LETO 1. — ST. 4 — LUSAKA 10. APRILA 1970 jaznega pisma, ki nam ga je poslal p. Pavel Berden, prvi predstojnik Slovenske vicepro- vince Družbe Jezusove. “Vsej slovensko-hrvaški družini in novi Viceprovinci Zambije čestitamo in se z vami misijo¬ narji ter z zambijskim ljudstvom veselimo, da ste tudi jezuiti v Zambiji prišli do popolne ravno- pravnosti in samostojnosti. Posebno smo nekako ganjeni, da je Zambija dobila svojo jezuitsko viceprovinco v istem letu, ko je tudi Slovenija dobim svojo. Novi viceprovinci želimo, da bi postala bolj in bolj afriška, bolj in bolj zakoreninjena v svojem ljudstvu in da bi njeno vodstvo bolj in bolj prevzemali domači jezuiti. Želimo, da bi zambijski jezuiti kmalu razvili svoj lastni genij in pisali knjige, ki jih žedmo prevajati in brati tudi mi v našem jeziku. Naša pomoč zambijski Cerkvi gre za tem, da se to bogastvo zambijskih ljudstev prebudi in vzplameni kot kres v zboru narodov, ki so zbrani v okrilju sv. Cerkve.” Prav gotovo so se te plemenite želje začele uresničevati, ko je bil v Lusaki lansko leto do¬ grajen novicijat za novince iz raznih afriških držav in ko je prvih 12 fantov začelo svojo jezuitsko vzgojo. Prišli so iz Nigerije, Kameruna, Kenije, Tanzanije, Rodezije in Zambije. S posebnim veseljem in hvaležnostjo bi radi omenili slovensko BILCOVSKO FARO v Avst¬ riji. Farani so sklenili, da bodo podpirali dva novinca do njunih zaobljub, tj. dve leti. Izbrali smo Narcisa Rutta in Petra Kago. Na sliki desno zgoraj je Narcis na skrajni desni, Peter pa stoji ob njem. Narcis je doma iz Tanzanije, iz družine s sedmimi otroki in vsi so fantje. V vsej Tanzaniji je le 6 jezuitov in to pet Indijcev, ki so prišli misijonarit v Tanzanijo (!) in en Amerikanec. Tako je Narcis prvi Tanzanijec, ki je zaprosil za vstop v DJ. — Peter je doma iz Kenije. Tudi v njegovi družini je 7 otrok. V Keniji še ni nobenega jezuita. On je prvi, ki je potrkal na naša vrata. Jezuite je spoznal le iz knjig in revij. Bog povrni velikodušnim vernikom Bilčovske fare!!! Pred seboj imam pismo gdč. Ivanke Pograjec iz Clevelanda, ki sprašuje: “Prosim vas, pošlji¬ te mi informacije glede bogoslovcev. Koliko stane vzdrževanje enega semeniščnika ? Tu vem za nekaj oseb, ki bi bile pripravljene začeti s podporo teh duhovniških kandidatov.” Z navdušenjem pozdravljamo velikodušno inicijativo. Vzdrževanje enega novinca stane 3 do¬ larje dnevno. V imenu zambijske viceprovince vas prosim, dragi prijatelji, pomagajte nam vzdrže¬ vati afriške novince. Morda en dan, teden dni, deset dni. Vaš p. Jože. P.IVAN CINDORI ORGANIZIRA NOVO MISIJONSKO POSTAJO. Lansko leto je v Matero prišel ugleden plemen ski poglavar Shakumbila v spremstvu svojih sve¬ tovalcev. Zaprosil nas je, da bi v njegovem po¬ dročju, ki se razteza zahodno od Lusake in ka¬ mor prihaja p. Rudež enkrat mesečno, Cerkev odprla gimnazijo. Prošnji sicer ni bho mogoče ustreči, pač pa je področje dobilo svojega prvega misijonarja, p. Ivana Cindori, ki je pred letom dni prišel v Zambijo iz domovine. Doma je iz Hrvaškega Zagorja, dve leti pred prihodom v misijone pa je študiral v ZDA, kjer je daroval prvo sv. mašo. Misijonska postaja, ki jo organizira, se imenu¬ je MUMBVVA, oddaljena pa je 170 km zahodno od Lusake. Področje, ki ga mora obiskovati, je večje kot Slovenija in Hrvaško Zagorje skupaj. Prebivalcev je okrog 65.000 iz raznih plemen in z osmimi različnimi jeziki. Doslej je bil v oddaljeni mis. postaji prav na rdbu področja le en duhovnik, P. Peter, Poljak po rodu. Zdaj se mu je pridružil p. Ivan z nalogo, da organizira novo misijonsko središče. 