k Tak dsn rssen
W in prazniko».
|Md M «XCepl S,tor<Uy^
Sunday, -d HolkUf*
A
SVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški ln upravniàki prostori: 1667 South Lawndale Ava.
O ff k« of Pu bi lo« t loa: SM7 South Lawn dal« Ava. Tslsphone, Rockwall 4904
Cana lista ja 66.00
JtHUI M. ISU. »t tU pwt-otftM UM AM W OOHM Mtnk I. 1IT1.
CHICAGO. ILL. TOREK, 1. APRILA (APRIL 1). 1941
Subscription |6.00 Yearly
ŠTEV.—NUMBER 64
Acceptance for nudlk« at special rata of |>ostare provided for la «action 1108, Act of Oct. S, 1017, authorised on Juna 14, 1V16.
>1 nemških vojaških divizij ranih ob ogrsko-hrvaški meji
mški poslanik Viktor von Heeren zapustil
lgrad. Premier Simovič in dr. Maček
tlenila sporazum in razglasila narodno
10tno»t.—Italijani beže iz Diredawe v Ad-
Ababo. Angleške čete se približale glav-
kmu mestu Eritreje. Priprave za veliko
riko-angleško ofenzivo v Albaniji
proti Italijanom prične. Informacije se glase, da bo tudi jugoslovanska armada, zbrana ob albanski meji, udrla v Albanijo in napadla Italijane.
3RAD, 1. apr.—Pet nem-,jaških divizij, okrog 175.-», je koncentriranih ob hrvaški meji. To se Je
>	potem, ko je Viktor von , nemški poslanik, s člani
štaba zapustil Belgrad ln al v Berlin. Pred odho-izjavil. da se bo posveto-tunanjim ministrom Joa-b von Hibbeniropom ta-prihodu v nemško prečilo m o koncentraciji
►	oborožene sile je sledilo ilo. da je Jugoslavija se-
in pripravljena na boj. ir Dušan Simovič in dr. lir Maček, vodja Hrvatov, Danila sklenitev sporasu-ičkov list v Zagrebu piše: Ddovinskem čaau, ki )• blizu, so vrste Hrvatov
nier Simovič je po radiu 11 proklamacijo narodu, i mirni," se glaai prokla-. Kralj in vlada motrita jo in podvzetl so bili že trebni koraki. Ostanite na pozicijah ne glede na to. iko pride."
)ln prelom med Jugosla-Nemčijo je na vidiku. Dr. kttdrič. jugoslovanski po-v Berlinu, se je vrnil v
id.
•o. Egipt, 31 marca.—Sem
a n ot ila se tflase, da Ita-bc/c i/ I)iredawe proti Abnbi. glavnemu mestu nj» I)nt'(lawa se nahaja >n /rh/nicc, ki spaja Dži-pi ista nisčno mesto ob k<rn /alivu, z Addis Aba-lesto ima :<(),()()() prebival-."ir skimi četami sode-l \ operacijah proti faši-!>' inuditni abesinski pa ) 1/i'lida. da bodo Italija-i;<lu poznam i/ Abesinije. r1 s" /:ninji U*den okupira-»nn diti^o največje abe-rru-sto.
l^k.-i (ib()i()/t»f,a sila za-«• " p« he tudi v Eritreji, i ita 11 j. i r j s k i koloniji v Afri-t» i.n Korena, fašistične lv< /iiccli Angleži prosti Asmari, glavnemu ""-"'i. j. m Massauaju, lu 1	morju. V bitkah
' dijanske izgubie ubitih, ranjenih
Belgrad. 31. marca.-—V uradu nemškega poslaništva prevladuje konfuzija, odkar Nemci beže iz Jugoslavije. Poslanik Viktor von Heeren še ni zapustil Bel-grada, toda njegova žena in več članov poslaništva bo danes zasedlo vlak in se odpeljalo na iDunaj. Vlaki, natrpani z Nemci, skoro vsako uro odhajajo iz Bel-grada proti severu.
Dvanajststo Nemcev, med temi več žensk in otrok, se je sinoči ukrcalo na parnik Uranus, ki je odrinil po Donavi proti Dunaju. Med begunci je mnogo nemških žurnalistov, ki so nedavno napovedali evakuacijo vseh Angležev iz Belgrada, Sofije in Bukarešte. Sedaj morajo oni bežati.
Zadnjo poročilo, ki so ga poslali nemški reporterji iz Belgrada v Berlin, je vsebovalo izjavo novega jugoslovanskega pre-mierja Dušana Simoviča, katero je podal v razgovoru z italijanskim poslanikom. "Jugoslavija ne bo obkrožena," je dejal premier. "Če bodo Nemci začeli prodirati proti Solunu, bodo tudi Jugoslovani korakali proti morju preko Albanije."
Berlin, 31. marca.—Naciji se še niso odločili za akcijo proti Jugoslaviji, temveč zavzeli sta-išče pozornega čakanja. Oni še vedno upajo, da se bodo Hrvatje uprli belgradski vladi in zahtevali, naj ne stori nobenega sovražnega koraka proti'osišču.
Dr. Vladimir Maček, vodja Hrvatov in podpredsednik vla de, si je naprtil veliko odgovornost. On hoče, da vlada pojasni svojo zunanjo politiko. Nemški krogi dvomijo, da bi mogla Jugoslavija vzdržati pritisk osišča, ker se ne more zanašati na podporo Hrvatov in Slovencev.
Belgrad, 31. marca.—Tu poročajo, da je sovjetska Rusija poslala pozdrave novi jugoslovanski vladi in ji čestitala, ker se je uprla osišču. Nova vlada in jugoslovansko ljudstvo sta ponovno demonstrirala, da se zavedata svoje slavne preteklosti.
ri h ■
olj. J
<1 . t ,
irr-,
. k.
ugnalavija, Hl. marca 'k" r.rsko-angle-1 'i Mussolinije •■'b.iniji so v te-' vrm-l armado tiske fronte ' kili brambov
I" 'Vi. da je bi
> vojaških di • 'h-mdnevni ! tla, ko se je Albaniji. Po ''•»lijani ape •M urno pre» ' <> ubite vo-• m dali le
Japonska pošl je armado v Siam
Izolacija Čungkinga v načrtu
Saigon. Indokina. 31. marca.— Tu se širijo poročila, da bo Japonska poslala armado čez 100,-000 mož, ki se zdaj nahaja na otoku Hajnan, čez Indokino v Siam, kar lahko povzroči nove komplikacije. Mnogi opazovalci vidijo to možnost.
Doznava se, da siamska vlada se ne bo upirala prehodu japonskih čet preko svojega ozemlja, ker jo je Japonska podpirala v nedavnih pogajanjih z Indokino. Slednja je morala pod japonskim pritiskom odstopiti velik kos svtojega ozemlja Siamu.
Japonska akcija je naperjena proti angleški oboroženi sili, zbrani na južni strani Siama na Malajskem polotoku, ki protek-tira dostop do Singapora, angleške pomorske baze in trdnjave, po kopnem. Po prehodu Indo-kine bo japonska armada prodirala proti Bangkoku ali pa proti severni meji Malaje. Možnost je tudi, da se bo obrnila proti Burmi, da izolira Cungkirig, kjer je sedež centralne kitajske vlade, da prepreči transportacijo orožja in bojnega materiala po burmski cesti kitajski armadi.
Prehod čez Indokino bi omogočil ustanovitev varne in zanesljive poti, po kateri bi japonska armada dobivala bojni material. Japonska se zaveda, da s samo pomorsko akcijo ne bo mogla zavzeti Singapora in iz tega razloga bi bil napad s kopnega bolj učinkovit.
Dva parnika osiiča v plamenih
San Jose, Kostarika, 31. marca. — Nemški tovorni parnik Esinach in italijanski tovorni parnik Fella sta v plamenih. O-genj na parnikoma, ki se nahajata v Punti, so zanetili člani posadk.
ZASTOJVPOGAJA-NJIH MED RUDARJI IN MAGNATI
Unija UMWA bo morda oklicala »tavko
VLADNA INTERVEN-CIJA SE OBETA
New York, 31. ^narca.—Pogajanja med rudarakb unijo United Mine Workers of America in organizacijo operatorjev glede sklenitve nove pogodbe so še vedno v zastoju. Ta traja že trinajst dni. Možnost je, da bo unija oklicala stavkb. Veljavnost stare pogodbe poteče danes.
'"T
Da so v teku priprave za ustavitev obrata na polju mehkega premoga, kažeta izjavi, ki Hta ju podala Ezra Van Horn, predstavnik operatorjev, in John L. Lewis, predsednik rudarske unije. Slednji je dejal, da bo le nekaj delavcev odšlo jutri na delo, da preprečijo poplavi te v premogovnikov, vsa druga dela pa bodo ustavljena. Dalje je rekel, da stavka ne bo oklicana, če bodo operatorji pristali na predlog, da zvišanje mezde stopi v veljavo, ko poteče staru pogodba. Operatorji so zavrnili ta predlog.
Lewis je dal razumeti, da ni nobenega upanja glede dosege sporazuma. To pomeni, da bo obrat ustavljen v soglasju z načelom unije, da rudarji ne delajo brez pogodbe.
Največja ovira sklenitvi pogodbe je zahteva unije, da mora biti mezda rudarjem zvifana za
dolar na dan. Rudarji na severu prejemajo zdaj $8 na dan, na jugu pa $5.60. Unija dalje zahte va letne počitnice s plačo in garancijo, da bo sleherni rudar delal najmanj dvesto dni v letu.
