih delih bodo vsi navzoči molili kratke mašne molitve. — K svečanosti so vabljene vse sosednje župnije, zlasti pa so vabljeni vsi pokojnikovi duhovni sobrat je in prijatelji.
*
V četrtek, 6. aprila, bo borštanskim fantom in dekletom govoril prof. Beličič o temi: Kaj naj fant 'in dekle prineseta v zakon?
V soboto, 8. aprila, ob 20.30 pa bo mladina srednjih šol, otroci osnovne šole in otroški vrtec priredili veselico v proslavo materinskega dne, ki je bila na programu za 25. marec, a je zaradi ovir morala biti prestavljena. — Vsi stairši iskreno vabljeni! Sprejela nas bo že skoro docela urejena in prenovljena dvorana pri čč. sestrah.
Prepričani smo, da bosta obe prireditvi vsaj tako dobro uspeli kot prva konferenca za starše sredi marca, ko je govoril prof. dr. šah o nevarnih vplivih na mladino in je z zanimanjem poslušalo govornika okrog 40 mater in nekaj očetov.
VELIKA NOC V GORICI
Letošnja velika noč je bila v živem nasprotju s preteklim božičem. Namesto sonca in toplote nam je prinesla mrzlo, deževno vreme in nam prekrižala marsi-kak načrt za nameravane izlete v pomladansko naravo. Vse to je le zunanja oblika praznikov, zato pa smo bili tem srečnejši, da smo letošnjo veliko noč tako lepo praznovali v naših cerkvah in predvsem sodoživljali v naših dušah čudovite dogodke svetih dni.
Večerna maša pri Sv. Antonu na veliki četrtek prehaja že v tradicijo. Vsi verni goriški Slovenci se zberemo k tej veliki sveti večerji kot nekoč apostoli v dvorani zadnje večerje in v tej intimni domačnosti prisostvujemo sveti daritvi in v strnjenih vrstah poklekamo k obhajilni mizi. Sv. mašo in lep govor je imel msgr. Močnik, pevski zbor M D pa nam je lopo prepeval evharistične pesmi. Od 11. do polnoči istega večera pa so žene in dekleta prebile uro molitve pri božjem grobu v stolnici, za njimi so se razvrstili možje in fantje od polnoči do ene. Lepe so take ure ob božjem grobu in hitro minejo. Na veliki petek zjutraj smo zopet pohiteli k božjemu grobu v stolnico, kjer smo molili in sodoživljali Jezusov križev pot na Kalvarijo in njegovo smrt na križu. Na veliki petek zvečer smo se v cerkvi sv. Ignacija udeležili v velikem številu zadnje postne pridige, ki jih je letos imel msgr. Močnik. V teh lepih postnih govorih nam je s svojo prepričevalno besedo prikazal pomen življenja v luči sv. vere. Po pridigi na Travniku smo imeli še na Placuti predavanje o Kristusovem trpljenju, kakor poročamo na drugem mestu.
Po teh lepih pripravah smo se na velikonočno jutro v vsej polnosti vživeli v Kristusovo vstajenje, ko smo v goriški stolnici prisostvovali vstajenjski procesiji in sv. maši. Procesijo in sv. mašo je imel stolni župnik msgr. Velci, za kar smo mu Slovenci zelo hvaležni. Po trikratnem vsta-jenjskem Aleluja so raz kor v vsej mogočnosti in slovesnosti zadonele naše veličastne velikonočne pesmi, ki jih je pel zbor »Lojze Bratuž« z zborom dekliške MD pod vodstvom prof. M. Fileja. Veliko je bilo v tem jutru sv. obhajil, kar je najlepši dokaz, kako naše ljudstvo živi s Kristusom in njegovo Cerkvijo.
Na velikonočni ponedeljek je kljub negotovemu vremenu veliko število Goriča-
nov zapustilo mesto za izlete v bližnjo okolico.
