Slovenski
cerkveni časopis.
j: 9G,
r Sabo! o	Gr it t!na

OZNANILO
li©HA 1IHIII,
Katolški cerkveni list.
Vrednik: Dr. Jaiicx Kriz. Pn^aear.
Pod tem iiiicnam bo priitoduo Iclo izhajal zazdajni ..Slovenski c c r k v c ti i ras fini s** \ud napisani ho tudi noviniu naslovu priiuerjeno podoho dohil. Scer ho ..Zgodna Danica- kakor ..Slovce r k v. časopis" tekočima leta razne sostavke obseg!a. kteri bodo pudučevali iu poterdovali v veri. vnemali k keršanski popolnosti in skazovali velikost i ' lepoto katolške cerkve ter razodevali prečudne pota previdnosti božje, ktera skoz vse stoletja in tu«': : išne dni očitno nad cerkvijo čuje.
Pisano se }c .uk-j '»ui::. Ir bo ;>»•«	. . - 'M < r -v^r. ' i - *	r. .
spod fajmošter Peter llicingcr začel v ..Z god ni Danici- cerkvene zgodbe pisali, ktere bo celo leto naprej snoval, in pred ko ne še le v letu 1850 končal.
..Z g o ti n a Dan i c a" bo izhajala vsak teden enkrat, v č e I c r t i k. v e n i e c I i p o I i.
Cena za celo leto po pošli jc 2 gold. in 40 kraje., za pol leta I gold. iu 20 kraje.: v Ljubljani pa po poslih prcjcinana velja „Zgodna Danica" za celo leto 2 o-old., za pol let i 1 gold.
Prosimo, de bi se p. i. naročniki kmalo, vsaj «1«» konca tekočiga leta oglasili, de bomo zamogli permerjeno število iztisov precej od konca narediti, scer bi sc kakor letaš zamoglo zgoditi, dc bi nam ne bilo mogoče poznejšim naročilam zadostiti.
Duša najde Jezusa v jaslicili.
It,
t S. Alfonza Ligorijana.)
i z duma £or znat! zvezd . o kralj nebeški! \ ta lilevee prideš zdaj ko otrok človeški; O dete izvoljeno, sladko! Trepcčeš v ntrazu vetru zlo; Plačuies tak boleče, lic, Bog! si ljubil turne tak goreče.
O dele. stvarnik v.-ih reči na sveti! Plenic in druzga nimaš se ogreti; O ljubo dete! v serce glej Se smiliš meni v revi tej; Ki ljubiš tol ko mene. Ker te ljubezin v tako revo žene.
Pustiš Očetovo naročje sveto. Terpiš na merzli slanici zame vneto;
Kako. predobri! gines me: Kam pelje zdaj ljubezin te f Kaj za dolgove moje Teipljenjc vzames ti na rame svoje?
Sej sklenil sam si k nam v tcrpljenjc priti Kaj hočeš zdaj jecati. se solziti f O Bo^! ki sam'ga ljubit' vem. O Jezus! dobro te urnem; .Spoznam, se moram bati -Ne iz rev. — z ljubezni .-iljen si jokati.
Jcčiš. de po neizmerjeni ljubezni Stvar nehvaležna malo imam ljubezni: Serca ve>elje ti sladko! Si vedil kdaj od mene to; \e jokaj nič vec milo. Ko >crcc moje večno te ljubilo.
O blago dete! spiš ti zdaj. al nikdar Ne spi pa tvoje serce — o rc> nikdar!
0	dra;o jajnjice ! povej : Kaj. moj preljubi misliš zdaj?
Ljubezin preobilna!
Poveš, je zame umreti želja silna.
Za me se hočeš smerti zapisati;
Al dru;'mu smem ljubezin svojo dati' Marija, upanje sladko!
1	e tvoj'ja Jezu*ka gorko
Zado>t ne znam ljubiti.
I.jubezin ti mu i>i namestiti.
II i c i n g e r.
Kratki preniisliki
iz >. evangelija za če t črto nedeljo v ad-vcntii. (Luk. I, 1—6.)
Janez Kcrstnik je oznanoval kerst pokore po \sili straneh potoka Jordana. Že v Mojzesovi postavi je bilo zapovedano mnogo oeisvanjc in umivanje za duhov šino in za druge ljudi. Tudi neje-vernike, ktere so Judje v svojo vero sprejeli, so kcr>tili, to je. so jih z vodo oblili, ali celo v vodo do glave potopili: vender je bilo pa vse tako umivanje le v oeisvanjc telesa menjeno, ali saj tisti-krat farizeji pri takim iinajnim umiv anji niso na no-trajno ocisvanje duha nič več mislili.
Sveti Janez je pa oznanoval drug kerst, kerst, kteri je keršciiec na očišvanjc duha od pregrešniga nagnjenja iu na resnico poboljšanja življenja vezal i*i nap ijeval. Zalo pravi sveti cvangcJi, de j« Janez oznanoval kerst pokore. S takim kerstam pokore namreč >o se imeli ljudje na prihod Zveli-carjcv in na kraljestvo milosti iu gnade pripraviti. Iz tega namena je Janez svoje poslušavce opomnil besedi Izaija preroka: ..GI a s v p i j o č i g a v p u-šavi: Pripravite pot Gospodovo! Poravnajte njegove steze! Vsaka dolina naj se napolni, vsak hrib in breg naj se poniža. K a r j e k r i v i g a . bodi r a v no, k a rje o j s t r i-ga. naj bo gladka pot." Duhovni pomen teh besedi svetiga pi^nia je, de moremo vse, kar nam je zoperniga iu na^protniga Zv eličarjev iga kraljestva se vdeleziti. s pota spraviti, iz svojiga serca po-trebiti.
-\ko horciiio kristjanje nauke teh besedi premislili in v ««v oj prid oberniti, najdemo pri spre-niisljcvauji trli resnic štiri nasprotljcje, kteri nam pot Go^po-.Iovo do nas neprehodno sturč, namreč: doline i is brezup pomankanja keršanskih čednost iu ihdirih del. hribe in bregove hudobij in pregreh, krive pota zvijač in svojoljubja in o j stre pota gronih priložnost in zapeljevanja. \ se te štiri na>protljcjc moramo premagati in s pota spraviti, če hočemo, de naš Gospod s svojim kra-1 jest vam k nam pride.
