IZ LEDENODOBNE ZGODOVINE NAšIH GOZDOV A. Še r cel j in A. Gri m š iča r (Ljubljana) Ozemlje naše domovine je bilo v geološki preteklosti ena najvažnejših poti, po kateri se je ob časih velikih geoloških sprememb preseljevalo rastlinstvo in živalstvo s severa na jug in obratno ter od vzhoda proti severozahodu. Zato ni čudno, da raziskovalci srednje in južnoevropskih flor prav pri nas iščejo izhodišče tega ali onega rastlinskega elementa ali skupine. Toda mi jim moremo postreči le z maločim. Res je sicer naša recentna rastlinska odeja pre- cej dobro preiskana, saj na tem področju ne manjka in ni manjkalo dobrih raziskovalcev. Ne smemo pa pri tem pozabljati, da je današnje stanje vege- tacije rezultanta dolgotrajnega razvoja v mlajših geoloških dobah, istočasno je tudi ena od komponent razvojnih teženj v bodočnosti. Zato pomeni pozna- vanje samo recentne flore le en izrez, le eno sliko iz stotisočletja dolgega filma, ki mu pravimo gozdne sekvence. Druge manjkajoče slike za preteklost bi morali dodati paleobotaniki. Tu pa moramo z obžalovanjem priznati, da smo v pa1eofloristiki daleč, predaleč za recentno floristiko. Ta nekoordIniranost in neuravnovešenost nam onemogo- čata pregled in poznavanje . razvojnih 'poti naše flore; zato danes še ne moremo odgovarjati na številna vprašanja in probleme doma, in še manj na tista, ki jih postavljajo naši sosedi. Za to bi mogli navesti dva vzroka: 1. Pri nas je - v nasprotju s Srednjo in Severno Evropo - malo za pelodne analize primernih holocenskih sedimentov, ki bi vsebovali pelod ali vsaj makro- fosile. . 2. Se važnejši vzrok pa je pomanjkanje raziskovalcev. Le malokdo si nam- reč upa lotiti se dela, ki je neogibno povezano z duhamornimi laboratorijskimi preparacijami, ki razen tega jemljejo še zelo veliko časa, pa "'se po vsem teni na koncu pogdsto ugotovi, da je bil material prazen in delo zaman. Nekaj fundamentalnih raziskovalnih del iz področja zgodovine gozdne vegetacije v holocenu, to je za eno ali dve desettisočletji nazaj že imamo (F. F1rbas 1923, A. Budnar 1944, 1958; A. Sercelj 1959.) Tudi zgodovino terciarnih gozdov, ki nam danes v obliki premoga ogrevajo naše domove in poganjajo tovarne, poznamo razmeroma dobro. Raziskave ma- krofosilov iz naših premogovnikov so opravili še v preteklem stoletju teda- nji najboljši paleobotaniki: Ettingshausen,' Unger in dr. . Toda med terciarom in holocenom je skoro milijon let trajajoča doba, iz katere· do sedaj nismo- imeli nikakršnih podatkov. In vendar vem{) , da je bil prav pleistocen čas, v k~ateiem so' se' zgodile' bistvene- spremembe v sestavu gozdov. . , Iz obdobja ob koncu zadnje pole.denitve (wum'~) imamo. sicer- že nekaj fragmentarnih analiz (A. Budnar, 1944; A. Sercelj 1958, 1959, 1960), vendar- ka- 257 žejo vse tipične karakteristike današnje gozdne odeje ter nimajo nikake pove- zave s staropleistocenskimi gozdovi. Prvič šele ujamemo, sicer že na koncu, zvezo med današnjo in staropleisto- censko gozdno vegetacijo v sedimentih glinokopa opekarne v Lokarjih pri Vo- dicah, ki bi jih mogli postaviti v začetek ene od poledenitev v srednjem ali zgor- njem pleistocenu (Sercelj 1960). Zal pa so tudi ti rezultati le fragmentarni. Prvi zelo pomemben uspeh pa so dale letošnje preiskave profila vrtin, ki jih je napravil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS ob Dolgem mostu pri Viču. Tam so sondirali teren za tem~lje nosilnih stebrov nadvoza Tržaške, ceste. Povprečna globina vrtin je znašala približno 28 m. V globini od 17 do 20 m je bil material primeren za pelodne analize, katerih rezultati so prikazani v diagramu. Profil sam in njegove geološke posebnosti je opisal geolog A. Grimšičar, zato jih na tem mestu posebej ne bom() navajali. Iz ene od vrtin je bilo preiskanih 17 vzorcev sedimentovJ toda le bitu mi- Dozne gline in gyttja so dale pozitivne rezultate, v peskastem in čisto glina- stem materialu se pelod ni ohranil. Pri preparaciji materiala za mikroskopsko preiskavo je bila uporabljena flotacijska metoda po Zolyomiju za odstranitev mineralnega materiala; za raz- barvanje in erekcijo pelodov pa postopek KOR. Vzorci, ki vsebujejo pelod, so razmeroma zelo bogati tako po številu kot po raznovrstnosti pelodnega materiala. Zato so tudi rezultati. ki jih navajamo v naslednjem, zelo pomembni s paleoflorističnega in geološko-tektonskega stališča. Plasti, katerih vzorci so bili preiskani, so nedvomno pleistocenske stal'osti, kajti na dnu in na vrhu profila moremo ugotoviti izrazito osiromašenje vegeta- cije na termofilnih drevesnih vrstah ter istočasno povečanje deleža nedrevesnih pelodov (NAP). To kaže na, razredeenje gozdov v korist zelnatih rastliFtin grmičja. Podobne spremembe vegetacije klimatskega značaja pa moi~emo do- kazati samo v 'pleistocenu. " ' Na podlagi navedenega bi mogli spodnji (1) in zgornji (IV) del diagrama označiti kot terminokTatiani fazi. Spodnji del (od 20,4 do 20,0 m) ,naj bi bil .· konec neke starejše, ne zelo. močne oziroma že pojemajoče, zgornji del od 16 m navzgor pa ~če:tek neke mlajše in ostrejše glaciacije. Osrednji del, od 18 Odo_ 17 m pa pripada mediokratičui fazi z rastlinjem, ki kaže določeno stopnjo ter- mofilnosti, čeprav je ta le malo poudarjen"a. Izrazitih termofi1ov namreč tudi tu nimamo. Zelo nizke vrednosti rodov Carya, Pterocarya, Ostrya in Castanea ne- govore za zelo toplo fazo. Prav ta zadnja ugotovitev nas navaja, da vmesno otoplitev, ki jo nakazuje diagram, pripisujemo prej nekemu interstadialu kot izrazitemu interglacialu. Da bodo naslednja izvajanja preglednejša in jasnejša, je primerno podati. kratek geološki pregled kvartarja. Kvartar (~ntrop~zoikum) je doba, v kateri se je prvič pojavil človek" Kot začetek kvartarja velja prVa poledenitev. Deli se v: A. Pleistocen (diluvij), to je čas ledenih dob, trajal je nekaj manj kot mili- jon let, značilen je po izrednih temperaturnih in klimatskih spremembah. B. Holocen (aluvij), čas otoplitve po zadnji ledeni dobi, traja 10-15.000 let. Penck navaja štiri glavne poledenitve (glaciacije, stadiale), Eberl pa do- daja še pe~o. 258 Med posameznimi glaciacijami so nastopile znatne in dolgotrajnejše oto- plitve (i.nterglaciali) nekatere celo močnejše kot danes. Tudi v samih glaciacijah so zaznavne manjše otoplitve (interstadiali). Pri vrhunskih poledenitvah so večino Evrope prekrivala nad 1000 m visoka ledena gorovja, ki so zdrobila pod seboj vse živo. Razdelitev kvartarja f Holocen I Kvartar 1 Pleistocen Terciar (Pliocen) današnja topla doba ( Wi.km (W) poledenitev I R/W interglacial-otoplitev Riss (R) poledenitev J MIR interglacial-otop1itev Mindel (M) poledenitev G/M interglacial-otoplitev GUinz (G) poledenitev DIG? interglacial-otop1itev? Donau (D)? poledenitev? Opis diagrama Najgloblji preiskani vzorec izvira iz globine 27 m. Zal je bil popolnoma brez peloda. Vzorci iz globine 14,00 do 20,40 m vsebujejo v splošnem precej peloda, navzgor pa so zopet sterilni. Vidl)e spremembe v vegetaciji nam na- rekujejo razdelitev celotnega diagrama na štiri stopnje. 