Novi dekan goriškega kapitlja
Na veliki četrtek, po maši posvečenja sv. olj je pred zbrano duhovščino v stalni zakristiji g. nadškof msgr. Ambrosi sporočil, da je Sv. Stolica imenovala msgr. Jožefa Velci j a za dekana stolnega kapitlja. Po smrti pok. msgr. Tarlaa je namreč bilo to mesto prazno; sedaj ga je dobil msgr. Velci, ki obhaja letos ravno 40-let-nico, odkar je prišel v stolnico za vikarja. Nato je 1. 1935 postal kanonik, leta 1951, po smrti msgr. Brumata, kanonik-shola-stik, sedaj kanonik-dekan. Od leta 1945 vodi tudi stolno župnijo.
če kdo, je novo mesto zaslužil msgr. Velci, ki se za dobrobit stolne cerkve in njenih vernikov trudi že 40 let v splošno zadovoljstvo vseh vernikov, Italijanov kot Slovencev. — Ob novem imenovanju naj gredo msgr. Velciju iskrene čestitke vseh vernikov stolne župnije in tudi vseh go-riških Slovencev.
Volivcem Slovenske iiste!
Vodstvo Slovenske demokratske zveze
v Gorici
VABI
volivce Slovenske liste, naj pridejo v četrtek 6., v soboto 8. in v torek
11.	aprila na Placuto št. 18 v Gorici, od 8. do 9. ure zvečer.
Tam bomo podpisovali slovenske kandidatne liste. — Vsak naj vzame s seboj osebno izkaznico.
Kristusovo trpljenje v znanstveni luči
Na veliki petek zvečer je goriško SKAD pripravilo v Marijinem domu na Placuti nadvse zanimivo in lepo predavanje »Kristus - Človek«. Mladi goriški zdravnik doktor Mitja Bregant, nam je v znanstveni luči prikazal Kristusovo trpljenje. A to ni bila mrzla zdravniška analiza, ni bilo strogo znanstveno predavanje, bila je najglobja izpoved vere, ljubezni, sočutja in občudovanja zdravnika-katoličana do Kristusa Odrešenika. Že njegove prve besede so osvojile obilno občinstvo, ki je v naj večji zbranosti in pobožnosti, kot bi bili v cerkvi, sledilo do konca pretresljivim odkritjem trpljenja Boga - Človeka. Podlaga predavanju je bil sv. evangelij, ta naj-verodostojnejši in neizpodbitni vir resnice. Predavatelj je gledanju evangelistov na Kristusovo trpljenje pridal še svoje lastno gledanje zdravnika, ki si je po dolgem in natančnem študiju priboril neizpodbitne dokaze o fizičnem in duševnem trpljenju božjega Mučenika. Spremljali smo tako Jezusa od Oljske gore do Kalvarije, do njegovega zadnjega izdihljaja na križu. Bila je to ura globokega molka in najin-tenzivnejšega premišljevanja Kristusovega trpljenja, prepletena s toliko toplino in ljubeznijo, da smo vsi čutili v predavateljevih
zaključnih besedah o Kristusu tudi njegovo lastno najčistejšo izpoved: Ljubezen Mu je bila življenje in življenje Mu je bila ljubezen.
Razstava goriških slikarjev v Novi Gorici
V Novi Gorici bodo te dni otvorili razstavo goriških slikarjev in kiparjev. 24 slikarjev in dva kiparja iz Gorice in pokrajine sodeluje na tej razstavi s 65 deli. Med njimi sta tudi Slovenca Cej in Kosič.
Fronta je na Goriškem v popolni likvidaciji
Iz Pr. dnevnika smo zvedeli, da je Zveza slov. prosvetnih društev v Gorici po dolgih letih imela zopet svoj občni zbor na oljčno nedeljo. Važna je s tega občnega zbora dejstvo, da so ob koncu sklenili, da se ZSPD na Goriškem združi z ono v Trstu v eno organizacijo. Novemu odboru so poverili nalogo, naj sklep izpelje.