Pervi nasprotljej na poti. po kteri bi imel Gospod k nam priti, so doline in brezni poman-
kanja tistih čednost in dobrih del, ktere božji gnadi pot do našiga serca zaperajo. Poglavitna teh čednost je ljubezen, od ktere govori sveti Pavi, de jc še večji, kakor vera in upanje, in de, ko bi tako vero imel, de bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, bi vse to nič ne pomagalo. Kdor ne ljubi Boga, ostane v smerti, nas uči sveti Janez evangelist: toraj je pomankanje te čednosti globok prepad med nami in med Gospodam, kteriga moramo napolniti, de mu pot do našiga serca pripravimo. — Ce je pa tudi ljubezen nar večji čednost, ste pa po nauku svetiga Pavla vera in upanje tudi potrebne: Zveličal* sam pravi, dc kdor ne veruje, jc že obsojen. Toraj je tudi nejevera globoka dolina, in clo brezen, čez kteriga Hog k nam ne pride, in mi nemoremo k njemu priti. Kavno tako. kakor pomankanje teh in družili čednost, dela tudi pomankanje dobrih tlel globoke jame in doline na poti Gospodovi, ktere si moramo prizadevati, dc jih napolnimo, in tako pot Gospodovo po opomin-vanji Janeza Kcrstnika pripravimo.
Drugi opoverk na poti, po kteri ima Gospod k nam priti, so hribi in griči, kteri so naše hudobije in naši grehi. Tri hudobije so posebno visoke gore, čez ktere ni mogoče pota do Gospoda speljati. dokler se ne ponižajo; te so po besedah svetiga Janeza: ..Požel je nje mesa, p o želj en je oči, in napuh življenja". Požcljcnje mesa je pokori, to je zateranju mesa ravno nasproti: pože-Ijenje oči, to je lakomnost je po besedah svetiga Pavla mnliknvaujc: napuh življenja, to je prevzetnost je pa tista hudobija, od ktere pravi tudi sveti Pavi, de je Kog njen nasprotnik, keri prevzetnim nasprotijc, ponižnim pa svojo gnado daje. Prevzetnost, poželjiv o>t in lakomnost so med vsimi drugimi pregrehami nar večji, in glava družili, so med hribi in griči nar višji gore, čez ktere se pot do Gospoda ne more drugači napraviti, kakor de se gore ponižajo in odpravijo.
Doline in prepade napolnovati, in gore poniževati iu poderati je pa težavna reč, ktera marsi-kteriga ustraši, de rajši ovinkov iše, de bi se truda iu dela uganil, kar je tretji zailcržik prihoda Gospodoviga. Ljubezen do sam iga sebe. lenoba iu zanikernost v duhovnih rečeh za veliko tacih ovinkov vedo, po kterili bi se grešnik truda oganil, doline pomankanja in gore hudobij pustil stati, in vender pot Gospodu do sebe pripravil. Zunajuo, poverimo spolnovanje zapoved, kake ne pretežke dobre dela , kak post, kaka inolitevca. ali pa tudi kaka hitro in naglo. brez priprave in brez poboljšanja opravljena spoved so take zvijače, s kterimi marskteri grešnik samiga sebe zmoti in goljla, ker misli to, kar je kriviga z ovinki in zvijačami poravnati.
Poslednji zaderžik na poti Gospodovi jc ojstra in r oglja (a pot. so s p o d t i k Ij ej i, kteri nam pot težavno in zopcrno delajo, in store, de se marskdo spodtakne in pade. Taki spodtikljeji so zapeljevanje, pohujšanje hudobniga sveta, in grešne priložnosti, ktere so že veliko nedolžnih na potu Gospodovim v padec pripravile. Tudi vse takespod-tikljcjc si moramo iz pota pospraviti, ako hočemo Gospodu gladko pot v naše serca pripraviti.
Kcrst pokore, kteriga je Janez Kerstnik ne le Judam, temuč tudi nam kristjanam pridgoval po tem takim v tem obstoji, de doline pomankanja svetili čednost in dobrih del liapolnujemo, gore in bregove grehov in hudih strast ponižujemo, krive pota lenobe in duhovnih zvijač poravnujemo, in ojstrc spodtikljeje zapeljevanja in pohujšanja, in vse grešne priložnosti s pota trebimo in pospravimo: de bo tako vsaka dolina napolnjena, vsak hrib in grič ponižan, de bo, kar je kriviga ravno. in kar je ojstriga v gladko pot, ter bo vse človeštvo vidilo božje zvc-licanjc.	Potočnik.
Apostolski blagoslov v smert ni uri (papežev žei^en za zadnjo uro.)
S	grešniku per vsi (olazbi zastran
odpušcniga greha, vonder strah zavoljo popolniga zadostcnja lahko nepokoj dela. Katolška cerkev spo-kornikam vonder v tem zopet polajšanje pripravlja, ue odpustke deli njim, kteri si v duhu prave pokore prizadenejo ne ktere posebne pobožne dela izpolniti. V življenji so kristjanu marsiktcre priložnosti odperte, odpušenje časnih štrafing liitrej doseči : za duše, od telesa ločene iu v v Lee obsojene zamorejo ži\i verni tudi še ncktcrc odpustke darovati. \ar važniši ura pa je smertna . v kteri človek pred sodnika stopi, in zna milostvo sodbo najti, ako je vse njegovo zadolženje popred odpušeno, mora pa v žalostno ječo vic stopiti, ako ves dolg ni po pokori poravnan. Skerbna mati, katolška cerkev . tedcj tudi v tisti poslednji uri svojim vernim usmiljeno pristopiti želi, in je pripravljena, jim po-sebiu odpustik pred stopinjo v drugi svet podeliti. Temu odpustki! pravimo apostolski blagoslov ali papežev žegen v sni črtni uri. Leto ime jc od tod, ker se v imenu papeževim deli: školje namreč dobe po posebnim potu o*l svetiga Očeta oblast, svojim podložnim mašnikam pravico dati, de smejo vernim, kteri žele, leta blagoslov in z njim odpusiik dodeliti.
Odpustik, ki se z apostolskim blagoslovam v zadnji uri doseči zamorc, je popolni odpustik; kolikor daleč je tedej človek zanj zadosti pripravljen, sme upanje imeti, de bo njegovo zadolženje pred Bogam obilno poravnano, in de njegovi duši tam-kej ne bo ostajalo se še pokoriti. To jc velika to-
lažba za grešnika, kterimu vest. ako je ravno v zakramentu s. pokore odpušenje greha našel, vonder še zavoljo ostalih štrafing nepokoj dela; ve namreč vsak verni kristjan. de iz ječe vic se ne pride, dokler ni vse do zaiinjiga vinarja poplačano.
Apostolski blagoslov se po navadi ua po prejetih zakramentih s. pokore, s. rešnjiga Trlesa iu s. poslednjiga olja precej ali tudi pozneji blizo zadnje ure takim bolnikam, kteri zanj sami prosijo.dokler so še per pameti, ali bi saj zanj prosili. ko bi se zavedili, ali so dali znamn ja resnične žabi »ti nad grehi, desiravno so potem zavednost zgubM: nc-spokornim grešnikam pa iu takim ki v oem.o.i smert-nim grehu umerjo, celo ni dodeliti. \ar potrehniši priprava za ta blagoslov ali odpu>tik je namreč resnična pokora: ti dej je popred spoved opraviti, ali saj kar mogoče prava gre vin ga obudili. Dalje j je bolniku. kolikor se še zave. na pre .veto ime Jezusovo klicati, težave svoje bolezni in bolccine v spravo za poprejšnje življenje voljno prenašati, Bogu se pripravljenega ponuditi za spre jemo vsiga, karkoli ho njemu všeč. smert sam . p<rterpczijivo prestati v zadostenje štrafing. ktere jV z gn li.no zaslužil.
Ko ima mašnik. kteri ima od svojiga škof;, v to oblast, ta blagoslov podciiti. 011 nar popred pokropi z žegnano vodo bolnika in njegovo stanovanje: potem moli Očcitaš z uekterimi kratkimi odgovori, in pa naslednjo iiioli.v v . t* • ioioo.ijivi li.t^. Oče obilne milosti, in liog vse tolažbe, kuri nočeš pogube nikogar, ki v (e veruje in upa. po o!»ii-nosti svojiga usmiljenja se milostivo ozri v svojiga služabnika (v svojo služabnico) I.. kteriga ( ktero) ti prava vera in keršansko upanji priporoča. Ob-iši ga (jo) v svojim zveličan ji iu po terpijenji iu smerti svojiga edinorojeniga Sina, mu dobrotljivo dodeli odpušenje in zaiiescnje vsih njrgovih pr:— greškov, de te njegova (njena) duša ob uri svojiga izhoda milostiviga sodnika najde, in v kervi ravno lega tvojiga Sina oprana v večno življenje priti zasluži. Po Kristusu . Gospodu našim.
Po tem se moli očitna spoved, in mašnik da splohno odvezo . ter pristavi:
Gospod naš Jezus Kristus, Sin živiga Boga, kteri je svctiinu Petru svojimu aposteluii dal oblast zavezati iu odvezali, naj po svoji prcsercni milosii vzame tvojo spoved, in ti zopet da pcrvo oblačilo, ktero si v s. kerstu sprejel, in jaz ti po oblasti od apostolskiga sedeža mi dodeljeni, popoliu odpiMik in odpušenje vsih tvojih grehov dodelim. V imenu Očeta, in Sina, in svetiga Duha.
Po presvetih skrivnostih našiga odreši nja naj ti odpusti vsigamogočni Bog vse strafingt zdaj-njiga in prihodnjiga življenja, vrata svetiga raja odpre in te v večno veselja pripelja. Ilicingcr.
06257815
Vera je vender le potrebna.
..Kdor no bo veroval, bo pogubljen", je rekel Kristus. (Mark. 16, 16.) Kaj pa verovati? Vse, kar veleva sv. mati katolška cerkev verovati, ktera s a ni a je steber in podstava resnice (1. Tini. 3,15.) in ki je peklenske vrata ne bodo premagale (Mat. 16, 1K), naj buta ž njimi Honge, ali pa kdo drugi. Sama, ona edina je prava, in nobena druga zu-noj nje, kjer ona sama nosi še zdaj ključe, ki jih je v sv. Petru od Kristusa prejela. Kristus je rekel svetimu Petru: na to skalo bom zidal svojo cerkev (Mat. 16, I H); ni pa rekel na te skale bom zidal svoje cerkve. Je tedaj ena skala in ena cerkev prava, ne pa več njih. rEn Gospod, Ena vera, en kerst, en Kog in Oče vsili, kteri je nad vse, in po vsim, in v nas vsili:** (Efez. 4, 5.) Te živo pšicc večne resnice se ne ujemajo z mislimi nekiga O. F. (F. nas tolaži, de ni Sloven) v cnim nemškim pruškim časniku, kteriga je želja obšla, de bi rad začel šivoriti, ter bi katolške katekizme malo pokerpal; zlasti in posebno ..niiissc friihzeitig dabin gevvirkt uerden—das allcinselig-maclicndc Prinzip zu streicben- (!!!) Kog ne zapusti koga, de bi taciniu napibnežii bolj verjel, kakor Rogu sumimu , ki nam po svetim pismu govori. Dobro vemo, kako terdno je zastavljena Gospodova beseda, kteri je slovesno pcrsegel: -Resnično vam povem . nebo in z.cndja bo prešlo , moje besede pa ne bodo prešle!** (Luk. 27. 32.) Morebit pa 50, 30. morebit še 10 let ne bo prešlo, ko bodo kosti iu žile tiga in druzih vere zaničcvavcov v grobu gnjile, strohnele in prešle, in ta trobnoba ne bo le nagmiMia. ampak grozovitna, ako bodo svojo nejevero sabo v cerno zemljo nesli.—-Pa take viteze večidel le strast in greli na torbi imata, ktera sta rogata sovražnika svete vere, in godi se jim , kakor nckimu deržaviiiniu služabniku ali častniku, ki se je lul v svoji veri, in v svojih saujanskih tuh-tarijah ravno tako globoko uilcrl, kakor je v svoji časti \ isoko stal. S peklenskim strupam se je celo vpričo svoje družine znašal čez sveto vero, in je prederzuo razodeval, kako on Roga sovraži, iu vse zaničuje, kar je božjiga. Rog pa sovražili, kakor je svet, on je temu samotermežu bil dal v resnici katolško ženo, ki je bilo sama čednost in pobožnost. Vender ona ni premogla zoper nejevero terdiga iu ledeniga moža. Xa enkrat zboli edini otrok, ki ga jima je Rog hil dal, hčerka v cvetu mladosti kakih osemnajst let stara. S trudnim perzadevaiijem jo je bila bogaboječa mati v veri in čednosti zredila: pa tudi brezverni in brezsereni nauki malopridniga očeta so kako koreninco \ otročjim sercu bili zasejati, in berž ko ne, bi bila pozneje očetova ljulika materno pšenico zadušila, ke-
dar bi še hudobni svet pertegnil bil, ako bi nebeški vertnar ne bil zgodej pogledal na to cvetlico. — Dan na dan je perhajala bolezin le hujši, in znati je bilo, de ga ni več pomočka zoper nje bolezin. Eniga dne sedi oče s solznimi očmi per postelji svoje ljube hčere, in merzel pot briše z ble-diga lica. Kar se dete pokoncu spravi, v očeta terdo oči vpre in s tehtnim glasam reče: ..Oče! bojim se, de se moja-smert bliža: zdaj vas moram še nekaj p rasa ti. Povejte mi zdaj, k a j m iver o v a ti — t o, k a r s t e m c vi u č i 1 i ? a 1 i to, kar so me moja bogaboječa mati učili verovati?- Te nenadjanc besede so nejevernimi! očetu kakor blisk serce prešinile; oči je v tla vperl. in rekel: ..Moje dete! le to za vselej verovaj, kar so te dobra mati učili!**	Jeran.
Scdajni obsir katolške cerkve.
Spisal Valentin Scžun. (Dalje.)
XIII. A v s t r i a n s k o cesarstvo.
3) štajersko (vojvodstvo).
V zgornjim štajerskim, komaj eno uro od Av-strianske meje je terg Mariaccl, kjer v 1 Os hišah do 900 ljudi prebiva. Tukaj je zlo sloveča božja pot. Ze v 13. stoletji je bil tu .Moravski mejni grof Henrik sveto kapelo sozidcl, ogerski slavni kralj Ludovik I. je v 1. 1363 v zahvalo, de gaje bil Rog v pervi zoper Turke zgubljeni vojski pred sovražniki otel, čez to kapelo krasno cerkev z njenim 46scžnjev visokim gotiškim turnani delali pereči. Ta cerkev je na štajerskim nar veči; ona je 201 čevljev dolga, 67 čcvl. široka in 91) čcvl. visoka. Zunej imenovaniga turna ima ona še dva druga turna: zvonov, kterih nar teži 105 centov vaga. je 7, in se v čistini glasu eden z drugim prav lepo vjemajo (harmoniseher Accortl). Orgle tu imajo 3S registrov. V kapeli v sredi cerkve je iz lipo-viga lesa izdelana I 1 „ čevelj visoka podoba Marije Device, ktero je bil imenovan kralj Ludovik I. sem daroval. Duri v to kapelo so iz srebra narejene (silbernes Gitterthor), ki sta jih bila Maria Terc-zia in njen mož cesar Franc Štefan tje darovala. Do 100.000 romarjev iz vsili strani Avstrianskiga pride vsako poletje semkej. V I. 1S27 na praznik vsili Svetnikov je bil cel terg Mariaccl zunaj 9 hiš pogorel, tudi cerkev je bila per ti nesreči zgubila streho in turne. De se jc ta škoda zamogla popravili, je bilo treba veliko zlatnine in srebernine iz cerkvciiiga zaklada prodati. — V tim je med dru-zimi dragimi rečmi še današeu dan zlato in z žlahtnimi kamni in biseri (Rrillanten) okinčano pero. ki ga je bil slavni Ludovik Ca h arija \Yerner Materi Jezusa Kristusa v dar perncsel. Ta mož je bi! v 1. 1768 v Kraljev cu na Pruškim od luteranskih
staršev rojen. V tim mestu se je učil pravdoslov-stva in imel v modroslovji (filozofu) slavnima modrijana Kanta za učenika. Kakor študent :in tudi potlej je on živel kakor brez vse vere grozno raz-ujzdano: trikrat se je bil oženil, pa tudi trikrat zopet se je zakon raztergal (v 1.1793—1806), kar mu je bilo kakor Luteranu perpušeno. Rog mu je bil dal posebno dobre talente, kterih so je on v napravo množili dramatiških reči ali pravljic (Dicli-tungen) poslužil. Zavoljo tiga se ga takratne lite— ratume glave, kakor siler, Illand, S taci, Joan Miiller, Fiehte itd. zlo obrajtali, pruski minister »šrocter ga pokliče k sebi v Rcrolin in ga stori kra-Ijeviga tajnika, hvala njegova se razlega po vsim Nemškim. —- Veliki vojvoda Frankfurtiški in Nemški pervi škof (Primas) Kari Dalberg, (ki je tudi »*i-lerja, Gotheta itd. zlo spoštoval, per katolčanih pa kakor poseben prijatcl Napoleonov in njegov sve-tovavce v cerkvenih rečeh ne veliko veljal) — mu da v I. 1809 penzion. ime dvorniga svetovavca (llof-rathstitcl) in mu daruje tudi imenovano drago pero iz zlata in biserov.
V	jesen 1809 gre Werncr v llim in ostane tam do I. 1813, in v tim poglavitnim mestu keršanstva. kteriga gospodar, papež Pij VII. je tistikrat Napoleonov jetnik na Francozkim bil, gine božja milost, kakor nekdaj A vgistina v Milanu, uče-niga in od sveta zlo obrajtaniga, pa tudi v grehe in v luteranstvo vtopijeniga Wernerja: on se je sprcobtTnil in postal katolški kristjan vi. 1811.— V 1. 1814 je on stopil v duhovšnieo v Ašafenburgu in bil mesca Rožnika za mašnika žegnan. Potlej gre on na Dunaj, kjer je bilo takrat zavoljo shoda (kongresa) toliko kraljev in mogočnikov zbranih, pridigje tam Jezusa križaniga, iu pravi kakor apo-stelj Pavi, de je bil velik grešnik in krivovcrc: pa de ga je nezaslužena gnada božja najdla. Se ve, de je taeiga pridigarja, kteri je svojim poslušavcani »ar bolj pokoro iu spreobernjenje k Rogu perporo-čal, hotlo vse slišati. Protestante pa je to zlo peklo, de je \Verncr od njih h katolčanam prestopil. Za-tigavoljo je pruški kralj Friderik \Vilhelm lil., ki je bil takrat na Dunaji, \Vcrnerju, kadar je bil predenj stopil, očital zakaj de je svojo mater (t.j. lutersko vero) zapustil? Ali \Verner mu odgovori: ..Kraljevo veličanstvo! jest sim le k materi (t. j. katolški veri), ktero so bili naši predniki popustili, — nazaj peršel".