1 Pater ima v Mumbwi dvorano in sobico, kjer stanuje.'Ker nima cerkve ah kape.ice, mašuje v dvorani. Ob dvorani je samostan redovnic—Pol¬ jakinj in Zambijk. P. IVAN NA OBISKU V BOLNICI Na vsem področju ima pater le eno cerkvico in eno vaško kapelico, napravljeno iz blata. MM**—' »< —* Na področju je malo kato¬ ličanov in precej adventistov, jehovcev, luteranov, pripad¬ nikov Zambijske Zedinjene Cerkve in Apostolske Cerkve. P. Ivanu želimo mnogo po¬ guma pri težkem delu, ki ga čaka. In posebnega Božjega varstva, ko potuje po težko prevoznih, osamljenih poteh. Na sliki desno: P. Branko Andjelič pleše narodni ples “KALEMA” ob priliki držav¬ nega praznika. Posnetek je napravil reporter zambijs¬ kega dnevnika. BR. JOŽE OBISKUJE KATOLIŠKE SOLE Br. Jože, Jti pomaga in¬ špektorju katoliških šol v se¬ vernem delu lusaške nadško¬ fije, nam je opisal eno od svojih potovanj. “Bii je lep, jasen dan, ko smo se odpravili v Lnembe, Kjer je ena od naših najteže dostopnih šol. Morali smo pripeljati šoiske potrebščine in učiteljske plače. P.Jože,br. Fidelis in br.Joie na dvorišču semenišča Pot je zelo slaba in nevar¬ na, zato smo zaprosili izkuše¬ nega šoferja or. Percuka, ij.ovaka, da nas je zapeljal v svojem iandroverju. Po kakšnih 30. miljah smo imen defekt — umcena s m bila plašč in zračnica. Na¬ mestili smo rezervno kolo in nadaljevali po poti, ki se večkrat strmo vzpenja preko hribov, včasih pa je tako nagnjena, da se bojiš, da se bo avto začel valiti po strmi¬ ni Do šole smo prispeli ob osmih zvečer. Hitro so nas obkolili otroci in učitelji, ki po več mesecev ne vidijo avtomobila. Prespali smo v “razredu” (železna konstruk¬ cija, streha, nič zidov!). Sre¬ di razreda smo napravili ogenj in kramljali z učitelji. Katoliška šola Sv. Monike v Materu. Na sliki je eno od petih kril šole t v kateri se uči 1350 deklic. Drugo jutro je bila najprej maša. Okrog 40 jih je prišlo k zakramentom t.j. skoraj vsi krščeni, čeprav pride duhovnik le dvakrat ali trikrat na leto do teh oddaljenih vernikov. Po maši smo se srečali s plemenskim poglavarjem in razpravljali o potrebah šole, medtem ko so otroci pometali, nosili vodo in kuhali zajtrk. V vaseh je navada, da otroci ostanejo cel teden v šoli, le soboto gredo domov v svoje vasi. Med tednom si sami kuhajo in stanujejo v preprostih kolibicah. Na poti nazaj smo videli slona, ki se je dostojanstveno sprehajal po goščavi. Sicer pa smo bi i zamišljeni. Mislili smo na zapuščene vasi, kjer so tako veseli vsakega misijonarjevega obiska, kjer so tako željni pouka in verskega nauka, le c 1 a je misijonarjev tako malo. — V tej številki na¬ šega lista vidite na prvi strani afriške novince — mlade jezuite, na tej strani zambijskega brata Fidelisa, na zadnji strani pa sestro Imeldo. Naj vas te s'ike, dragi prijatelji, spodbudijo k molitvi za nove domače poklice in za vztrajnost tistih, ki so se že posveti i širjenju božjega kraljestva. Vaš br. Jože SESTRA IMELDA (na sliki levo) je voditeljica ženske veje KA v Matero. Zdaj bo odpoto¬ vala v državo Lesotho, kjer bo obiskovala večme¬ sečni tečaj o vodenju kreditnih zadrug. Ob njej se smeji ZINKA, ki je tudi na trime¬ sečnem tečaju za jezik nyanja. Zinka sporoča: “Nekateri me sprašujejo glede malih šivilj. Naj vam povem, da bomo spet začeli šivati, ko bom v maju končala s tečajem afriškega jezika. Naj se ob tej priliki še enkrat skupno zahvalim vsem tistim, ki so prispevali za naše male šivilje. Kot sem obljubila, bomo vsem darovalcem še poseb¬ no poslale osebno zahvalo.” SESTRA ZORA SKERU, uršulinka, ki je pred nekaj leti prispela v Južno Afriko, študira jezik nyanja v Malawi, potem pa pride v Zambijo skupaj s sosestro Frances iz Avstralije. JANEZ MLAKAR, ki študira bogoslovje v Du¬ blinu, je zelo srečen med irskimi sobrati, zdaj pa se mu je pridružil še hrvaški bogoslovec Julije Rogina DJ. Mnogo sreče in uspeha želimo našim bodočim sodelavcem v sončni Zambiji. PATER NIKOLA Sipušič je uspešno končal pet¬ mesečni tečaj jezika “tonga”.Čestitamo! P. JOŽE je za las ušel nevar¬ nemu “srečanju”, ko se je vračal z obiska pri p. Nikoli Sišušiču. Na osamljeni cesti je neznanec vrgel v njegov avto kamen, ki pa ni zadel glave, ampak rob okna ob njfj- / / POSEBNO HVALEŽNOST smo dolžni vsem slovenskim škofom za njihovo živo zani¬ manje za naše delo. In druži¬ ni Ovsenik (Cleveland) za njihovo velikodušno sodelo¬ vanje Prav tako zdravnici Klevišar Metki iz družbe Ca- ritas Socialis na Dunaju. In p.J.Preacu in Zvezi kat. mož in fantov v Torontu in še mnogim drugim. NA SLIKI: Otroci v Matero molijo za svoje dobrotnike List izdajajo SLOVENSKI ZAMBIJSKI MISIJONARJI Naslov: MATERO CATHOLC PARISB P O. Box SZkS LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA Printed at Teresianum P.O. Box 8067, Woodlands, LUSAKA.