Tako so titovci na Goriškem izgubili vsako samostojnost; najprej so klonili na političnem polju, ko so se zvezali v skupno Slov. gospodarsko zvezo; nato so jim ukinili njih glasilo Sočo; sedaj so še ob prosvetno organizacijo. Kaj jim še ostane? Da zapojejo: »Včasih je luštno b’lo, zdaj pa ni več tako...«
Smrt dveh goriških zdravnikov
Pretekli teden je Gorica izgubila kar dva zdravnika. Na veliki četrtek se je v bližini Vidma s svojim avtom smrtno ponesrečil ravnatelj goriške umobolnice, 57-letni dr. Antonio Canor. Isti dan pa je v Gorici umrl znani zdravnik za otroške bolezni dr. Giuseppe Cicuta. Posebno slednji je bil v Gorici in okolici zelo znan in priljubljen.
Pri Rdeči hiši urad za pomoč avtomobilistom
Goriški Avtomobilski klub bo s 1. majem odprl na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši urad za pomoč inozemskim avtomobilistom, ki prihajajo v Italijo. Podobni uradi poslujejo skoro že povsod na obmejnih blokih, zato je bilo potrebno, da se ustanovi tudi tu na meji mod Italijo in Jugoslavijo, ko zlasti v poletnih mesecih prihaja in odhaja preko tega prehoda toliko turistov. Namen tega urada je pomagati tujim turistom pri izpolnjevanju vseh potrebnih listin, nabavi bencinskih kuponov in z vsemi drugimi potrebnimi nasveti in navodili, ki jih potrebuje tuji turist, ko prihaja v Italijo.
Oslavje
Zahvala
Družina pokojnega Alojzija Markoviča z Osla v ja, ki se je dne 29. marca smrtno ponesrečil v bližini Pevmskega mosta, se naj iskrenejše zahvaljuje vsem, ki so ji v tej tako težki uri izkazali toliko sočutja bodisi z udeležbo pri pogrebu, bodisi drugače. Ti dokazi sočutja so ji bili v veliko tolažbo.
Jami j e
Velikonočni ponedeljek bo ostal znamenit za našo župnijo. Ta dan je ob 9h dopoldne ob prisotnosti lepega števila vernikov g. župnik blagoslovil temelje nove stavbe za župnišče. Naša vas ima namreč cerkev, toda še vedno smo brez župnišča. Tega pa vsaka župnija nujno potrebuje, ker duhovnik ne more stanovati na gmajni. Po prizadevanju našega g. župnika in po uvidevnosti in skrbi vseh naših ljudi bomo sedaj v doglednem času imeli novo župnišče in stanovanje za župnika, da ne bo več šel glas o naših gospodih, da stanujejo na cesti, to je v avtomobilu. Župnišče bo moderno urejeno po načrtih arhitekta prof. dr. Riavisa iz Gorice. Dela vodi geom. Cvetko Nanut iz štandreža. Domači možje in fantje so obljubili, da bodo velikodušno pomagali pri gradbenih delih. To so že pokazali v ponedeljek pri kopanju in polaganju temeljev.
Naša župnija je revna in začeto delo je tvegana zadeva. Zato se g. župnik priporoča dobrim dušam za pomoč, da bodo začeta dela srečno prišla do konca.
Dol
Teden pred veliko nočjo je zasvetila v Dolu električna luč in razsvetlila temo naših hiš. Veliko let smo čakali na to pri-
dobitev sodobnega življenja. Tem težje nam je bilo pri srcu, ker gredo prav pre-. ko naše doline številni električni daljnovodi, ki nosijo energijo drugim krajem, dočim smo mi še vedno morali svetiti s petrolejkami in karbidovkami. No, sedaj je, hvala Bogu, tega konec. Tudi Dol je stopil med moderni svet in bo lahko po-slušal radio in gledal TV. Samo da nam ne bi elektrika služila bolj za slabo kot za dobro. Mladina bo sedaj lahko bolj skrbela za lastno izobrazbo s čitanjem časopisov in knjig.
Povedati moramo tudi, da smo dobili novo pokopališče. Stoji ob cesti malo pred Palkiščem. Je sicer majhno, a zelo okusno urejeno. Ob vhodu s ceste sta dve celici, ena za morebitne ponesrečence, druga Pa služi za shrambo. V sredini pokopališča je podzemska kostnica. Pokopališče je majhno, a upamo, da bo zadostno, ker se kraški ljudje trdno držimo življenja.