V	I. 1819 je bil \Verner šel na Dunaj v klo-šter k Ligorianam, pa preden je bil noviciat dostal, tistiga zopet popustil, t e je ravno že bolehal, jc vonder le pridigval neutruden noter do 12 dni pred svojo sme rt j o, ktera gaje 17. Prosenca 1823 iz tiga sveta ločila *). — V svojim testamentu je bil
Naš Klavni misijonar v polnočni Ameriki, gospod
\V erner kloster Ligorianov za poglavitnima erba postavil, zastran zlatiga peresa pa je velil, de naj se tisto hrani v zakladu (Schatzkammer) Ma-riacelu, in je naročil: de bi romarji, ki bojo tam to znamnje njegovih zmot. njegovih grehov in njegovima ksanja (grevenge) vidili. za njegovo ubogo dušo molili. — Rog hotel, de bi se današen dan kak takšni spreobernjen Werncr oglasil!
4) Iliria (kraljestvo.)
Ime Iliria ali Illvricum so imele nekdaj dežele proli izhodni strani jadranskiga morja, t. j. sedanje llervaško, Roznia, Dalmatinsko itd. — V I. |SD9 je mogel avstrianski cesar Franc I. Relaško kre-sijo na Koroškim, Krajnsko, Goriško, Teržaško. Istrio. Reško primorje in llervaško na desni strani Save mogočnimi! Napoleonu prepustiti, kteri je \se te strani iu že v 1. 1S05 v last vzeto Dalmatinsko v eno deželo zvezal in ji staro ime Iliria dal. V 1. I Si 6 je cesar Frane ime llirie poterdil, llervaško in Reško primorje je seer v I.	p.H| ogersko vladarstvo padlo, ime kraljestvo Iliria pa je obstalo, in današen dan so v to kraljestvo per-štete naslednje dežele:
a) Koroško (vojvodstvo).
V ti deželi prebiva do 306.24S ljudi, lih je do 2S6.DOO katolške vere, 20.000 pa LuteranoV. — Katolčani imajo tu 2 škofii, Kerško in Lavan-tin.sk«. Kerška (Gurk) postavljena v I. 1070, i»r: svoj sedež v Celovcu, v stolnim kapitelnu so I prošt. 1 tehant, 1 školastik in 5 korarjev. Ta škofija obseže vso Relaško in veči del Celovške kresije in šteje v pervi 126.704 v drugi pa 91.021 duš, torej skup 217.725, med kterimi so tudi \si zgo-rej imenovani Luterani. - Sedajni Kerski škof j. čast. gospod Adalbert Jožef liidmanski, rojen IV. Maiotravna 1795 v mestu Ncuhaus Taborske kre-sije na Ceskim.
Celo ve, poglavitno mesto Koroške dežele ima do 12.000 prcbivavcov večdel Nemeov iu 7 cerkva. Med timi so zamerkljivosti vredne: stolna cerkev, cerkev sv. Duha, kjer se v slovenskim jeziku pridigje, in sosebno mestne fare cerkev s\. Tilna, ki ima lep 48 sežnjev visok in v I. 17011 sozidan turn. Iz tiga turna, v kteriga galerijo 200 stopnic pelje , se vse mesto in njegovo okrožje daleč okoli vidi. V Celovcu uče v latinskih . modro-slovskih in bogoslovskih šolah profesorji Rcncdik-tinarskiga reda iz samostana sv. Pavla.
Friderik Baraga , jc nam spoznal, de jc ob času. ko se jc na Dunaji pravdosluvstvo (Jus)učil. \Vtr-nerja rad pridigvati poslušal. in de ho slišane pi -diffe ti«ja pobožnima moža veliko pcrpomojrle, de je on jus in svet zapustil, in se v službo kristu-o\«i podal . ktero še današen dan z toliko gorečnostjo v Ameriki opravlja. —
Lavantiuska škofija, postavljena v 1. 1228od Saicburškiga vclikiga škofa Ebcrarda II. ima svoj sedež v S t. Andreji, prijaznim mesticu z 7(10 do KKHI prebi\avei: v stolnim kapitclnu so I prost, i teiiant. in 4 korarji. Ta škofija ima na Koroškim le ti tchantij z 8*.(»00 duš in obscže zraven tudi \ so (Yl jsko kresijo na spodnjim štajerskim z 233.200 iju;'i. torej vkup 32I.S00 ljudi, kteri so zunaj 40 •;0.000 \emeov na Koroškim čisti Slovenci. To >.\« lijo vlada zdaj čast. gosp. Anton 31artin Slomšek. rojen na štajerskim 2fi. Listopada 1800 v v;«si Ponkva. več let špiritual v Celovški duhovš-nici. poilej fajmošter iu tebant v Vuzcnici. dalej korar v St. Andreju in opat v Cclji je bil on od s.'i!j«njiga Naichurskiga kardinala in vclikiga škofa .'*(>. Velikotrauia IMG za Lavantiiiskiga škofa iz-\.-lii ii in •*>. .Maloscrpaua |sl6 posvečen. Pogostne pridige, ki ji!i v svoji stolni cerkvi v nje soseski in per podclcnji sv. birme tudi v cerkvah po deželi ima. eksi rcicijc zdaj z Ilenediktinarji v St. J,avlu. zu';:j z "*voj:» duhovšino doma. pridige do I.ogoslov cov. preden sv. žegne prejmejo itd. kažejo dovclj. kal.o skerbniga in svojiga visokiga poklica vredniga v»iikiga pastirja Lavantiiiska škof; j a zdaj ima. V skcrbi. de bi per dcržaviiim zboru na Dunaji kaj cerkvi v škodo ali nalaš ali po neved-i.osii od poslancov sklenjeno ne bilo. je škof Anion 3!ar;in z listam od 2 4. Vclikoserpana t. I. i»il i..juiostram svoje škofije ukazal, de naj naslednje <•» ;vke vernim oznanil jejo in jiii vabijo liste podpiran". de bi tako veliko število podpisanih poslance •ierzavniga zbora vodilo, kaj de naj zastran ka-» >!>ke cerkve store :
i ) De bi šole od cerkve ne bile odločene: 2) • ie 'ni >• klo.stri ne razpustili, ampak kjer je treba. :»iii od cerkve poravnani (reformirani), in 3) de bi •ier/.ava cerkveno iu duhov.sko premoženje per miru pustila.
L pati se je smelo, do bojo verni ta glas svojiga vclkiga pastirja radi sprejeli in ubogali: ali kar bi se od katolških Sloveneov človek nikdar na-djal ne bil. se j.' zgodilo. V Celjskih \ovinah Nr. 13. od 20. Kimovca t. I. se bere sostavk , kteri prav po >egi kače v raji ljudi' prijazno zapeljuje imenovanih treh stavkov ne podpisovati! (Glej ..slov. ccrkv. časop.- \r. 16 od I I. Kozopcrska 1.1.)
Luterani na Koroškim imajo (G pastoratov ali sedežev svojih duhovnikov, njih 14 jih j«' v Be-laški in 2 v Celovški kresii. Celovška kresija šteje le do GOO, llclaška pa do 19.400 Lutcraiiov. — Eden tih hiterskih pastorjev na Koroškim. gosp. J. T. M. Cetter je te leta po resnobnim preiskovanji h katolški cerkvi se spreobernil. — On je namreč v idil. kako je njegova laterška vera negotova. kako so Luterani med seboj vsi razdvojeni
in samo v zopervanji do katolške cerkve zedi-njeni, videl pa tudi lepo edinost in apostolski izvir kalolškc cerkve, — in je tako v Salcburgu pred sedanjim kardinalam in velikim škofani Fridcrikam katolean očitno postal. Havno to so tudi poznej storile Cetterjeva žena in dve hčeri. — Per tim možu pač mora vsak reči. de je on iz same ljubezni do resnice katolčan postal, zakaj z premenenjem vere je zgubil svojo službo: to de po Jezusovih besedah : ..Kaj pomaga človeku, če tudi cel svet dobi, pa na svoji duši škodo terpi". on na zgubo službe in njenih dohodkov ni porajtal. —
\ ce del Korošcov so Nemci, manjši Slovenci. ki sploh na desni strani Drave prebivajo. Kar nad Korošci hvalijo. je njih odkritoserčnost; kar oni vejo in zamorejo. to povedo, bahanja per njih ni. — Slovenci na Koroškim se tudi zdaj vcrlo za narodnost potegujejo. Iskreni rodoljubi sc v nje povišanje v družbe zbirajo, in bukve vse hvale vredne pišejo.
(Dalje na>Ie«?jc.)
Versta Oglejskih škofov in patriarhov.
i Spisal Peter Hicinger. t 1 Dalje. |
49.	Janez IV. rojen v Ilavcni. je bil patriarh postavljen I. 984. On je od cesarja Otona III. polovico Ooriškiga, to je svet med Sočo, Vipavo in Snežniki. daljej še več mest v Furlanskim I. 1008 v posest dobil: od cesarja Henrika 1. je prejel še Pičeni in Pazin na Istrijanskim: sam je pa tudi ko-rarjem per s. Štefanu blizo Ogleja nekaj posestva podaril. Leta 1012 je ta patriarh v Banibergu na Nemškim novo škofijsko cerkev posvetil. Imel je dva cerkvena zbora v Ogle ji 1. 1007 in 101 o. — Umeri je krog 1. 1020.
50.	P o po n ali Vol fg a ng. nemške rodovi-ne, je postal patriarh krog 1. 1021: cesar Henrik II., čigar visi kanclerje bil, mu je k ti stopnji po-inogcl. On je hotel konec storiti prepiram z (iraškim patriarham: tedej se je na papeža Janeza XX. obernil, kteri jc tutli (iraškiga patriarha pred se poklical. Ker pa se leta ni hotel sodbi podvreči, je patriarh Popon Grad z vojsko napadel, in premagal. Potem je od papeža dobil posebne pravice, v kterih je bila Oglejska cerkev zopet perva za Himsko spoznana, in njena oblast razširjena, /daj so bili Oglejskimi! patriarhu podložni Tcržaški, Novograški, Pujski. Pičniski, Kopcrski, Konkordijski. Ceneški, Fcltcrski, Kelunski, Padov anski, Vičenski, Ve-ronski, Tridenški, Mantovanski iu Komanski škof. Vse to je cesar Konrad poterdil, iu verh tega patriarhu vse Furlansko vojvodstvo in Istersko mejno knežijo v posestvo izročil. Tako se je zgodilo, de je bil Oglejski patriarh med mogočneji nemške kneze
A
štet. Cesar Henrik III. je pravice Oglejskih patriarhov v novic poterdil. Patriarh Popon jc cerkev v Ogleji s turnam vred iz noviga sozidal, in jo jc v pričo dvanajst škofov in dveh kardinalov posvetil. Umeri jc I. 1042 nagle smerti.
51.	Ehcrard, tudi ncmškiga rodil jc bil patriarh od 1. 1042 do 1049.
52.	Gotchold. tudi rojen Nemec, njemu je cesar Henrik IV., kteriga kancler je bil na pa-Iriarški stol pomogel, in mu je tudi posestvo Furla-nije in Islre poterdil. On je umeri krog 1. 1006.
5iJ. Havcngcr, nemške rodovinc: umin po-božin in učen mož, posebin dobrotnik ubozih je bil. Tudi je on cerkvene zidanja in božje hiše zlo popravil. Vonder je le kratik čas bil patriarh, do 1068.
54. Sigeard iz rodovinc Plajenskih grofov, je postal I. 10GS Oglejski patriarh. Cesar Henrik IV. muje posestvo Furlaiiskiga in Isterskiga poterdil, in še en del Krajnskiga mu pridal 1. 1070. L. 1077 je šel k ccrkvcnimu zboru v Tribur na Nemškim, kjer je pervi sedež med škofi imel. Umeri je ta patriarh 1. 1077.
i Dalje na-ledjc.)
Je vender le res!
...le vender res tolikan j željena in klicana e n a-iv o s i na dan peršla !" ....Kaj me lega prepriča ?--Ljudje v gosposkih suknjah in lialjinah — se mi zdi de so gospodje — so začeli gnoj nositi, v velicih koših gnoj nositi!" —■ ....Jemnasta! kam pa?—• —-..Kam? naj rajši v cerkev: in pa na duhovne, njene služabnike; pa tudi vse, kar je kij lepiga. radi donesnažijo. Ti pohratauiči so pa neznano močni. Neki veliki Iučnjak (LichtfrcuudJ Haiismanu je z enim samim tovoram gnoja v enim Praškim dnevniku .Marsko duhovstvo z dvema vikšima pastirjema na čelu kar ob enim obsul. in pokril (ako ne morebiti le samiga sebe?) — O sem bran močniga gno-jonosca! Njegov ..volksfreundliches llerz blu-tete, und \vare bald vor Schmerz gebroehen, weil dic Vorstchcr der mahrisehen Geistlichkeit, dic Ui-schofe von Oimiitz und Itriimi jeder mit cinem sci— ner vviirdigen Consistorien an der Seite mit trulli-sclier \Vutli darauf losarbeiten, die ihnen vertrau-ten Schafe in den Schlaf des Mittclaltcrs einzu-lullcn — zu verfinstern, verdiimmen-, in še kej ta-ciga. Od prevelike jeze ta napihnjena stvar — kakor nekdaj Julijaii svoje kervi proti Kristusu, verže zdaj vile gnoja svojiga ošabniga obrekovanja v svetiga Ignacija ..und in das saubere Pricsterhaus ;-tiste duhovne pa. kteri bi ne bili svojim vikšim (skofam itd.) pokorni imenuje ..seclenstarke, selbst-aufopfcrnde, hochgcbildete". — Lctztere aber scicn in 31ahren eine seltcnc AVaare-. (Hvala Hogu! in
slava marskim dubovnam! lepši hvale vender ni misliti, kako jim jo la sovražnik nehote spozna ). Kakšne pa ima ta vešast lučnjar ( Lichtfreund ) vzroke ksvo-jimii krivičenju . in hrezdušnimu obrekovanju ? Pra\ i. de so na marskim neki duhovni čez ..Prcssfreihcit-(Idczo čez -Pressfrechbcit-) pridigvali. čez „>cil den Marztagen gedrucktc Schriflcii- (če je kej več tacili nemških llansmannov, se niso zlo motili. Slovenje, bi vender djal. de tako umazano ne lažejo!) dalje čez ..Neuerungeir* (menile take, kakor scnc-kigaO. K., ki mu „das allcinscligmachcndc Prinzip-ne diši?) dalje, de je neki duhoven hotel duha za-rotiti. To je on, llannsmann, iiekimu ..^ou>t liberalen llcdaktcur im J. 1S43- naznanil, je bil pa od njega za to pridno ozmerjan. (Ko bi bil le uni duhoven per tim obrekovavcu začel htidiga duha. ce tudi zeleniga rotiti in izganjati, bi se blezo ne bi! /nudil). Se dalje, dc je neki duhoven zapert. On pa iz goliga usmiljenja ..uarnet das Consistorium lioch langer auf die Laiigmiith der OefTeulIichkei: zu siiiidigen.u Kar poslednje tiče. je dobro pazili: Ako bi se Kak duhoven v kaki reci tudi lc malo zmotil, ali zašel, take vrane nad njim kričijo, de jc groza. In če ga njegovi spredniki zato kaznujejo, kar je po pravici, dc vrane zopet krokajo. Nekaj laeiga se je tudi pretečene mesec v nekim mestu godilo. Iz tega sc razodeva njih peklenski duh: oni •so jm.ivi fuii/.cji novih časov. Letim je Jezus sam poterdil. de so v satanovi oblasti, rekoč: ..Iz očeta hudiča sle!- in vender se ti napihueži niso uslra-šili. saminiu Jezusu reči: ..Hudiča imaš!- Jerai..
Hazsvelljenje.
Taciga razsvetljenja pa še ne. kakor je zd.r! Povsod hoče peše več kot puta vediti. V nekim reškim časniku je nekak nad blisk svitlejši mod rac du-hovstvu prav snažno pridigo naredil, kako s. vera veleva ljubezen, pridiguje usmiljenje, i :i budi k d o h rot Ij i vos I i itd. Pa ..beseda le gine — zgled rine": torej je svoje I j u h c z n j i v o iu čuda dobrotno serce prav v zgledu pokazal: imeni.'«' namreč duhovne : ..v posvetnost zarite hi samopriii-nosti vdane serca, ki svoje življenje v lakomnosti, zapravljiv osti gube. bolj za lupino kot jedro skerbe-ild. Ali veste, kaj je liga blišečiga iiceuika vnel .. tako od ljubezni pridigovati? Cerkve iu samostane ( kloštre ) bi on rad premoženja obropal. kakor iiii je več cnaciga semena: ker sc pa timu duhovni \parajo, torej jih tako gertlo zmerja. Drugod ulr.-njavci svitlobc zopet hočejo duhovne pregovorili, t!,-bi sc ženili, in ncomadezani nevesti - >v t-li cerkvi — se znezvestili, kteri so se za vselej zaročili. — Na Ounaji je nekaj šlcrkovcov in potepinov liotlo celo dobrotljiviga cesarja strah.»vati. inv^iiiui cesarstvu po svoji razujzdaiii termi zapovcdovati.Oudi in v družili mestih so hudodelniki pravične, grešniki nedolžne, razbojniki mirne morili, iu drugi so se jim za to hvalili. Oe bi plcntal tako napačno iu \ertoglavo svobodo! Na Slovenskim vcnder take svoboduhe ni: samo nekteri malopridneži sem
ter tje so si j« začeli močno delati, ki hudo kradejo. kjer kej morejo. Taeih druziga ne bo nikoli nikjer, nikakor nič ukrotilo , kakor le samo ojstre poplave. Svoboda je za poštenima človeka, ne za potepuha : če bodo za budodelnike ojstrejši postave, \ee svobode bodo pošteni dcžclani vživali, in bolj hvaležni bodo postavodajavcam. V ti reči je brez \"»ijia dvoma po vsi deželi ena sama misel, de so namreč za tate in za druge budodelnike prcnichkc postave, in de se jim po ječah predobro godi.
Misel, de je ondi omika, ker so prav voljne postave, naj bo razširjena kakor hoče, vender ne more prava biti: omika bi bila le ondi, kjer bi bili toliko razsvetljeni ljudje, de bi jim ojstrih kazin ne bilo treba. Naj bodo kazni za hudodelstvo tudi zlo hude, nie ne de. saj t isti ga ne bodo zadele, kdor jih no bo zaslužil, in ravno za to, ker bi bile ojstre bi manj ljudi zadele, zato, ker bi se skerb-nejši hudobije varovali. V mestih si še misliti ni lahko, v kakošni nevarnosti so stanovavci sem ter ije po deželi, zlasti, kjer je bolj samotno, in kak-siu strah jim hudobna derhal velikrat dela ! Torej velikrat z zadovoljnostjo pripovedujejo, de so bili rasi. ko bi smel o polnoči v vsaki samoti v perišu dnarja nesli, iu bi se ne bilo nikogar bati. Torej ojstro pravico hudobnim, de bodo nedolžni res svobodo vživali! Zlo se za krnela zdaj skcrbi. torej je želeti, de bi sc tudi od te strani kej storilo, de hi sc hudobni bolj bali. in dc bi ne vživali milo-s rčnosti. kakorsne ne zaslužijo, in za kakoršno se nikoli ne bodo hvaležni skazali. zakaj zdivjan človek je hujši, kakor svinja, ki proti svojimu lastninili dobrotniku rolila. Ako taciga šiba ne poboljša, božanje <£a ležko kterikrat bo. Božanje malopridneža j«* škodljiva rec : saj se še per otrocih vidi, kteri so božaui in preokušeni, akoravno so popred dobri bili. sc radi zmalopridijo, šiba pak novo mašo poje: koliko manj pa bo še pri taeih dobrota opravila. ker so zo vsi sprideni. in na hudobije vsi razvajeni. Take svobode, kakoršne korenčani ali radikalci oznanujejo . sc vsaki pametin boji. Ti korenčani so namreč taki ljudje, ki vse s korenino hočejo izrovati, ne vsade pa druziga, kakor kak-šiu osat ali tem. Bog nas vari na Avstrijanskmi take korenčanske svobode. Neki Anglež jc na Dunaji lOOO golil, med tiste vojšake dal, kteri so se naj serčniši obnašali, de so napihnjene oznanovavce korenčanske svobode premagali. On, ki ondi kakor miren mestjan stanuje, se je gotovo dobro prepričal, kakošno svobodo je ta derhal razširjala. Napč-nim svobodnjakam sc bo taka pela. kakoršna se zdaj marsiktorim na Dunaji poje. Jc sicer žalostno, vender po pravici.	Jcrau.
Cerkvene novice.
Sveti oče papež Pij IX. so 2H. dan pretc-čeniga mesca v cerkvi sv. Trojice per Gacti. kjer se tudi zdaj znajdejo. Neapolitanskimu kralju, kteri se je pred njimi per velikim altarji na kolena ver-gcl , blagoslov podelili. Sv. oče so nar pervi sami pokleknili in to molitvico izrekli:
«Večni Bog! moj nar vikši Gospod in zapo-vednik! Tukcj lezi k Tvojim nogami Tvoj nevredni namestnik , ki iz globočinc serca k Tebi zdi huje, de iz večniga prestola neskončniga veličanstva Svoj
blagoslov čez njega izliješ. Pelji ga, o Gospod, po Svojih potih, posvečuj njegove namembe, vodi njc-goviga duha, njegovo djanje, de bo tukaj, kamur ga po prečudnih potih pripelješ in povsod, bodi si kjerkoli v Tvoji sveti občini, vredno sredstvo Tvo-jiga preslavniga veličanstva in povikšanja sv. cerkve , ktera, žali Bog je zdaj predmet protivniga namcrvauja Tvojih zlobečih sovražnikov postala. Ako zaniorc njegovo življenje Tebi dopadljivi dar biti. Tvojo pravično jezo. kije z toliko nesram-nostimi besedovanja. pisarijc in djanja razkačena odverniti, Ti ga rad še to uro daruje. Ti si mu živ-Ijenje podaril, Ti sam imaš tudi pravico ga nazaj tirjati, ako Ti je dopadljivo. — Dodeli, o Gospod, Svoji slavi, Svoji sv. cerkvi popolno zmago! Po-terdi dobre, podpiraj slabe, zbudi vse tiste, ki v smertni temnoti nevere tapajo.4* —
Nato izrečejo vstajoči čez kralja naslednje blagoslovile besede: ^Blagoslovi, o Bog. poglavarja, kteri tukaj pred Teboj na kolenih leži, blagoslovi kraljico in celo njegovo hišo , blagoslovi vse podložne, vso jako vojašino ! Blagoslovi vse ker-sanstvo, vso duhovšino, de zaniorejo po mili poti Tvojih svetih zapoved ljudstvo voditi in v Tvoje večno svetišč napeljevati, potem smemo ne le upati, de bomo aa tim pozcmcljskim popotvanji pred zalezovanjem sovražnikov ohvarvani, temveč smemo tudi pričakovati, de bomo enkrat srečno v pristan večniga pokoja privcslali, de bomo z Tvojo pomočjo z Teboj zedinjeni Te vekomaj hvalili in častili!"
S. Oče papež so ukazali, de se Jim imajo praznične cerkvene oblačila iz Rima v Gacto prinesti: tedej mislijo božične praznike v Gaeti praznovati.
Rimski puntarji so v svoji slepoti toliko govorili od tega. dc se ima Papežu posvetno gospostvo vzeti. S. Oče Pij so zdej šli iz Rima. zapustili prazen svoj tron v Rimu — vender nobeden se ne prederzne svojih rok po njem stegniti. Vsi so oster-mcli in le skerbe, kako de bi papeža spet naklonili, dc bi v Rim nazaj prišli. Kdor slep ni. bo tudi zdej priložnost imel spoznati, kako previdnost božja nad cerkvijo čujc, de nobena sovražna moč skale ne omaja, na kteri je od Kristusa sozidana.
V Milanu so 14. dan Grudna z veliko slovesnostjo obhajali nastop vladarstva presvitliga cesarja Franca Jožefa I. Vso vojašina je poljni maršal grof Radecki pred veliko škofijsko cerkvijo s. Karlna Roromcja postavil, vikši škof Jernej Romilli pa so v imenitni stolni cerkvi božjo službo opravili in jo z zahvalno pesmijo sklenili. K velikimu veselju ondi pričujočih avstrianskih vojakov se je per tej per-ložnosti tudi obilno število Milancov v cerkvi sošlo.
Tudi v Ljubljani je bilo 19. dan Grudna praznično orpravilo v stolni cerkvi, kjer so milostljivi knez in škof Anton Alojz slovesno peto s. mašo imeli. ter jo z zahvalno pesmijo sklenili. Prosili so od milosti božje obilni blagoslov nebeški za presvitliga cesarja Franca Jožefa I., de bi vse. kar jc mili Ferdinand pereči, njegov mladi naslednik v čast božjo, v povišanje s. cerkve in v osrečenje narodov v lepim miru izpeljal. — Dežclski poglavar in več vikših uradnikov in drugih mestnjanov se je per tej slovesnosti v serkvi znajdlo. ktero je strev na gradu in pred cerkvijo zlo povikšal.
Vrednik in založnik Dr. Janez Kriz. Puyačar. — Natiskar Jožef Blaznik v Ljubljani.