1. s top nja: Sedimenti: fini peski in gline. V globini 20,12 do 20,40 m se nam pokaže zadnja faza krilofilne vegetacije, pri čemer dosega bor kot po navadi najvišje vrednosti, takoj za njim pa breza in vrba ter smreka. Leska pa -je že znanilec začetne otoplitve, prav tako jelša. Da je bila vegetacija še revna in redka, priča visok odstotek nedrevesnega peloda (NAP), ki doseže vrednost preko 100 %. II. s top.TI ja: Sedimenti: fini peski in gline. Od globine 20,12 do 18,3 m moremo opaziti upadanje vrednosti borovca, breze in vrbe, torej kriofilnih elementov, nasprotno pa porast odstotnih vrednosti pelodov listavcev, pred- vsem leske, bresta in hrasta. Prav ti trije elementi navadno uvajajo vegetacije toplejših obdobij. Vrednost NAP rahlo upade. V globini 17,80 m se ta proces prevladovanja listavcev začasno ustavi, kajti ponovno močno raste vrednost borovca, celo na 89 %, listavci se umaknejo, pa tudi NAP naraste. Na podlagi enega samega spektra je seveda nemogoče pre- soditi, ali gre tu v resnici za kako klimatsko nihanje, ali pa je razmerje v pelo- dih le posledica močnejšega preperevanja občutljivejših pelodov, pri čemer se razmerje spremeni v korist drevesnih vrst z odpornejšim pelodom. III. s top nja: Sedimenti: gyttja. Močno in naglo razširjenje vrste Tsuga canadensis, ki je do~egla ob vrhu diagrama pr.eko 35 % vrednosti drevesnega peloda, je znak specifičnih klimatskih razmer v neki otoplitveni fazi pieisto- cena: Vsekakor predstavlja ta faza višek razvoja tedanje gozdne vegetacije, ki je razen tega za evropske razmere zelo nenavadna. Njeni spremljevalci iz rodov Carya, Pterocarya, Ostrya in JugIans so elementi sedanje pontske vege- tacije, ki so tedaj gotovo segali še globlje v osrčje Evrope kot danes, vendar niso imeli vodilne vloge. Zanimivejši koedifikator tedanje flore pa je vrsta Casta- 259 Palinološki profil vrtine z 10 20 30 40 50 60 70 aa 90 I 10/ 10 20 30 10 10 20 10 18,3 ~ '- T I ~ ! --- ----- -~ 27+-----------~~~~------_+--_4~----------~~_+------_4--~ ; . ~.~< PI'NUS I~ T SUGA ~ ~--~--~----------------------------~-~ '~!~~----------~~--~--~----~~ Ljubljanskega barja pri Viču POlYGON. IV. 0.2 MYRIOPH. III. ,NYMPH. I IMYRIOPH., IURTICAC. 'ARMERlA 1: , l' ~ t l' li :' ,1 j i , rAGU I 'VALER. " I II. 1: " J, , ': " I I i " I I l: ! ) ; ~ I Il , , 1: --- ---- - - - ~ -MYRIOPH. --- ---- 76 ; Po.lYON. i A~ISMA 1 ------ , 'TAXlJS --- 61 ;RHAMN. --:NYMPH. TILIA URTICAC. (f) wj-: ~ -1 ::::> ·N A-P C::(W ~ :5::::! ~ f))~ .t::- ~ nea ef. dentata, današnji ameriški kostanj . Vredno je poudariti, da je tudi v Ameriki današnji areal razprostranjenosti rodu Tsuga in ameriškega kostanja skoro identičen, vendar čuga sega dalje na sever in dlje od Atlanstkega oceana na: zahod. Delež boro~ca v gozdni vegetaciji se je seveda znatno zmanjšal in je bor ostal verjetno le še na terenih, ki jih druga priseljena vegetacija ni mogla popolnoma okupirati. Smreka je sicer posedala manjše areale že v začetnih fazah, toda obdržala je vsaj približno enako razprostranjenost. Jelka (katera vrsta bi to bila, še ni ugotovljeno) se v tem celotnem obdobju ni mogla kaj prida uveljaviti in je dosegla minimalno razprostranjenost: Ereza je 'bila v tem času precej izrinjena, vendar se je še vedno krepko upirala mo.