Radio Trst A
Teden od 9. do 15. aprila 1961
Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi-
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv.. Justa-
— 11.30 Oddaja za naj mlaj še. »Prišla ]e pomlad«. Igrajo člani R.O. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj--Kronika tedna v Trstu. — 14.45 Pojeta Ivo Robič in Marjanca Deržaj. — 15.2® Ivan Matetič-Ronjgov: Roženice. — 17.0® Tržaški obiski: Sv. Barbara. — 18.30 Glas-bene slike. — 21.00 Iz zakladnice sloveli' skih narodnih pesmi: (28) »škerjančefc poje, žvrgoli...« — 21.30 Koncert Tržaškega Tria.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu-27. lekcija. — 18.30 Baročna glasba: Ge-miniani: Sonata za violino. Torelli-Santi-Simfonija z dvema trobentama. Pergolesi-Concertino v f-molu. — 19.00 Znanost $ tehnika: »Zemeljski plin v Italiji«. — 20.30 Umberto Giordano: »Andrea Chenier«, 9 pera v štirih dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: (2) »K€' mični in fizikalni pojavi pranja«. — 18-3® Schubert: Simfonija št. 5 v b-duru. •" 19.00 Pisani balončki. — 21.30 Koncert of ganistke Lilian Capponi. — 22.00 Sprehodi po antičnih gajih: (8) »Pindar, zanosn* pesnik športa in mita«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence-14. oddaja. — 18.30 O glasbi in glasben*-kih v anekdotah: (2) »Legenda in resnica■ Palestrina in Schubert«. — 19.00 Zdra'!' stvena oddaja. — 20.30 »Zaton ob zori*' igra v treh dejanjih. — 22.30 PergoleS'-Koncert za flavto, godala in kontrabas v G-duru.
Četrtek: 18.00 Radijska univerza: $ »Človek iin vremenski vplivi«. — 19.00 & rimo obzorja: šege in običaji tujih 1,8 rodov: (1) »Eskimi«. — 20.30 Simfonik koncert orkestra Tržaške Filharmonije-
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. ^ lekcija. — 18.30 Konjovič: Koštana, sii^ foraični triptih. — 19.00 šola in vzgoj3' Anton Kacin: »Pregovori in reki v vzgoJ'11'
— 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.15 Ko®" cert operne glasbe. — 22.00 Obletnica te^ na: »Secesija Virginije in izbruh drža' ljanske vojne«. — 22.15 Srečanja s ■sl®' nimi glasbeniki. (12) »Dinu Lipatti«.
Sobota: 15.30 »Krivoprisežnik«, igra sedmih slikah. — 18.00 Radijska univerz#' Stanko Janežič: Deset stoletij ruske 0 hovnosti: (2) »Do vdora Tatarov v stoletju«. — 18.30 Bugamelli: Simfonij3 št. 3. — 19.00 Pomenek s poslušalkami' ^ 20.40 Zbor France Prešeren. — 21.00 »T®^ fonska kabina«, radijska drama.
OBVESTIL^
OBVESTILO. Opozarjamo vse bivše & portiranče kakor tudi svojce deportira11^ in umrlih v nemških in italijanskih riščih, naj se zglasijo v uradu na sed6* PSDI na Travniku št. 17. Urad je o® vsak četrtek od 10 do 12. ure. — Potre® informacije lahko dobijo v domačem f ziku.
DAROVI
Za Katoliški dom: M. M. - Gorica !■ ,,_ Simčič Zorko - Buenos Aires 6.200; i~ nade: Simčič Ida 9.300, Srebrnič 9.300, Pregaly Brigita 6.200, Obljubek ^ ko 3.100, Ivančič Franc 6.200, Ožbolt F**^ 1.240, Černigoj Anica 1.240, Bizjak M«1** 620, Bizjak Avgusta 620 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: M. M. 20-^ Pahor 1.000; S. M. 1.000; Pertot OtiUlj 10.000; Pahor Olga 4.000; družina 0& 2.000; D. N. 5.000 lir. — Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^j trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici