LETNA SEJA OBClNSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Čas zahteva pošteno besedo in dejanja
Zelo dobra je bila udeležba (to za pet sej sindikalnega sveta v tem letu sicr ni bila odlika) na letni seji občinskega sindikalnega. sveta 17. decembra, ko so delegati pravza-prav podali obračun svojega dela o iztekajo-čem se letu.
Kar precej kritično samokritični je bil pri-stop pri obravnavi sindikalnega dela. Pa ne zato, da ne bi sindikati v tem letu uresničili zadanih nalog in aktivnosti, temveč zgolj z vidika še boljšega dela. Sindikalni aktivisti namreč ocenjujejo, da so vse preveč vpeti v forumsko delo, primanjkuje jim akcije, sme-losti in doslednejšega dela. Na izpostavljena vprašanja kje iskati vzroke je bi!o v razpravi poudarjenih precej razlogov. Med bistveni-mi sta predvsem dva. Spričo razmeroma zahtevne vloge, ki jo imajo v osmih organi-zacijah sindikatov tako člani izvršnih odbo-rov, kot tudi predsedniki, bo treba nujno pristopiti k dodatnemu usposabljanju in izo-braževanju sindikalnih aktivistov, saj je tre-ba biti marsikdaj izjemno dobro podkovan, ko se v združenem delu razpravlja o uresni-čevanju družbenoekonomskih nalog pa tudi
o samoupravni organiziranosti. Tako je me-nil tudi Maks Močnik. Rudi Rojc pa je še posebej podčrtal razsežnost trenutne druž-benoekonomske situacije za katero je značil-no, da imajo delavci vse manj vpliva na pogoje v katerih ustvarjajo dohodek, temu primerna pa je samoupravna organiziranost pa tudi aktivnost sindikata.
Iskrena, pa čeprav malce trda beseda Jo-žeta Andrašca, da je enkrat za vselej treba stopiti na prste vsem pojavom lažne solidar-nosti in dati dejansko veljavo proizvodnemu delu je naletela na aplavz vseh prisotnih. Jože Sojer se je zavzel za obliko problem-skih sej tudi v delovanju sindikalne organi-zacije. Tako bomo bolj pritegnili naše aktivi-ste, bolj bomo usposobljeni in dorečeni v svojih pogledih, lažje pa se bomo tudi zoper-stavljali številnemu birokratskemu razvozla-vanju problemov naše družbe. Več razprav-ljalcev je dalo tudi poudarek večji povezano-sti sindikalnih organizacij z delegati, tako bomo ojačali delegatski sistem in bolj učin-kovito skušali vplivati na posamezne rešitve.
Ob vsem tem pa ne gre prezreti tudi nekaj
tehtnih misli iz uvoda predsednika občinske-ga sindikalnega sveta Igorja Vidriha, ki jih navajamo:
»Današnje družbenoekonomske razmere ne dovoljujejo več omahovanja, hladne pre-računljivosti, taktiziranja ali izmikanja. Bolj kot kdaj zahtevajo odprto, pošteno besedo, predvsem pa dejanja . . .
Nemalokrat si v zadnjem času članstvo postavlja vprašanje, kakšen je ta naš sindi-kat in koliko je učinkovit . . . Odgovor je čeprav na prvi pogled demagoški, zelo pre-prost in resničen. Sindikat, na vseh nivojih je takšen kakršno je članstvo, učirikovit pa toliko, kolikor je volje in hotenja po izbolj-šanju, odkritem in trdem delu. navkljub vsem težavam s katerimi se srečujemo . . . V lctošnjem letu je od 179 osnovnih organi-zacij sindikata izvedlo letne članske sestanke le 82 00 ZS. Menim, da je ta številka dovolj zgovorna . . . Ni čutiti, da se OO ZS posve-čajo resničnim problemom, ki tarejo delavca kot posameznika in OZD kot celoto . . . Vse prevečkrat je izvršni odbor sindikata merilo dela osnovne organizacije, namesto obratno . . . Opredelimo si konkretne nalo-ge, takšne, katerih realizacija bo pomenila kakovosten premik v našem delu in doprine-sla k hitrejšemu razvoju samoupravne soci-alistične družbe«.
Na osnovi poročila, uvodne besede in raz-prave so člani občinskega sindikalnega sveta sprejeli tudi programske usmeritVe dela ob-činskega sindikalnega sveta in njegovih or-ganov za leto 1987.
Občinski sindikalni svet pa je imenoval Majo Kavec za sekretarja na področje razvo-ja samoupravljanja in socialne politike v OS ZSS.    .