čnejšim konkurentom. Treba pa je poudariti, da je še danes v Ame- riki Betula lutE~a navezana na združbo s čugo. Jelša je doživela precejšnje razširjenje in je na močvirnih ozemljih ver- jetno še vedno dominirala. Morda je tudi tu vzrok njene nenavadne pelodne prevalence, kajti vzorci za analizo izvirajo z močvirnega ozemlja. Leska, brest in hrast so glede ,na prejšnjo, zanje začetno fazo, nazadovali, čeprav bi se moral v tem času začeti zanje najbujnejši razvoj. Pozornost pa vzbuja tudi pelod kostanja. Težko si je predstavljati v takem času in v taki združbi naš evropski kostanj. Toda pelod je po velikosti in po obliki bliže ameriškemu kostanju (Castanea dentata) in nam taka povezava dela mnqgo manj težav. Ce je bila tu čuga, ki živi sedaj le še v Ameriki, zakaj je ne bi takrat pri naš spremljal tudi eden od njenih, celo nekonkurenčnih partnerjev sedanje vegetacije na ozemlju vzhodnega dela Severne Amerike? Ce si pogledamo njuno geografsko razširjenost (Harlow-Harrar, 1958), opazimo, kako presenetljivo se pokrivata današnja areala obeh drevesnih vrst. Razlika je le v tem, da vrsta Castanea dentata ne sega preko Velikih jezer, proti severu pa ne preko St. Lawrence River. S tem nam postane skupno nastopanje obeh tujih elementov laže razum- ljivo in bi s tem bila - vsaj začasno - podana zadovoljiva razlaga tega sicer nerazrešljivega problema. Predstavljati si moremo, da so bili taki gozdovi v Evropi v nekaterih delih zgodnjega pleistocena precej razširjeni, toda vedno močnejše glaciacije so jih I izriva1e proti Mediter?nu in proti Atlantiku, dokler jih niso popolnoma uničile poledenitve ali pa izrinile konkurenčno močnejše vegetacije: bolje pri- lagojene na spremenjene klimatske razmere, ali pa, kar tudi ne smemo izklju- čevati, »epidemiČl1e« bolezni, katerih ena prav zdaj uničuje oziroma je v Ame- riki kostanj skoro že uničila. Gotovo bo vsakogar presenetilo dejstvo, da manjka bukev. :roda 'upošte- vati moramo, da je bukev naš najmlajši gozdni element. Zakaj' je iz te dobe nUnamo, ni jasno. Morda se tedaj niti še ni oblikovala ili razvila današnja .forma bukve, stara terciarna Fagus feroniae, ki jo ima večina' avtorjev za izhodno obliko današnje, pa je verjetno propadla. Možno je seveda tudi, da je že obstojala, toda v tedanjih klimatskih in edafskih r.azmerah je bila karija konkurenčno močnejša, oziroma bukev šibka nasproti vsem drugim gozdnim elementom. Zeliščna vegetacija je v tej dobi najmanj pestra in tudi po odstotnih deležih pelodov najrevnejša, pač posledica dovolj gostih in zaraslih gozdov. 262 IV. s top nja: Sedimenti: gline in peski. Prehod v ponovno izrazito kno- inno stanje vegetacije je navzgor neorganski, kajti manjkajo vsi prehodni sta- diji, in smo na 14,80 m že v ostrem glacia1u, ko ni več sledu o termofilnih rastlinah. Kronologija Ze v uvodu smo omenili, da je najpomembnejši rezultat teh preiskav gotovo ugotovitev, da sta rasli na našem ozemlju vrsti Tsuga canadensis in Castanea ef. dentata. Cuga nastopa v diagramu z udeležbo nad 35 %, kar je najvišja vrednost, ki je bila registrirana v kakem evropskem diagramu. Iz Holandije poznamo tudi več diagramov, v katerih nastopa čuga, toda le do vrednosti 20 % in to l~ ob koncu pliocena ter v Reuwerianu (Florschiitz, 1953). Razen tega je bila ugotovljena na nekaterih mestih v Srednji Evropi iz konca pliocena (Baas, Rudolph), v Italiji pa v Leffe (Lona). Posamezna zrnca čuge so našli tudi v profilu stometrske vrtine na Ljub- ljanskem barju, katere sedimenti pa niso starejši kot wiinnski, saj pripadajo v celoti zadnji poledenitveni 'fazi (Sercelj, 1'960). Tedaj je bila interpretacija skoro nemogoča, danes pa je jasno, da je bil ta pelod preseciimentiran iz sta- rejših plasti z obrobja Barja. Na sinhronistični pregledni tabeli diagramov navaja Gams (19~5) čugo kot zanesljivo dokazano le še za veliki interglacial (MIR), v rissu je bila po njegovih izvajanjih (ibid.) konena izrinjena iz Evrope. S tem je za naš ' profil podan »terminus post quem non~~, ni pa seveda rečeno, da ne more biti starejši kot mindelsko-riški. Glede na optimalni razvoj in razširjenje gozdov ruge, bolje rečeno »meša- nih gozdov s čugo~<, je jasno, da ne smemo' iti ne na klimatske ne na časovne skrajnosti, ampak moramo postaviti ta čas v določeno, za čugo bolj kot za drugo drevje ugodno obdobje. Če upoštevamo izredno majhno debelino plasti, si tudi ne moremo za- misliti, da je bilo ·to zelo dolgo obdobje, kot n. pr. interglacial MIR. Laže bi se odločili za kako kratko otoplitev. Primerjava z Milankovicevo krivuljo kaže, da bi najlaže našli takšne razmere v kratkem interglacialu G/M kvečjemu v prvem mindelskem interstadialu. Najmočnejši argument pa je prav gotovo profil v Leffe pri Bergamu v severni Italiji, ki je že davno poznan po najdbah kosti staropleistocenskih -sesalcev in ga je palinološko preiskal Lona (1950, 1957). Tako nudi sedaj ta profil najboljši in najpopolnejši vpogled v staropleistocensko gozdno vege- tacijo južne Evrope. Temu se pridružuje tudi srečna okolnost, ki .. vrednost profila še povečuje: Navzgor je ta profil pokrit z zasipom, za kater,ega geologi zanesljivo vedo, da je bil odložen ob koncu mindia (M). Za naše kraje bi mogli iskati ustrezen profil v neposredni bj1ižini, namreč na Viški terasi, ki jo Ra~ovec (1956) uvršča v mindelsko ledenQ dobo; vendar so poskusne pelodne analize obeh. 6rganogenih plasti iz tega profila dale popol- noma drugačno sliko. Vegetacija kaže na hladno dobo, morda prvi mindelski stadial. Tudi znamenito nahajališče staropleistocenske flore Mizerna na Poljskem (Szaier, 1954) kaže z našim razmeroma malo podobnosti. Zelo dobro pa se sklada naš diagram z onim iz Leffe prav za čas mindel- sItega interstadiala (M liII). V tem času so bili tudi v severni Italiji t~nnofilni gozdovi, ki so jih sestavljali predstavniki rodov Carya, JugIans, Pterocarya in 263 ·Quercus) močno potisnjeni v ozadje, prevladovali -pa so horovi gozdovi s Tsugo canadensis. Isto opazimo tudi v našem diagramu, zato je najverjetnejši čas, iz k~terega izvira naš profil, mindelski interstadial (M liII). Vredno je še omeniti za našo gozdno zgodovino izredno pomemben profil iz glinokopa opekarne Zalog pri Novem mestu (v obdelavi). Tu so bili ugotov- ljeni izrazito termofilni gozdovi, kjer so bili glavni edifikatorji gozdne vege- tacije rodovi: Carya, .Pterocarya, hrast, gaber ter manj. čuge. Bukev tudi tu ni igrala nikake vloge, in je zastopana le z nekaj zrni. Ta' profil bo mogoče para..:... lelizirati z onim iz Leffe v G/M interglacialu. ':Klima Najboljša osnova ža prikaz tedanjih klimatskih razmer bi bila sedanja raz- prostranjenost vrste Tsuga canadensis. Po Harlow-Harraru (1958) zavzema to drevo atlantski del Severne Amerike. V notranjosti sega najjužneje do Ala- bame, -njeni najzahodnejši predeli pa so Minnesota in območje Velikih jezer, 'na severu 'pa je -razširjena na ' celotnem območju St Lawrence River. Vrsta Castanea dentata pokriva isto območje, le na sever in zahod ne sega tako daleč. Cuga ljubi hladne in vlažne predele in navadno ne nastopa sama, temveč se na severu druži s smreko, borovcem, bukvijo, brezo in javorom, na jugu pa s hrastom,. lipo, topolom in karijo. Ameriški kostanj pa tvori dopolnilno vege- tacijo kserofitnega tipa na 'suhih in toplih rastiščih, ki je bila izredno žilav.a, ker se 'je razen s semenjem razmnoževala tudi s poganjki iz korenin in štorov. Zaradi napada glivične bolezni Endothia je v zadnjih 50 letih ta kostanj: že skoraj popolnoma iztrebljen. ·Ker imamo v našem primeru opravka z optimalno razvito vegetacijsko združbo čuge, ki se ji pridružuje tudi karija, smem-o predvidevati klimatske razmere, kakršne vladajo v centru njenega recentnega areala v Ameriki, kjer je optimum današnje razprostranjenosti čuge. To bi bilo današnje ozemlje držav New York, Washington ter delno tudi Ohio. Seveda pa ne smemo kot vzorec tedanjih klimatskih razmer direktno prenesti današnje podnebje ondotnih krajev, temveč razmere, ki so vladale pred človekovim posegom v naravni razvoj vegetacije, kajti človek je s krče­ njem gozdov bistveno spremenil nekatere klimatske in edafske činitelje, ki vplivajo na vegetacijo. Vsekakor je moralo biti pri nas v času, iz katerega izvira preiskana vege- tacija, podnebje zmerno oceansko brez temperaturnih in hidroloških ekstremov z ne preostrimi zimami in brez spomladnih mrazov. Sklepi Preiskani profil nam je odkril do sedaj pri nas popolnoma nepoznane go~dne združbe: čuge, karije, pterokarije, ameriškega kostanja skupno s QM . . Te in takšne fonnacije so v Evropi že popolnoma izumrle, toda žive še sedaj v Severni Ameriki' v zelo podobnem sestavu. Ze sama ta ugotovitev nas navaja k sklepu, da gre v našem primeru za starejša obdobja. .; . . Le malo je do sedaj -podobnih otlkritij v Evropi: v Holandiji so znani p:rofili iz konca terciara ter začetka pleistocena, v srednji Evropi (Schwarinheim;: Rei~ chenberg) iz pliocena, toda neprimerno····-l1ajpomembnejši je 'iz severne, Italije, razen tega nčim' je··:tudi najbližji ' hl' je zati:)- m.bg'oče .precej :zanesljivo- prfmet,jati naš diagram z italijanskim; - "~ "; . , . ~ ;.: 1:: 264 - Starost v diagramu prikazanih gozdov bi bila zelo verjetno srednjemin-· delska, to je iz interstadiala (M liII). V vsem tem času ni o bukvi pravega . sledu, kar je glede na dana'šnjo izredno impulzivnost bukve nenavaden in nov pojav. Geologija pleistocena na zahodnem obrobju današnje LjUbljane Pleistocen je od vseh geoloških dob med najzanimivejšimi po svojem na- stanku in razvoju in zato privlači pozornost številnih znanstvenikov. Za nas pa je pomemben tudi zato, ker je velik del zemeljske površine pokrit prav s pleistocenskimi sedimenti in tako posredno vpliva še na današnje življenjske razmere na zemlji. Zanimiva je ta doba tudi zato, ker so se v sedimentih iz tega časa ohr.anili bogati ostanki takratnega rastlinstva, ki je uspevalo oh posebnih tedanjih klimatskih razmerah. Na kratko naj omenimo, da je bila -v pleistocenu večkratna močna spre- memba podnebja. Se sedaj nam vzroki za te spremembe kljub številnim več' ali manj verjetnim teorijam niso dovolj pojasnjeni. Ta doba je bila preiz- kušnja za mnoge naše rastline, saj se je v času okrog milijon let ločnica večnega snega na našem ozemlju tedaj štiri do petkrat znižala od 2500 do 1200 m, lede- niki· so ravno tolikokrat prodrli v okolico Tolmina, Radovljice in Celovca,. morje pa se je zaradi vezanja vode v ledene mase umaknilo južno od Pulja in je šele po ledeni dobi preplavilo severni Jadran. V Ljubljanski kotlini se je v tej dobi, verjetno najbolj v zadnji, wtirrnski fazi, dogajalo močno grezanje in zasipavanje Ljubljanskega polja na eni in zahodnega dela Ljubljanskega barja na drugi strani. Po dosedanjih podatkih je' bila hitrost grezanja povprečno 1 mm na leto; vmes pa je bil predel, ki se je grezal mnogo počasneje (povprečno 0,03 mm na leto) in so se zato sedimenti vsedali počasi; plasti so torej tanjše, vendar bolj pestre. Te zanimive ugotovitve so nam bile že do sedaj omogočene s pomočjo treh globokih vrtin od Kleč do Notranjih goric. Podrobno bomo obravnavali le srednjo in najbolj zanimivo ter pestro pri Dolgem mostu, zahodno od Viča. Iz geološkega profila te vrtine je razvidno pestro menjavanje rečnega na- nosa Gradaščice do globine 14,8 m, ki mu sledijo navzdol barske naplavine z dvojno g1inasto-šotno ,plastjo. Barski sedimenti segajo do globine okrog 20,4 m. Pod njimi je spet pester gradaški rečni nanos, pri globini 29,6 m pa se nenadoma pojavi dobro zaobljen savski rečni prod, Ta se nato do globine 36.7 m večkrat prepleta z nanosi Gradaščice, ki se je verjetno tu nekje izlivala v Savo. Od te globine navzdol do najmanj 50 m globoko je nato le savski, nekoliko blaten rečni nanos. Kakor smo ugotovili tudi pri vrtanju za novo opekarno Smodinovec južno od Podutika, je morala Sava takrat teči od Sentvida proti zahodu in nato okrog Rožnika. Podobne savske naplavine smo dalje našli ob današnji Prešernovi cesti v globini približno 40 m. Petrografski sestav savskega proda je pretežno apnen, v njem se pojav- ljajo tudi značilni prodniki keratofirskih kamenin, prod je dobro zaobljen, medtem ko prevladujejo v gradaškem produ sivi in vijolični kremenovi pe- ščenjaki, kremen. in sivi glinasti skrilavec, prod je le slabo zaobljen. Zanimivost barskih naplavin je, da niso skoro nič apnene, vendar ze"lo vlažne prav na- sprotno od barjanske polžarice, ki vsebuje do 70 % karbonatov. Analiza, vode>iz vrtin in potoka Mali graben je pokazala, da je nekoliko- kisla, ' vsebuje" organske primesi ter je pt'etežno zmerno· do izjemoma precej trda. Prostega in agresivnega C02 ter SO~ ' vsebuje le malo. ' 265 Sedimetacija savskega reč.n~ga proda je bila v začet !tu precej enakomerna, v globini od 50 do 35 ni se pojavljajo prodniki, debeline največ 4 cm, od 35 m navzgor pa se je debelina prodnikov povečala na 6 cm, kar kaže na povečano transportno moč Save. Morda je bil šele tu začetek ledene dobe, ko so se po- večale padavine in zato tudi količina savske vode. Kmalu nato se je Sava umak- nila na Ljubljansko polje, ki se je začelo verjetno močneje grezati. Savski prod so prekrili nanosi Gradaščice. Vmes pa je nekako v srednjem delu ledene dobe nastalo barje, ki ga je pozneje Gradaščica spet prekrila s svojimi naplavinami. ZUR GESCmCHTE DER PLEISTOZX.NEN W)(LDER IN SLOWENIEN (Z,usammenfassung) Ein pollenfi.ihrender Teil des Tiefbohrungsprofils au\S der Umgebung von Ljub- ljana ist palynologiseh und geologiseh untersueht worden. ln paHiobotanischer Hinsicht ist es -hervorzuhEfuen, dass wir in diesem Raume zum ersten Male mit einem aUpleistoza'nen VegetationsprofHe zu tUJn haben. Die dureh das Diagramm erwiesene Vegetation mit Tsuga eanadensis, Carya. Pterocarya, Castanea ef. dentata, zeigt grosste A'hnlichkeit mit 'der heutigen Vege- tation im ost1ichen Teile Nor-d Amerikas. Aus dem Europai'Schen Pleistozan haben wir jedoch sehr wenige entsprechende Diagramme: jene in Holland (Florsehiitz, 1953) sind nicht so reich an Tsuga-PoUen, die mitteleuropaischen (Bass und RudolJph) stammen -nach Gams (1935) aus Pliozan, Die- als sieher altpleisto-zanen Alters erwie&eil1e' Prof He aus Polen (Szaier, 1954, Sro- doii, 1960) stellen eine von unserer abweiehende Vegetation dar. Obwohl sie der .~Tegelen-Vegetation~-< (Rein, 1955) des nordwesteuropaischen Raumes ziemlich ahnlich ist, kanTI die Parallelisierung wegen der bedeutenden Unterschiede in der pleisto- zanen Chronologie, fehlgehen. Aller Wahrschen1ichkeit naeh siJnd auch Vi'llafranca~ Schichten von Vi11aroya in Spanien (Rerny, 1958), alter aLs die u-nsere. Al}1 besten stirnmt unser Diagramm mit dem nordita1ienischen von Leffe uberein (Lona, 1957) und zwar in der Zeit des M IIII Interstadials. Mit Rlieksicht auf die ziemlich hohen Werte von Pinus und Tsuga, und ander- seits auf die 'geringem. Werte von Thermophyle:n, kann das .profH einer nicht be- sonders warmen Zeit zugeschrieben werden. Da naeh Gams (1935) Tsuga, Ca.rya und PterocaTya schon nach dem Interglazial MIR in Europa hauptsaehlich ausge- stol'ben sind, verbleibt nul' noch G/M Imterglazial, bzw. M lnterstadial. Nach der nur geringeren Tbermophy1ie ko-mmt eher .der M liII Interstadial in Betracht. Inzwischen ist .bei Novo mesto (cca 70 Km siidost1ich von Ljubljana) ein neues Profil entdeckt worden, das als Hauptedifikatoren der Waldvegetation der medio- kratischen Ph~ Carya, Pterocaxya, Jug-1ans, Zel-kova, Nebst QM aufweist-; die terminokrratische Phase wiTd jedoch durch Pinus, Tsuga canadensis UIIld T. dlversi- folia vorgestel1t. Auch dieses neue Diagramm ist mit dem von Leffe in der Zeit des G/M Interglazials Techt gut vergleichbar. Nebst den-- paHiofloristisch~ sind auch 'manche geologisch-tektonis,che. Probierne gelost worden. Die Senkung des Ljubljana-Moores begann ent.sprechend der ange- gebenen Untersuchungen schQIl im Pliozan und dauerte bis in die Zeit des M-Glazia1s, woflir die Saveschotter in der Tiefe von 50 bis 35 Meter Beweis liefern. In der Zeit der beschriebenen Walder hat' jedoch die Senkung des nordostlichen Teiles dieses Beckens ha~tsachlich 8ufgehort. Mit dem vorgelegten Diagra-mm wird das Netz der Fundstellen altpletstozaner Vegetation erheblich nach Osten erweitert und zur Vegetationsgeschichte des siidost- a1pinen Raumes eln neuer, wichtiger Beitrag erbracht. ' 266