Springfield. 111.. 31. marca.— Izgleda, da bo obrat v illinoiskih premogovnikih ustavljen jutri, ko poteče veljavnost stare pogodbe med rudarsko unijo UMWA in operatorji. Hay Edmund-son, predsednik dvanajstega rudarskega distrikta, je že zapretil z ustavitvijo obrata. Možnost je, da bo federalna vlada posegla v konflikt med unijo in operatorji.
• M. F. Peltier, predsednik Illi-(Dalje na » strani.)
Beda med begunci v Franciji
Cez 50,000 tujcev v koncentracijskih taboriščih
Vichy. FrancUa. 31. marca.— Živilski problem v neokupirani Fraficiji je postal „akuten, ker mora dežela prehranjevati najmanj 50,000 tujcev v koncentracijskih taboriščih pri Pirinej-skem gorovju. Za oskrbo teh mora potrošiti 400,000,000 frankov letno. Po uradni izjavi se omenjeno Število beguncev nahaja v osmih taboriščih.
i Francoske avtoritete so zaradi kritik, prihajajočih iz Amerike, da begunci stradajo v taboriščih, dovolili obisk grupi ameriških reporterjev in fotografov. Ti so ugotovili, da begunci trpe pomanjkanje, toda vlada jim ne more dosti pomagati, ker mora skrbeti za svoje lastne prebivalce, ki tudi stradajo. Podhranje-vanje se opaža na splošno.
Večino beguncev v štirih glavnih taboriščih pri Receboudu, Vernet-les - Bainesu, Noeju ln Perpignanu tvorijo nemški in poljski Žid je ter španski republikanci, ki so pobegnili v Francijo pred in po končanju španske civilne vojne. Položaj teh je skoro neznosen. Živila, ki jih dobivajo, so slaba, prav tako sanitarne razmere. V nekaterih taboriščih so izbruhnili izgredi, katere pa so policijski oddelki takoj zatrli. Veliko število španskih beguncev se nahaja v kon centracijskih taboriščih že tri leta.
Avtoritete so nameravala po slati več beguncev v francoske kolonije v severni Afriki, a so naletele na odpor. Begunci so protestirali in poudsrjsli, da nočejo postati člani delavskih bataljonov, ki bi kot taki morali graditi ceste in ^iruge projekte v francoskih kolonijah samo za slabo hrano.
Mnogi begunci sanjajo, da jim bo dovoljen* odhod v Združene države, kjer jim bo dana prilika za novo in boljše življenje. To velja zlasti za nemške ln poljske Žide. Ti se zanašajo na svoje sorodnike in prijatelje na drugi strani morja, da jim bodo omogočili odhod v Ameriko.
Pristanisčni delavci zavrnili Bevinov načrt
London, 31. marca. — Prista-niščni delavci v Glasgowu so se izrekli proti načrtu delavskega ministra Ernesta Bevina glede podržavljenja pomolov in da o-ni postanejo državni uslužbenci. To se je zgodilo na shodu, ki je trajal tri in pol ure. Uradniki Škotske transportne in splošne unije, v katero spadajo prista-niščni delavci, niso hoteli podati uradne izjave, toda delavci, ki so se udeležili shoda, so povedali. da je bil Bevinov načrt soglasno odklonjen.
■močjo An-'»frn/ivo na severu 1 na jugu.
•	I« i so že
'•»lijanske kili fron--'* vry.lt. so
r ' *i(>
slovanski angle-
Mi/ini Al-'•<1 .Juy<>-
•	ofenziva
Italija naznanila ekeekucijo ipiona
Kim, 31. marca — John Spe-' arcos, čigar narodnost ni bila razkrita, je bil ustreljen v hr- j bet kot špion. pravi uradni ko mumkr. Eksekucija je bila iz-, vr4ena v neki trdnjavi v južni Italiji. SpeartMi je bil prijet, ko »o veščaki izolirali tajno radio-, rxwtajo. po kateri je on oddajal informacije o gibanju italijanski-oborožene sile neki tuji državi. J
Trdnjava demokracije.
Domače vesti
Novice ls Minnesota
Aurora, Minn.—Dne 14. marca je tu umrl Frank Zskrajšek, star 69 let in doma z Cïgre pri Ribnici. Tu je iivel čez 40 let in zapušča tri sinove in štiri hčere. Bil je član društva KSKJ in nekega hrvaškega društva>-Ž Ely-ja nam naknadno poročajo, da je bila pokojna Rosi Černlvec, ki je umrla 24, marca, stara 5H let ln rojena je bila v Krtini pri Domžalah. Na Elyju je živela 35 let in zapušča tri odrasle hčere in moža, ki se nahaja nekje v Nevsdi — Mary Mihelič, člani-ca društva 26U SNPJ, se je morala podvreči težki operaciji v bolnišnici v Duluthu,
Nov grob v Pueblu Pueblo, Colo.—Tu je umrl Matt Povše, star 64 let in doma od Semič« v Beli Krajini. Tukaj zapušča brata in sestro, drugo sestro pa nekje v Wisconsi-nu.
Oblast pognala rojakinjo v smrt
Barber ton, O.—Dne 26. marca se je v kleti svojega doma ustrelila Frances Smerdel, stara 41 let in doma is Koč (ali Slavine) pri ât. Petru na Krasu. Življenje si je vzela iz bojazni, da bo deportirana is Zdruienih driav, v katere je prišla nepostavno pred 17 leti. Molu je pustila pismo s prošnjo, nsj bo dober otrokoms, Ift-lctnemu sinu in 11-letni hčerki. Moi'John Smerdel je povedal, da Je žena prejšnji dan prejela poziv naselniških oblastnikov iz Clevelanda, naj pride tja in pojasni, kako je prišla v to deželo. To je ženo tako prestrašilo in zmedlo, da je šla v smrt. Tukajšnji časopisi so potem pisali, de bi bila tens na podlagi zakona, ki je bil sprejet leta 1936, lahko vložile prošnjo sa drievljanstvo in vse bi bilo dobro—toda caksj niso tegs prej pojasnili? Čemu so ubogo ženo pošiljali od Judeža do Kajfeža?
Druge vesli ls Barbertona Berberton, O,—V bolnišnici se nahaja John Koprivnik, ki je bil operiran na vnetem slepiču. Želja članov je, da hitro okreva,— K vojakom so odšli Simon Stremlan, lilttman, O., John Bezel, Wadsworth, O., in Fr. Mar-kovič, Barbei ton, C), vsi člani SNPJ.
Milwsuške novice
Milwaukee.—Poročni list so si nabavili Jos. Hain in Lorraine Jager, Edward Beneš in Dorothy Kaess ter Sam Miškulin in Ks tarina Tomaševič.—Iz Hheboyga na so bili pred dnevi vpoklicani k vojakom William F. Fale, Milton Rudnik, Louis Vinogrsd in Anton J. Progsr.
Clevelandake vesti Cleveland.—V Unionvillu, O., Je 27. marcs umrl Konrad Lsv-rič, stsr 63 let in doms Iz Ksm niku. Bil Je član društva 53 SN PJ in zapušča ženo ter devet otrok.—Dne 2H, marca je umrla Ana Turney, roj. Brinovec, stara 37 let. Rojena je bila v Ame nki in zapušča moža, hčer, star ht- in štiri brate.
Is Penneylvanlle Pittsburgh,, Pa —Dne 27, mar ca je tukaj umrl Zvonko Jskše, star 64 let in doma od Novega mesta na Dolenjskem. Zapušča ženo, aina in dve hčeri. Pred svetovno vojno Je bil upoalen pri neki banki v New Yorku, tukaj Je pa bil aktiven na društvenem In kulturnem polju.
Nov grob v staram kralu Cleveland - Frank Msjcen Je prejel žalostno vest, da Je v Ätor-jah pri Bežanl umrla njegova mati (Ime ni navedeno, op, ur) v visoki atsnieti Hi) Jet. V Ameriki zapušča sina In hčer omo->tno Sadsr. v Argentini druge ga aina, v stari domovin» pa tretjega aina in AtiM hčere
Nemihi parnih odrinil
iz kitajske lake
ftanghaj, 31 marca — Neny «ki (Kdniškl parnik Rama«s je sinoči od plu I U tukajšnje luke v spremstvu dveh Japonaklh bojnih ladij. Tu se Je nahajal od deeembra 1. 1936 Peiobr«*larekl ktogi v» izjavili, da Je odrinil I proti Kobejy, jsponski luki
FRANCOZI STRELJALI NA ANGLEŠKE BOJNE LADJE
Naciji zahtevajo tetnej-Jo kooperacijo
AMERIŠKA OBRAM-BA SINGAPORA?
J	L
London. 31. marca.—Anglija in Francija, bivši zaveznici, sta se včeraj udarili v bližini Alžirije, Francoske obrežne baterije so pričele sipati krogle na angleške bojne ladje, ko so te hotele ustaviti štiri francoske par-nike, naložene k bojnim materialom za Nemčijo. Eden od teh parnikov je bil naložen s kavčukom, katerega je dobil v Bangkoku, Siam. ;
Angleške bojne ladje so odgovorile ns napad ln pričele bombardirati obrežje. Nekatere krogle so zadele cilj in utihnile več baterij. Frsncoska bojna letala ao prej metala bombe nr angleške parnike, ki so pluli proti Gibraltarju. V Londonu objavljeno poročilo pravi, da ni bil noben parnik poškodovan. Vse bombe, ki so jih vrgla francoska letala, so padle v morje.
Berlin. 31, msrca.—Nacljski časopisi očitajo Franciji, da noče kooperirati s Nemčijo v vseh ozirlh. List Neueste Naehrich-ten, izhajajoč v Straaaburgu, mestu, ki so ga Nemci okupirali pred kapitulacijo Francije, piše, da nekateri francoski krogi Ae vedno upajo, da bo v tej vojni zmagsla anglosašks koalicija, zato vodijo opozicijo proti Pe-tainovi vladi, ki Je as poglobitev kooperacije s Nemčijo.
Ta list dalje pravi, da biv«i francoski voditelji, kateri so bili obtoženi, ds so pognali nepripravljeno Francijo v vojno proti Nemčiji in Italiji, še niso bili po-stavljeni. pred sodišče, de JIH kaznuje, liivši premier Paul Raynaud in Ueorge Msndel, bivši minister za kolonije, se nahajata v neki vili ne kot jetnike pod policijskim nadzorstvom, temveč kot gosta. Izgleda, da bivši voditelji sploh ne bodo ke-znovsni.
Washington. D. C« 31. marca. —Znamenja kažejo, da se ameriška bojna mornarica pripravlja na s po ped z japonskimi bojnimi ladjami. Mornarice bo šle v akcijo, če bodo Japonci napadli Singspor, sngleško pomorsko bazo in trdnjevo ne Dsljnem vzhodu.
Iz poročil Je rszvidno, de bo ameriške bojna mornerice ko-operirala z angleško pri obrambi Singapora. Ta Je bila ojsčene v zadnjih tednih. Neketert krogi v Waahlngtonu so te namignili, da Je konflikt neizbežen.
Japonski minister odpotoval v Rim
Naciji se bahajo z uspehi na morju
Berlin, 31. m srce,—Japonski
zunanji minister Josuke Matsuo-ka Je W'«*raj odpotoval it Berlint v Rim Zasedel Je posebni vlek, ki ga j«« /akal na poatejl Anhel-ter, Na poatajo so ga spremell zunanji minister Joachim von Ribbeniiop in drugi visoki nemški uradniki
Prej objavljeno nsznsnilo se je glasilo, de je bil dosežen popoln »(»»t m/iiim med Japonsko In Nem/ijo v vseh zadevah, nanašajoče m* na mednarodno situacijo, na konferenesh mod japonskim državnikom in nemškimi voditelji
Naeijski krogi poročajo, da so nemške |*»dmornice In bojns letala potopila več angleških parnikov v ofieraeijeh ne morjih v zadnjih treh dneh. Kkupna to-naža potopljenih parnikov je 1 znašala 75,000 ton.
PROSVETA
PROSVETA
thk BNMG!itbnm«ht
CLABIM» IN LASTNINA SI^OVBXBBB NABOUNK roUfOBNB JBUHOTE Or«*« af aaS Ii Ml Si i kr SI»»««
Marotalaa M Mrui<-n« drU*« H«»*» CS le««») to Baaafe ssw o« It lo. 00 u pol late. Il JO u êatrt lata. u Chicago I« CW. rs« M -If U«- MM .a »al tate i «a
$•.44.
Subscript tut. raUat for Um U»ll«4 StaU» (n«pl Chicho) ^ MN p»r y «ar, Ckfca«« aa4 CW«ro |7.M *«a» foreign «Mi»UU» ft.OO *»r r»ar.
Cana oalaaov po dogovoru BokapM doplaov la nana rafaalh i lan kov aa na vra*a)o Kukaptel literarna v«aWna Suc« povaaU. dram«, pcami Ud.) SoWrmrjo pošiljatelju I« v »lučaju, trn Ja prikrili poitnlno, r
ilf«tWH r»te» «a arr«»""il - Meeeeedple ai aaawtaal-«UuITi^u»^^ a rt le U» «lil a* M r^ura.4- OlSar «MwcrlpU »wate •» »W«rta». plajr». po»«a. ate., will I« ratura* U.	oui* arb«a	l»r a«lf a.Uf»a.a4 aa4 »lampad
; ««vatasa. _	; .
Nsalar m VW. Sar l»a «US ■ lUSaai
J'ltOHVETA
MiT tO s». Lawafeta Ava» CSUac». IBlaal» MBMBBB OB TUB rSUBBATBD PBBSS
, ^^«ni i........
Glasovi
iz
naselbin
i,..»- » aktapaj« na prlaaar lAyrtl »0. 1041). pal»« »In« mm m aartava	Sa »a» Ja • te» tel——i potekla aa.
röiala«. f •«•*!»» ia pra»a0aaaa. Sa m vaai IM aa a»tevt.
S fronte glodalcev demokracije
New Leader iz New Yorka, glasilo Socialno demokratske federacije, se pritožuje o težavah, ki jih imajo tamkaj demokratični elementi v lokalni politiki in delavskih unijph zaradi tega, ker komunistični voditelji z lahkoto vlečejo katoliške delavce za nos. V mestu New Yorku je irsko-katollški element zelo močan, menda najmočnejši v vseh Združenih državah — in baš Um je tudi najmočnejše komunistično gi banje v vsej Ameriki.
Katoliški politični veljak Al Smith, nadškof Spellman in katoliški državni tajnik Walsh so sicer pred kratkim javno ožigosali komunistično propagando, katera gloje v javnih šolah New Yorka in kl je zdaj predmet zbornične preiskave — ampak do danes še niso imeli niti ene kritične besede zoper komunistično kontrolo nekaterih delavskih unij, pri katerih so katoliški delavci v pretežni večini.	4
To velja pred vsem za unije transportnih delavcev (nameščenci ulične, nadullčne ln pod-ulične železnice ter avtobusnih linij, dalje delavci na pomolih v newyorškeip pristanišču), kl ao pod kontrolo komunistov, dasl so člani teh unij v ogromni večini katoliki.
Dalje sodelujejo komunisti ln katoliki v uniji časnikarjev (Newspaper Guild), uniji mornarskih delavcev, uniji nameščencev v trgovl nah na drobno in skupaj korakajo v političnem gibanju "American Peace Mobilization," katero je naperjeno proti ameriški pomoči za Anglijo in demokracijo sploh.
Kaj pa vleče skupaj komuniste in irske katoličane? Združeno sovraštvo do Anglije! Pred aednik in vodja unije transportnih delavcev (CIO) v newyorškom mestu je irski komunist Mike Quill. Prefrlgan je ta človek. O komunizmu ln Rusiji molči kot grob, sploh taji, da je kdaj bil član komunistične intcrnacionale, toliko bolj pa ropoče proti — "imperialistom" v Angliji, proti Rooscveltu in ameriški pomoči za Anglijo, sploh govori tako, da mu ploska večina katoliškega članstva njegove unije s svojimi župniki vred, ploska mu "krščanska fronta" s Coughlinom in ostalimi antiaemltaklml organizacijami vred ln- ploskajo mu nemški "bundovcl" ter ostali ameriški fašisti. Blufač, da mu ga nI para, a njegov bluf se nekaterim "fathrom" dopade in mu dajejo potuho in moralno podporo. To — in samo to — ga drži v vodstvu unije, nu važni in odgovorni poziciji in zaman se trudijo tisočorl demokratični delavci, da bi se ga iznebiU.
Jasno je, da so komunisti našli dober material za svoje konspiratorske namene, ko so šli med irske katolike in jim sačeli hllniti svoje verske simpatije; saj je znano, da katoliška maha pojmuje demokracijo po svoje, namreč da demokracija mora veljali le za njo ln ne za ljudi, ki so drugačne vere ali sploh brez religije. Pri tem nedemokratičnem |K»jmovanJu demokracije, so komunisti in zagrizeni irski (in ne samo irski) kleriki Coughlinovega kovu našli skupne interese, ki jim trenutno dobro služijo v njihovi skupni "apizarski" politiki.
Krivico In delali irskim ln drugim katolikom v Ameriki, če bi zapisali, da so vsi taki. Niso! Med ameriškimi katoliki je danes precej spora baš zaradi vojne in obrambe demokracijo, čeprav sc ta spor ne kaše toliko v javnost}.. Le tu pa tam i/bruhne na dan, kakor je pred dnevi v čikaiki Tribuni, v kateri je rev. S. K. Wilson. predsednik Ctkaške katoliške universe Loyole. javno na|>adel drugega katoliškega veljaka Patricka Welcha. v polemiki okoli "svetovne federacije". (Na to {»olemiko se bomo še ozrli, ker jc zanimiva zaradi neke druge reči.)
Spor jc zaradi tega, ker je v Ameriki mnogo posamc/mh katolikov, ki so najprej demokrat* je in potem šele člani svoje cerkve, oziroma sta vers in cerkev njuna osebna zadeva, dočim jim je demokracija jsvns zadeva, katera se bi morala živo t ik.it i slehernega ameriškega državljana! To je važno. To )e pravilno stališč« — in dokler ne bo večina ameriškega ljudstva na tem stahÄu. ost sne nevsmost. da bodo piaanl glodalci demokracije enkrat napeli in demokracija Amerike bo poražena doma.
Prava demokracija pomeni kooperacijo ve-(DaU« t sa4aji koM.)
O zdravilih in zdravljenju Port Angel«. Wssk. — (Nadaljevanje in konec.) Revmati-zem ne povzroča le ht}dih bolečin, marveč je tudi nagajiv in potuhnjen. Zato je treba previdnosti in ne dopustiti, da se preveč razpase. Glej, df se ga Iz-nebiš kakor hitro ga občutiš. Vem, kaj je ta bolezen, ker sem jo sam občutil in vzela mi je marsikatero uro dobrega spanja.
Prav sedaj je pet let, odkar sem napisal precej obširen dopis za Prosveto, v katerem sem opisal, kako sem se ozdravil, toda mi ga urednik ni priobčil — ne vem iz kakega vzroka. Menda je bil vzrok v tem, ker ae nieem strinjal z zdravniki in njih zdravljenjem. Vidi pa se mi umestno, da to povest o mojem zdravljenju še enkrat ponovim. Ce bi hotel vse natanko opisati, bi vzelo preveč prostora in bom povedal le površno.
Revmatlzem me je mučil več let, najprej v eni roki, katero mi je tako zvijal na vse načine, da sem mislil, da ne bo več za nobeno rabo, Potem se je razpa-sel še na drugo roko in nato v pleča in proti hrbtu, občutil pa sem ga tudi že v spodnjem delu telesa proti nogam. Tudi jaz sem rabil vsakovrstna mazila, 11-nlmente ln vroče obkladke, toda brez uspeha. Ko sem videl, da jc vedno huje, sem nekega dne rekel ženi, da grem k zdravniku, ker ml ta zdravila nič ne pomagajo in je vedno slabše. Pa mi pravi žena:
'Če imaš denar, le pojdi k zdravniku, da te oskube, ne pa ozdravi. Saj veš kako je zdravil mene, pa me nI nič ozdravil. Morala sem se sama pozdraviti in se daj le ti." "Kakb naj se sam zdravim, če ne vem kako?" Pa mi odvrne: "Tu imaš riclnovo cilje in ga spi najmanj en kozarec, jutri pa grem v mesto in ti kupitn nekaj tucatov lemon. Kuhala pa ti ne bom nič vsaj par tednov ne." Tako se jc tudi zgodilo. .
Prinesla mi je devet tucatov lemon, katere sem zaužil v de-aetlh dneh mojega posta. Ta 10-dnevol post pa nI bil tako hud, kot bi si kdo mislil, kajti pustil nisem niti ene ure dela; seveda Je šlo radi revme bolj počasi, to-da Šlo je. Prve tri dni sem pil samo gorko vodo in lemonov sok: na vsak kozarec vode ena lemona, včasih pa tudi samo le-monado brez vode.
Po treh dneh sem začel uživati sadje po sledečem receptu: Za zajtrk dve pečeni jabolki, za kosilo suho grozdje ali re večerjo suhe češplje. Naslednj dan sem za zatrk použll suhe fige, za kosilo zopet dve pečeni jabolki, za večerjo rezine. Tako se je ta dieta spreminjala vaak dan. Ker sem imel dosti zim skih hrušk, sem tu pa tam vze eno ali več med kosilom. Te vr ste sadje je najbolj priporočljivo. ker stori "enemo" aH čiščenje. In čiščenje skozi deset dn žc «adostuje.
Ze prve tri dni tega mojega zdravljenja so bolečine začele ponehavatl, deaetl dan sem se pa počutil še doati bolje. Na teti nisem dosti Izgubil. Potem so prišle na vrsto lahke In aočnate jestvlne ln zelenjava, kar vse se pridela na domačem vrtu, ln to različne sorte. Obenem ao pa tu
o
di najboljša zdravila zoper rev-matizem.
Tako me je zdravljenje stalo zg devet tucatov lemon in nekaj za sadje/ Če bi šel k zdravniku, ii mi najbrie še poslabšal bolezen, kot jo marsikomu. Tako bi me stalo dosti več, pomagalo >a mogoče manj ali pa nič. Le-o pozneje sem govoril z neko A-merlčanko, ki je tožila, da jo muči revmatizem. Ker je bila precej radovedna, sem ji morel vse razložiti, kako sem se ga jaz iz-nebil, nakar pravi: "Tvoja ideja a dobra, ali jaz se ne upam postiti deset dni, ker mislim, da ne bi živela, če bi ne smela jesti in piti kave." Sla je k zdravniku n zdaj ni za nobeno delo.
Naj še pripomnim, da na revmatizem slabo vplivajo vse močna te jestvine ali hrana, ki vsebuje škrob (starch), posebno pa iz bele moke. Kruh je najboljši iz ržene moke (tudi "whole wheat", toda iz dobre moke — urecL). Saj ste nedavno lahko tfltall v Prosveti članek, da je ržen kruh dobro zdravilo proti revmatizmu, in to je resnica. Jajca so dobra, če odstranite rumenjak, beljakovino pa skuhate na mleku, kar je tudi okusno n užitno.
Včasih je dobra tudi mrzla voda. Kadar te začne trgati revmatizem jx) rokah, in to najraje ponoči, da ne moreš spati, izpiraj ih v mrzli bodi; če je le mogoče, ih drži pod pipo in pusti teči vodo vsaj nekaj minut. Ko teče na eno, si jo drgni z drugo roko n obratno. Voda naj teče, kjer te bolj boli. Ko nekoliko otrpne-pa vzemi brisačo in drgni tç-Iko časa, da postane koža zarde-a in roke gorke. Tedaj jih ovij v volneno blago ali pa se obleci volnen jopič, roke pa drži v gorkem. Tako boš tisto noč gotovo spal.----------N
Ne jej svinjine, če te muči revmatizem in ne masti, ker maqt je zelo škodljiva. In ko imaš revmatizem, tudi ne jej žgancev, za-beljenih z mastjo; prav tako ne , ej ocvirkov in kranjskih klobas kislim zeljem, ker boš nekega dne drago plačal. Kislo zelje tu-ni dobro za tiste, ki ne morejo spati. Škodljiva je tudi kava tudi preveč mleka ni dobro vselej, vselej pa rabi maslo namesto masti; maat sploh ni sa drugega kot za mazanje čevljev, ae pa za želodec. Ne uživaj vsega, kar je dobro v ustih, uživaj, kar je dobro za tvoje zdravje.
Tega nisem napisal, da bi komu priporočal, kar sem jaz ra za zdravljenja revmatizma. Je pač treba veliko previdnosti. Rečem pa toliko, kadar občutiš znamenje revmatizma, mu napo-vej hud boj, če ne, ga bo pa on tebi.
Frank Mllavec. 57.
O Ircih. Janaaih in iabah
Cleveland.—Na zadnji repček še ne bom odgovarjal, ker imam sedaj drugačno produkcijo, ki je tudi važna. Zdaj ml vrejo po glavi Irci in žabe. Kot veste, imajo Irci sv. Patricka kot na rodnega avetnlka. V Clcvclandu ao se pripravljali, da ga praznu jejo z valiko parado na 17. m4r-ca. ko je bil "god" vseh Patri ckov. Ampak prišla jc božja ka-zapada—tam od Chicagi,
nimi zameti in Irci so »orali moliti svojega Patricka le doma.
Ampak, "bigora", okorajžili so se 23. marca in prišli s svojo parado na dan. Bil je tam Tom Corrigan, ki je ropotal na bobne "Wearin' O' the Green". Za bobnarji je korakalo samo 300 policajev v zelenih rokavicah. In brez katoliške organizacije Knights of Columbus ob taki priliki ne sme biti. In njih uniforme! To so vam vitezi z bridkimi sabljicami in perjanicami!
Takele viteze bi tudi mi po-trebovali na naši konvenciji. Oh boy, to bi korakali po Butler streetu in "levo, desno" na 57. cesto ....
Vodja naših vitezov je bil detektivski kapitan Michael J. Blackwell, ki je nekaj dni prej preganjal naše "pinbail" salu-narje. Tudi okrajni inženir John O. McWilliams je pripeljal svo-ie vojščake, da so korakali cot zna le naš Tone Grdina. Kakopak, mi smo tudi malo pogledali in bili v paradi z našimi pouličnimi. Glavni stan je bila latedrala sv. Janeza, kjer je "chief ivsam škof Schrembs, ¡bavarskega pokoljenja. Ampakjpri takih slavnostih morajo Nemci držati z Irci.
Tukaj čitamo, kako naši Srbi protestirajo proti pctoisy z osiščem. Celo demonstrirajo in še več si upajo! Kaj pa naši kranjski Janezi? Vse, kar čitamo o njih, je, kako so se stepli v tej ali oni vasi, v tej ali oni gostilni, kako so tega ali onega pobili, ubili ali razrezali z noži. Ne morem zapopasti teh naših Janezov. Ker se tako radi tepo, čemu ne gredo v vojno kot prostovoljci, kjer je ubijanje, reza nje in pobijanje ne samo dovo-jeno, marveč tudi glavni in edini cilj. Čim več jih boš pobil in^razrezal, tem večji junak boš in žandar te ne bo aretiral. Ne gre mi v glavo, zakaj se nočejo ari javiti za prostovoljni pretep.
Tukaj je uganka, če so žabe meso. Nekje so čitali in nam servirali v uredniškem članku odlok angleškega ministra glede žabjih krakov. Londonski re-stavrantalrji in hotelirji so bili v zagati, ker je ministrstvo za prehrano odločilo, da smejo ser-vjrati le ene vrste meso. Vprašanje je nastalo, all so žabji kraki—in menda tudi žabe—meso ali niso. Ta je trdil, da so meso, drugi, da niso. Ampak žaba tudi ni perutnina. In ministrstvo v Londonu je odločilo, da žabe ne spadajo v kategorijo pravega mesa, vsaj pa ne v kategorijo prvovrstnega serviranja.
Ampak naš ameriški komentator konštatira, kadar on dobi v Ameriki veliko porcijo žabjih krakov, je to prvovrstna jed in da mi Amerikancl sploh ne potrebujemo drugega mesa. (Kadar bom tega komentatorja srečal, ga bom vprašal, če je zdravo za high blood pressure.) On
* l.lJj Muul ¿a no j luut pi a vl, aw iib
be niso bile preveč priljubljene na mizah, bolj pa na Francoskem. Tam so lahko Še sedaj "extra good", ker so jim Germani vse meso snedii, Hitler pa da šc posebno rad obira žabje kosti.
V tem oziru tudi Amerikanci slede Francozom in oboji ljubijo žabe, oziroma okuano pripravljene žabje krake. Neki Whlttler Morgan Imenuje wiaconsinske močvirnate žabe "nahtigali", kl tako krasno žvrgole pozno v noč. (Kaj praviš ti, Jože Vidmar k temu: ali si že kdaj jedel po-hane žabe?) In tako pravi naš komentator, da se britsko ministrstvo moti. Nahtigal je ptič, ptiči ao perutnina, perutnina je
dalo odk*, da st ti ^ napolniš želodec z žfbami. ce boš šel
v Anglijo, ne da	zakon
prehrane. Žabja ribta bo postranska sadeva in ne bo poslana pred poroto. Mi vemo, da so prašiči—prašiči; tudi vemo, da je veliko prašičev, ki jedo prašiče,
£ a naj bo to že meso ali kar-oli.
(želim, da ima Še kdo drugi besedo o tej žabji zadevi. Kdo se oglasi? Nihče . . . Torej se za danes ta zadeva zakljtiči, ured nik p* ima popolpo svobodo, da komentira o žabah in žabjem mesu. Tudi rep jim lahko napravi, ker drugače bodo še ostale brec njega.
Frank Barblč. 53.
zon s _ __. .
kot vedno. Bil je vihar s snel- meso. Ampak ministrstvo je po-
žene ln otroci članov unije t rs napori nth delarcev posdrsvl|a|o oklic stavke, ki je ustavila promt! s avtobusi ? New York«.
VijftMiLMM
Waal Middlesex. Pa. — Mesec marec je precej puhast. Snega nam je dal dovolj; še eden se ni stopil, ga je že drugi pokril, ribniška burja pa je delala mraz, da je kar v ušesa zbadalo in nos je bil takoj rdeč kot "purmano-va jeza."
Pravijo, ker je sedaj mraz, bo pa prej pomlad in dobra letina — če ne bo preveč suše ali dežja. Pregovor pravi: "Če se Pust na soncu greje, letina se med dobre šteje." Letošnji Pust je bil pri nas mrzel — če bo držal ta pregovor, bo torej slaba letina. A farmarji imamo lahko še kpa-nje, ker drugi pregovor pravi: "Če je lepo vreme na cvetno nedeljo, ista rodovitno letino pripelje." Ampak tukaj je zopet druga smola: "Če na veliki petek dežuje, slabo letino napoveduje." Da pa človek ne obupa, je zopet drugi pregovor: "Lepo vreme o veliki noči, dobra leti na že tedaj napoči." Tako so kmetje v starem kraju modrovali.
Torej vidite, da imamo farmarji vsaj nekaj "trošta". Če ne prej, pa v jeseni, ko bo koruza dozorela. Z njo bomo zredil prašička, ga prodali in bo groš. Pri zajcih ga itak ni dosti: ko so dragi, jih ni, ko jih je dosti, jih pa še poceni ne moreš prodati.
Dne 19. febr. sva z ženo praznovala 35-letnico zakonskega življenja. Dobila sva yeč pisem in kartic s čestitkami, da bi zdrava dočakala 50-letnico zakona in da takrat se osebno vidimo. Well, ker sva preživela 35 let skupaj, bova še tudi 15 let. Res lepa tolažba. Hvala vsem za čestitke. Taslepi je rekel, da bomo videli če se bo res vse to uresničilo.
Leto 1941 nam ni nič kaj naklonjeno. Dovolj je, ko se staramo, čemu še bolezen povrhu. Srečo pa imamo, da smo vsaj v društvih,, kar je nam v veliko pomoč. Zadnji mesec smo pri našem drukvu imeli kar 10 bolnikov — Fränk Paulich, Lawrence Persin, Frances Zidanšek, Josephine Kramar, Steve Jelich, Rose G arm, Joe Cimperman, Joe fitmtool, Jera Novak. Nekateri so že ozdravili, drugim pa želim, da ozdravijo vsaj do 10. maja, ko bo naše društvo 226 SNPJ praznovalo 25-let-nlco svojega obstanka. Takrat nc maramo nobenega bolnika, da se vsi člani udeležimo.
Kdor bo takrat v bolniški postelji, mu bo lahko žal, ker se ne bo mogel udeležiti tako lepe in pomembne proslave. Na programu bo tudi petje mladinskega krožka pod vodstvom Frances Novak. Tudi pomembni govori bodo, potem bo pa Barbičeva godba igrala prvovrstne poskoč-nice za stare in mlade.
Torej kdo ne bi prišel na tako priredbo. Upam, da nas bodo takrat posetile vse stranke, mislim namreč iz Girarda, Warrena, Struthersa, Nilesa, Youngs towna, Bcasermerja, New Cast la in mogoče še iz oddaljenega Latroba, Johnstowna, Bridgeporta, Alequippe in od drugod. Mogoče mi bo kdo odgovoril, da se motim glede tako daljne udeležbe. Jas pa samo to rečem: lep dan in dobra volja in ae lahko vidimo. Tudi ,ne bo nobenemu žal. Slučajno, če bi kdo prišel prejšnji dan. ali če hoče tukaj prenočevati, naj mi sporoči in bom zanj prišparal nekaj sena na hlevu. Torej ne pozabite in na svidenje 10. maja v Slovenskem domu v Sharonu.
Dne 9. avgusta pa bomo praznovali 15-letnico društva 174 ABZ. Tudi tukaj ne bo kar tja-vendan. Bo govor in banket in potem ples. Torej zapomnimo si tudi ta dan.
Dne 1. septembra pa praznujemo 15-letnico obatanka tukajš-(NJt M «. Itrial.)
TOREK, l.
tei
Anton Garden
"Likvidacija" stavharjev
Poleg "poosiščenja" Jugoslavija po Hit J ki pa je računal brez krčmarja - br« J ških in civilnih podanikov "Čike Pere" ^ mu kupčija za enkrat ni posrečila, so ¿W nje dni stavke glavna senzacija u a?' tisk in radio. Ta kolona se bo ta ted« z "likvidacijo" stavk in siavkarjev, m svet pa pogledamo v bodoče, ne glede k«T vijo nekateri "kritiki".
V Chicago Daily Newsu sem zadnji videl na zadnji strani niz zelo značilnT Ena je bila iz Berlina in je kazala p vojaški sprejem japonskega zunanjega ^ Yosuka Matsuoke: poleg njega je bil Hit! zunanji minister Ribbenthrop pa dolga ta "lesenih vojakov", ki so stali kot vCufl igri istega imena in defilirali s puškaj^ sliki je bilo nekaj "sinistrskega" - zi^ in ciničnega. Za to sliko si videl ves morilni aparat — vsaj jaz sera ga.
Poleg nje na vrhu, desno, je bila druga od velika slika, ki je bila na svoj način še boli nična in barbarska kot njena soseda. Pr, stavljala je prizor iz razbijanja stavke v M mondu, Ind., pri International Harvester. Sn daj na levi strani je na kraju ceste ležal «i kar, pobit na ti» s količki; poleg njega to 4 tri "gorile", deputiji v civilni obleki in pelci v rokaiv, Na sliki je bilo še več ril" s krepelci, policija pa je rinila v skebe.
Pod to sliko so bile še tri druge slike, t^ drugi prizori iz te stavke v Richmondu. Ti pod njo je bil prizor, na svoj način * | brutalen: na Cesti je ležal še mlad fant,« kar, ki sta ga zbili na tla dve "gorili", v oo| pa bolj raztresena grupa ljudi.
Tretja slika je kazala prizor pred unijil stanom, kamor je policija udrla, aretirali 1 ki jih je tam dobila, razbila urad in poli celo pisalne stroje.
Iz vseh teh slik je bilo razvidno, da je ri mondska uniformirana in deputizirana "p ska oblast" storila "efektivno" delo.
Par dni prej, v torek in sredo, smo !j v Chicagu pri "McCormicku" videli slicaei zore kot zgoraj omenjeni. "Newdealikpl pan — jaz mu nisem dal tega imena - U in njegov policijski komisar AUmsn »ti m lizirala eno tretjino člkaške policije, nad U mož in jih vrgla proti stavkarjem. Tudi ti so pendreki prvi in drugi dan pridno peK glavah in plečih stavkarjev. Prvi dan jci ralo iskati zdravniške pomoči nad dva ta delavcev in vsaj eden se nahaja v bolniM zelo kritičnem Stanju. Mobilizirani so bili I ognjegasci, ki so ves dan krožili s štirimi ti za metanje vode po Blue Islandu in delo« naši "stari Avstriji", na obronku katen nahajajo McCormickove tovarne.
Policije je bilo toliko na pozorišču, ik stali mož ob možu. Kot so pravili ottvidd, se mnogi policaji obnašali skrajno brutil nekateri so bili pa videti gentlemani, I "dolžnost je dolžnost". Neko rojakinjo, I stavkarja, je neki policaj podrl na tli, da i izpahnila nogo. Ker ni mogla vstati in 1 kdo opomnil "oblast", zakaj je ne pober* bil odgovor: "Leave that manure there!"
Brutalnost policije je zadnje dni koliko ponehala, ker so stavkarji proilo i organizirali protestni pohod nad Mestno!
c rnKn «n uinii «nrij tipkiii I'kfccmplaricvJI LJ aa%As rtU V tli 11 vulll IJ	' ■ Z
cijske brutalnosti — več žrtev, ki so biki zane kot bi prišle z bojišča kje v EvroM ki ali na Kitajskem. Kakšen vtis so napi n* "newdealskega" Kellyja, ne vem, ^ le, da je igral slično vlogo kot pred pettj v policijskem masakru jeklarskih stavki^ So. Chicagu.	.
Takrat ga je Van Bittner obdolžil »JJ pozval, naj ga Ura pred sodišče, če ni rti da je prejel $100,000 od Republic Steel u Kdor pozna čikaško politiko in Kelly-^ "newdealovce"(!), najbrže ne bo niJu** minalno obrekoval, če pravi, da je t**, mogoče jih je več — dobil lepo nagrtjj za zdrobitav te stavke pri Internat*»»
vester.	~	i
In proti stavkarjem so nastopili metodi: Najprvo akcija za "back-tfrj katero svrho so v Chicagu, kot v »en Ind., porabili Judeže pri ADF. ki so pr«^ (Dalje na 3. strani)
I Pred dvajtetimi^rl
(Iz Prosvete. I. sprils ^ J
Domača vaatL V Cairnbrooku^P»^| Jože Rudolf iz Rodolfovega nad ters.
SNPJ.	J
Dalavak» vesti. Delavci v M.nneap^ si ustanovili zadružno mlekarn«' ^
Inosamstvo. Bivši «v^rUski «a£ je bil vIvici. je začel monarh**»^ Ogrskem, toda bil je aretiran na
Sovlatsk. Ruslls. Z^J^fB Ne* Yorku apelirajo na An • ^^
(Dalla is »rvs M-e^ ^ J¡
čine v vseh eksistenčnih rsdrv ^ ^ pogojev in v zavesti, da vecina Danes je pa teko. ds koopcTir«^ - večina pa prihaja skupaj »< <
Uvo.
»iKj^gi
PROSVETA
iovice
starega
kraja
J*
MiVJM JEZERV
ebelo snežno odejo ogrnje-
Ainjsko gorovje čsk^de egovih bregovih zanšejo sledove smučin. Dolga solncu bleščečih vrhov poseta smučarjev, ki se U-zasneženih vrhov Trl-
irj»
o
iqja pogoja-
Številne ste-
in
(¿ne in strme, vodijo na okrog Bohinjskega jeze-instvena prirodna zaklad-ile čuda in lepote zimske-rskega sveta.
imj je eno izmed najodlič-i zimsko športnih področij veniji pa tudi izven meje jije domovine. Podolgovato Bohinja obdaja diven Julijskih snežnikov. Od ne strani se ozira na Bo-nogočni Triglav z orjaškimi Tosčem, Velikim Draž-rrhom, Debelim vrhom ln mi gorami te skupine. Od i proti Bledu se vije kri-čista Bohinjka med nav-stenami Pokljuke in Je-Ob odtoku Bohinjskega leži spodnja dolina, na za-od nje izpolnjuje ~ Bohinjsko jezero ter am-ralno zaokroženi, vabljivi nantični Ukanec med nav-\ zidovi gora. Tam buči marce mlada Savica. Bo-udi v belem oklepu Julij-lUp prav dobre prilike za nje. V teh krajih so se ed svetovno vojno uvelja-nke, smuči in drsalke, tod vršile prve smučarske te-Sloveniji. Znano je bilo sankališče z Rovtov v Bo-o Bistrico; sedaj je opuŠČe-tijetne so vožnje na saneh, jih morajo poslužiti turisti rji, namenjeni v "Zlato-n dalje na Komno. >red Bohinjsko Bistrico je du najugodnejše vežbališ-zmučarje-novince. Prilju-e smučarski izlet od Bo-;e Bistrice proti zapadu do olja in zaselja Zlana, kjer novrsten in valovit smu svet. Na Kozjem hrbtu Je (voječasno postavljena pruska skakalnica. Na Se-napete gladke senožeti, le-»rijetna terišča. Rovti juž-' Bistrico ima najobŠirnej-lučišča. Izvrsten svet za nje najdemo tudi na Seli.
bohinjskem jezeru je .tudi c prijetno bivati, kar je le znano. Na širokih plato senožetih. Za Gradcem, obom Refkojce, so lepa ■ vežbališča s krasnimi po Bohinju, na Poklju-»Klavsko pogorje in Bo-
0	jezero. Jezero je pozimi ki P** prehodno. Štiri ki
dolga zamrzla gladina nudi drsalcem največji Od prijazne cerkvice Janezu je najprikladnej-top na Vogel, ki ima izbor-«ogorska smučišča. Na stoji Skalaški dom na odkoder je izreden pogled Nnjiko jezero, Triglav in f0 ^ščino. Nai zapad-^ Bohinjske doline v y «toji piHj stenami PršiV-aomarče prijeten planin
1	"Zlatorog". Tk posto-)<■' last Slovenskega
«jega druživa v Ljubljani, is smučarje na Ko-lno Triglavskih jezer. b,vsnje v tem delu I» »mucsrjem novincem, ki Mobno /.imovišče ter se . «vežbatl za smuške £ v višjih gorah.
slapu Savice se P" zasneženih vrhovih,
feiaiki P°lo,ino navzgor» proti Komnl. li< z,mska narava z ^ ogledi na Bohinj.
>nka in korak pečinah "T planinski dom na mice in
r.« k


prehode in za vsakovrstne izlete. Kdor bo nekaj dni bival na Komni in se bo udeležil smučarske šole, ae bo takoj seznanil z dolino Gracije ob poti na Boga-tinsko sedlo, s [Slanino Govnjač in lepo Komno ob poteh proti Lauiževici in Triglavskim jezerom. Kdor je le enkrat zagazil v mameči in blesteči pr&ič Bohinjskih gora, bo vedno hrepenel nazaj v ta prelepi planinski predel naše domovine. Obilno je poplačan trud vzpona, ker se na vrhu odpre pogled na Bohinjsko kotlino in na mogočne zasnežene gore. V mesečnih nočeh žažarijo vrhovi, kakor v pravljici v mrzlih dnevih leskeče sneg na zamrzli gladini Bohinjskega jezera. Marsikdo se ne upa v Bohinj, ker misli, da tam ni pogojev za zimsko turistiko. In vendar nudi prav ta kraj več ko drugi dobro obiskani zimskosportni kraji. Kdor pride v tem času v Bohinj, bo presenečen nad smučišči, nad lepoto kraja pozimi in nad udobnostjo planinskih domov, ki so tudi pozimi oskrbovani.	;r
KI DELAVCI V BOJU Z JETIKO
L. 1938 se je ustanovilo pri Ljubljanski železniški direkciji društvo za podpiranje jetičnih bolnikov, h kateremu so od pri-četka pripadali tudi delavci mariborskih železniških delavnic in vplačali nad 8 tisoč prispevkov. Podporni fond delavcev in uslužbencev delavnice dr£. žel. v Mariboru, ki pa je pritegnil tudi ostale bolnike, ki bolehajo vsaj že 6 tednov, pozneje je bila ta doba podaljšana na 2 meseca.
Kako potrebna in koristna je bila ustanovitev tega samostojnega fonda v mariborskih delavnicah, je pokazal sinočnji prvi redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Rado Rebev-šek, ki je med navzočimi zlasti pozdravil upravnika delavnic inž. Vidica ter zastopnika ljubljanskega podpornega društva g. Otrato. Nato sta poročala tajnik ^Ludvik Prebil in blagajnik Ivan Molan. Upravni odbor je v prvem poslovnem letu razde-lil 117 podpor, za katere so se sredstva zbrala v glavnem iz par od prejemkov delavcev ter nastavljenega osebja ter iz članarine obeh skupin. Ostale dohodke so dali nadaljnji prostovoljni prispevki, razna darila ter prebitki pri zbirkah za vence. Na podporah je bilo izplačanih 39,-550 din. V1.1940 je dal povprečno vaak delavec mesečno " 1.85, vsak nastavljenec pa din 2.17, prispevki so se v primeri z dobo, dokler so bili Mariborčani včlanjeni v ljubljanskem društvu, potrojili. Uprava društva^je sklenila, da bo podpore podeljevala načelno v Živilih, gotovino dobivajo le oni člani, ki ne vodijo svojega gospodinjstva ali ki izrecno žele gotovino. Med boleznimi, zaradi katerih so se izplačevale podpore, je na prvem mestu tuberkuloza s 26'/, ki iz-
Čikašld sodnik John C. Lewe, ki )e iadal injunkcijo v prilog International Harvester Co., da unija CIO. ki Je oklicala atavko. ne ame imeti več ko deset pike-tov pred vsakim vhodom v tovarne že kompanlj«.
bira svoje žrtve v pretežni meri med mizarji. Zaradi tega je društvo interveniralo tudj pri upravi delavnic za izboljšanje higienskih prilik ter je tudi v tem slučaju, kakor vedno, našlo pri upravniku polno razumevanje in podporo. Višina podpor članom se je sukala med 100 in 2000 din. Fond je zaprosil za podporo tudi prometno in socialno ministrstvo ter mestno občino, saj deluje društvo tudi v korist splošno-sti, železnic in državne uprave. V imenu nadzornega odbora je preds. Druškovič Fr. predlagal razrešnico s pohvalo.
V	imenu ljubljanskega podpornega društva,, je pozdravil zborovanje delegat Otrata, ki je tudi osvetlil ljubljanske prilike z ozirom na odcep Mariborčanov in na ustanovitev posebnega fonda v,delavnicah.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena dosedanja uprava. Nato je bilo sklenjeno, da se po možnosti zviša, ako bo članstvo na to pristalo, višina mesečnega članskega prostovoljnega prispevka, da bi se lahko podeljevale izdatnejše podpore ter se zmanjšala karenčna doba zopet na 6 tednov. Članstvo pa naj bi se tudi sicer zavedalo koristnosti ter svoje ustanove ter ob raznih prilikah naklanjalo zbirke in prebitke v fondovo blagajno.
V	mariborskih delavnicah drž. žel. je preko 2000 delavcev ter o-koli 150 nastavljencev. Ker je železničarski poklic izpostavljen vsem vremenskim neprilikam ter je delavstvo mnogokrat zaradi slabših socialnih pogojev tudi manj odporno, podlega raznim boleznim, zlasti tuberkulozi, ki ji je treba posvečati posebno pažnjo, ker je nalezljiva. Zato naj niti eden uslužbenec drž. žel. delavnic ne odklanja prispevanja v fond, ki pomeni važno postavko v ureditvi socialnih prilik v delavskih vrstah in nudi v slučaju potrebe podporo iz lastnih sredstev, ne pa miloščino. Obenem pa nudi tudi vsakemu možnost zdravljenja zanj in za njegove družinske Člane, saj je naše mesto žal znano zaradi visokega števila tuberkuloznih o-bolcnj.
Naročite Mladinaki llat. najboljši mesečnik sa alovenako mladino I
Glasovi iz
| naselbin
(Nadaljevanje s S. *real.)
njega Slovenskega doma. Upqyn, da takrat bomo napolnili te prostore do zadnjega kotička, kajti dom je naše zatočišče, rabimo ga ob vsaki priliki in naša dolžnost je, da ga podpiramo. Ce bomo živi in zdravi, se gotovo vidimo.
Na 23. marca je naš gospodinjski odsek SND napravil večerjo s kurjo pečenko. Pa sva z ženo imela smolo. Predzad-njič sem godrnjal, da nekateri niso točni pri takih priredbeh, da so celo pozni, kar je neprijetno za kelnarice in kuharice. Mislil sem, da se drže še stare navade, a to pot so me prehiteli. Prav mi je, kaj pa "kikam" Um, kjer ni treba. Upam, da ta večerja ni bila zadnja, vsaj tako se je namigavalo. Torej na svidenje o pravem času. —
Anžon Valentinčič. 262.
Babilonska zmešnjava
DePue. 111.—Ko se človek zjutraj prebudi, ker mu starost skrajša spanec, premišljuje o tem in onem. Pomlad se bliša in sonce je že zlezlo precej visoko. Vse drugo se pa vrti tako, da nima repa ae glave. Smo res čudni "človeki", kot pravi Bar-bič. Ampak jaz sem samo pol človeka, ker sem ženska. Ce bi prišla po svoji volji na svet, bi bila cel človek—mož.
Zelo me zanima vse, kar se godi na tem puklastem svetu. Veliko bi rada brala, toda je časa premalo. In kar mene zanima, navadno počasi berem, da vem kaj pomeni in kako soditi. Zraven tega je treba opravljati dnevno delo in stvari držati v redu. To je največja skrb malega človeka. Komur je sreča namenjena ob rojstvu in kdor je podedoval razum, je lahko srečen. Ali podedovanje in širjenje razuma je zelo počasno. Je tako kot mi je odgovoril sin, ko sem ga vprašala, kako se uči v šoli. Odgovor je bil, da se je treba dosti učiti in truditi, če hoče. da bo šel s tistimi, ki jim gre samo v glavo.
Ljudje smo pač kot vse stvari na svetu. Se celo profesorja je vzelo 30 let, da je iz navadne trave s križanjem vzgojil okusen grah in še ne najboljše vrste. Mi ljudje imamo pa razum in si ga moramo sami izboljševati. Generacije, ki so imele priložnosti, so te že precej izbolj šale. Ampak še več je slepote in babilonske zmešnjave na svetu.
Prosveto rada berem že skoraj četrt stoletja. Nisem ji še vrata zaprla, odkar sem si ime spremenila in vem kako se počutim, če nimam časa, da bi jo brala. Brez branja je zame topo življenje. Berem novioe, uredniške članke, dopise, katerih je premalo. Menda ae vsakdo boji, da bi vsem ne ugajalo, kar napiše. Se naša urednika ne moreta vaem ustreči. Kar se mene tiče, jih bo težko z boljšimi nadomestiti. (
Odkar imamo SNPJ, še ni noben urednik toliko razumel njenega članstva kot ga Molek. In to je vae, kar potrebujemo od nJega. Tudi Gardnovi članki so nam zelo potrebni. Meni se vidi, da je že precej izboljšan človek od nas navadnih ljudi; najbrže je že par hlač raztrgal v šoli, ker
■Vel
kot
Votnlkl avtobusov, člani transportne unlle CIO. pozdravljajo predsednika Michaela OuUU aa
J' smeren------------------,	,	_	-
a zložne iz- shodu v New Torku po oklku stavke. Vozniki so šli v boj sa svtéeaje mesde ia oeemuralk.
on že daleč vidi. Torej ne kriti-zirajmo ljudi, ki jih zelo potrebujemo. Pokažimo okrog SNfV in Prosvete, da smo drugačni ljudje, da nismo Bsbilonci. (Pri meni so Bsbilonci vsi oni ljudje, ki se ne razumejo in ne morejo stvari dobro izpeljati, potem se pa zbijejo in podivjajo ves svet.)
Včasih sem že katerega vprašala, naj mi pove, kakšne pošasti in zverine so to: diktatorji, komunisti, fašisti, nacisti, socialisti; vera, demokracija, toda pravega odgovora še nisem dobila, Poglejmo globoke je: Pojavi se človek s namazanim jezikom, okrog njega se sbira grupa ljudi, začnejo zidati, toda ne pridejo daleč, ker se jim vse aku-paj podere. Tako je naša doba dosegla največji vrtinec, kar ga človeštvo pozna. Skoraj bi človek lahko verjel tistim, ki so prerokovali, da dvajseto stoletje bo najhujše doba in kdor jo bo preživel, bo atečen.
Tako se svet suče. Živimo v težkih časih in nič dobrega se nam ne obeta. Toda do smrti bomo še šiveli, kot pravijo.
Mary Zug Ich. 59.
Letaki prihajajo
* t' '.
v Sinfapor
AvatraUk« cele «trasi jo pomorsko basoA
Slafapor. ti. marca.—Angleški letalci, veterani iz bitk z Nemci nad Anglijo in Franeijo,
1)rihajajo v to britsko trdnjavo n pomorsko bazo na Daljnem vzhodu, se glasi pravkar objavljeno uradno poročilo. Letalski sili poveljuje general Robert Brooke-Popham, vrhovni komandant angleške oborožene sile ns Daljnem vzhodu.
London. 31. marca.—Admiral R. H. Bacon je objavil članek v listu Sunday Graphic, v katerem naglaša, de je popolnoma uverjen, da bodo ameriške bojne ladje v bližnji bodočnosti sodelovale z angleškimi v operacijah ha Atlantiku. Pomoč bo prišla in da bo učinkovita, o tem ni dvema.
Admiral je isrekel tudi upa nje, da bo Amerika dala Angliji več rušilcev, čeprav se slišijo u-govori proti temu v nekaterih ameriških krogih.
Amerika bo imata 1800 padalcev v novembru
VVashington, D. C., 31. marca. — Načrti glede ustanovitve treh nadaljnjih bataljonov padalcev, mož, ki se spuščajo • padali z letal na zemljo, io bili objavljeni. Moštvo enega bataljona se že vežba v skakanju z letal v taborišču pri Port Benningu, Ga. Vojni department je nainanll, da bodo trije nadaljnji bataljoni formirani v Juliju, septembru ln novembru, katere bo tvorilo 1500 mož In častnikov. Možje, ki se bodo vežba I i za padalce, bodo prejemali poleg redne tudi dodatno plačo.
Willkiejev zdravnik predloiil masten račun
Washington, D. C., 31. marca. — Joseph W. Martin, načelnik osrednjega odbora republikanske stranke, je dejal, da je račun, katerega je predložil dr. D. H. Bamard, specialist za bolezni grls, iz Beverlyjs, Csl., previsok. Rsčun znsša $13,000. Dr. Bar-nard je spremljal Wendella L. W!llkieja, predsedniškegs kandidate, v teku volilne kampanje in pesti, de ni kandidat Izgubil glasu. Zdravnik je rsčunsl čez dvesto dolarjev ne dsn zs zdrav Ijenje Wlllkiejs.
Zastoj v pogajanjih mod rudarji in
(Nadaljevanje s 1.
li
nots Coel Operstors' Assn., je izjavil, da ustavitev obrsts v premogovnikih se ne more imeno-vst? izpor Organlzscijs ne more preprečiti ustavitve obrsts In ne priststi na zahtevo unije glede zvilenjs mezd Zsloge pre mogs v Illinoisu so velike in izčrpane bodo le, ie bodo- premogovniki počivali več ted«ov.
Ob tednu
(Nadaljevanje s I. strani.)
federalnem delavskem odboru razpuščeno kompanijsko unijo in jo spremenili v skebsko agencijo. Potem so dobili sodnijsko prepoved, nakar sta župan Kelly in poiicijaki načelnik AUman vrgla eno tretjino policije pruti stavkarjem. Kelly je putem seveda naredil hipokratično potezo, češ da bi rad ne videl, du bi atavkarji izgubili ta boj in da šeli, da se kompanija s njimi poravna. Ampak tako delajo vsi veliki atavkolomoi na njegovem mestu.
Enake noyice o brutalnem zatiranju stavke smo čitali iste dni tudi iz Bethlehelna, Pa. Tam Je stavka nastala, ker je Bethlehem Steel Corp. zopet oživela svojo kompanijsko unijo. Kot Ford, ae tudi ta korporacija požvižga na zvezni delavski zakon. Saj se lahko. Mar nI od vlade dobila sa $1,500,000,000 naročil?
Iste dni je bilo v Washingto-nu izdano povelje, da mora biti konec stavke pri Allison Chalmers Co. v West Allisu, Wis. Takoj drugi dan — in še prej — so listi objavili dolgo ln detaj-lirano vest, da je ta stavka pa-ralizirala eno tretjino produkcije za — obrambo. Ta stavka bi bila lahko že izravnana. Unija je Že pred nekaj tedni pristala na "formulo" federalne vojne produkcijike komisije, da vse sporne^ točke reši "referee", toda družba je ta predlog odklonila. Vlada ima oblast, da lahko zaseže to tovarno in jo obratuje, ampak o tem ni nobenega glasu iz Washingtons. Tam zdaj zahtevajo le — konec stavke, kar v obstoječih razmerah pomeni, kor se kompanija ne mara podati, da bo "oblast" zdrobila tudi tu stavko.
Caaopiai in Gallupov Poli pa poročajo, da se "jsvno mnenje" bolj ln bolj obrsča proti stavkam in stavkarjem in zahteva njih prepoved. Saj ni čudno. Ta umetna gonja, ki se vrši po tisku in radiu dan za dnevom proti stavkam: proti vsem stavkam, ne glede kako so opravičene, se lahko kosa le s vojno propagan do, ki se že mesece in mesece razlega po deželi. -
Čudno, ko so bili lansko po mlad v "sedeči stavki" tovarnarji, dokler ni kongres spremenil zakona, ki je omejeval proflte v nekaterih vojnih industrijah, ni bilo nobene gonje proti tem "stavkarjem" med kapitalisti. Velebizniški pisuni so le učeno modrovali, da Je od "Industrije" težko pričakovati "dobre kooperacije", če jih bo vlada davila s težkimi davki in jim jemala "iniciativo" s omejevanjem pro-fltov.
Ljudstvo hoče mir, pravi Wheeler
-t
Senator Nye kritizira Rooaevelta
Washington. D. C» 31. marca.
—	Senator Burton K Wheeler, demokrat iz Montane, je v svojem govoru po , radiu ponovno naglasil, da je proti temu, da bi ameriške bojne ladje spremljale parnike, ki vozijo orožje in bojni material y angleške lukc. Pristavil Je, da Je ameriško ljudstvo združeno in zahteva mir. To se ne bo nikdar navduševalo za krvavi konflikt na tujih tleh.
"Zakaj naj bi pognali ameriško ljudstvo v vojno proti njegovi volji?" je vprašal senator. "Ali naj se spet bori za očuva-nje demokracije v Evropi in A-siji, kjer je sploh ni? Premier Churchill je nedavno dejal, da Anglija želi od Amerike le orodje. da se bo lahko borila naprej proti Nemčiji in Italiji. Kongres Ji je dal orodje na razpolago. A-moriški davkoplačevalci bodo plačali to orodje, toda ameriške matere ne bodo dale svojih sinov Angliji, To je moj odgovor Churchillu."
Sen Francisco. Csl.. 31. marca.
—	Republikanski senator Gerald P. Nye lz Severne Dakote Je v svojem govoru apeliral na ameriško ljudstvo, nsj ostane zunaj vojne. On je govoril na masnem shodu pod avspicljo odbora America First.
Senator je ponovno oplazil predsednika Roosevelta in mu očital, ds polagoma potiska A» meriko v vojno. Dalje ja udrihal po onih, ki podžigajo histerijo in kriče, da je Amerika v nevarnosti invazije.
Ckiceyo. 31. marca.—Robert Maynard Hutchins, predsednik čikaške univerze, je v svojem govoru, ki je bil po radiu razširjen po vsoj deželi, dejal, de Je ameriško ljudstvo danes bolj kot pred enim letom proti vstopu v vojno. Zskon za večjo pomoč Angliji, sprejet v kongresu, ni dal mandata Rooseveliu, naj potisne Ameriko v konflikt. Hutchins je ponovil deklaracijo, da bo Amerika izvršila samomor, če bo šla v vojno.
AOm&AJTK ZA PftOftVVTOl
Rumunija zasegla premoienje Karo* love ljubice
Bukarešta, Rumunija, 31. marca. — Zemljišča in poslopje, ki predstavljajo vrednost 64,000,-000 lejev (okrog $250,000) In so bila lastnina "»Magde Lupescu, ljubice Izgnanega kralja Karo-la, je vlada konfiscirala. Karol in Magda se sdaj nahajata na Portugalskem, kamor sta pobegnila iz Spsnijs.
MAJSKI GLAS
le vevtle« Id le tsdaje
PROLETAREC
aprila vsake leto.
it IMA NAD SO STRANI RAZPRAV, ČLANKOV. POVESTI IN RAZNEGA DRUGEGA ORADIVA.
it TISKA JO TISKARNA
* Poeameana številka stane Sfto
it Za večja naročila popust. 0
Društvom ia klubom priporočamo, na) Io revije neroče In Io širijo aned 11 uda t vo.
"Sovražnika moremo uničiti 1 njegovim lastnim orožjem("
"2e. že, toda kako boste pičili oso ali komarja?"
Nsrečila epreleriSt
PROLETAREC
2901 SO. LAWNDALE AVE.
CHICAOO. ILL.

POLOM
•wwwwwwwwwwwmwwwWww*
ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71
ÊMILE ZOLA
PreloiU VLADIMIR LEVSTIK
(Se nadaljuje.) . Zgodilo se je; tretja armada pod poveljstvom njegovega «ina, prestolonaslednika pruskega, ki ae je bila približala čez Saint-Menges In Feigneux, je zavzela Illy-»ko planoto, dočim je četrta; ki ji je poveljeval preatolonaalednik saksonski, od »voje strani preko Daigny-a in Gl-vonne doapéla na določeni kraj, • tem, da ae je ognila Garennskemu gozdu. XI. zbof In V. zbor sta tako podala roko XII. zboru in gardi. Posebni napor, zdrabiti obroč v trejiotku, ko ae je sklepal, nekoristna, zgolj »lavna ataka divizije Margueritte, je izvabila kralju vzklik občudovanja: "Ah, ti hrabri ljudje!" Zdaj se je zaključevalo matematično, neizprosno obkolje-vanje. Čeljusti primaža so se bile združile; on pa je mogel z enim samim pogledom objeti vea ta neizmerni zid ljudi in topov, ki je obdajal premagano armado. Na severu je postajal objem vse tesnejši in tesnejši. Pod podvojenim ognjem baterij, ki so « «vojlml neprekinjenimi črtami robile obzorje, je tiščal begunce v Sedan. Na jugu je prazen in mračen dogoreval zavzeti Bazeilles in metal debele vrtince iaker v nebo, dočim ao Bavarci, goapodarjl Balana, streljali a avojiml topovi tristo metrov pred mestnimi vrati. In ostale baterije na levem bregu, ki ao «e bile postavile v Pont-Maugls-u, v Noyer»-, Frenols-u In Wadèllhcourt-u, In 10 streljale brez prestanka skoraj U dvanajst ur, so grmele še glasneje ter sklepale neprekorač-Ijivi ognjeni obroč ob kraljevem znožju.
Kralj Viljem pa je za minuto utrujen odstavil svoje kukalo ter se s prostim očesom ozrl naokoli. Solnce se je pqfcvno spuščalo proti gozdu ter pričenjalo zahajati na nebu, čistem kakor ribje oko. Vsa iirna poljana je bila zlata od njega; kopala se je v tako prozorni luči, da so se najmanjše podrobnosti risale s čudovito razločnostjo. Razločal je sedanske hiše s črnimi mrežami na oknih, nasipe in trdnjavsko zidovje, ki se je zdelo, da raste, tako ostro se je risal sleherni rob. Nato so ležkle kroginkrog sredi okolice raztresene vasi, sveže In lesketajoče se, kakor kmetije v škatljlcah z igračami: Donchery na levi, na robu svoje gladke ravnine, Douzy in Carignan na desni, na travnikih. Zdelo se je, da moraš prešteti drevesa v Ar-dennskem gozdu, čigar zeleno morje se je gu-bilo tja do meje. Meuse s svojimi lahnimi ovinki je bila v tej luči, ki je lila čez njo, podobna le še reki čistega zlata, In strašna, okrvavljena bitka, če si jo gledal s takšne višine v poslav-ljajočem se solncu, je postajala čudolepa slika: mrtvi jezdeci, konji z razparanimi trebuhi so nasevpli Floinško planoto z veselimi lisami; na desni pri Givonni je pehanje In suvanje umikanja zabavalo oko z mrgolenjem tekajočlh in prekdpicavajočih se črnih pik; na levi pa, na Igeškem polotoku, je bila bavarska baterija s svojimi topovi, velikimi kakbr užigalice, podobna dobro nspravljenemu mehanizmu: s točnostjo ure so si sledili posamezni prijemi. To je bila nenadejana, drobeča zmaga, in kralja ni pekla vest spričo teh trupel, ki so se zdela tako majhna, teh tisočev ljudi, ki so zavzemali manj prostora nego prah na cestah, spričo te neizmerne doline, kjer požari v Bazeillesu, klanje v Ulyu in tesnoba v Sedanu niso branili brezčutni naturi, razgrinjati svojo lepoto ob tem vedrem koncu lepega dneva.
Naenkrat pa je Delaherche zapazil francoskega generala, oblečenega v modro suknjo, ki je jezdil na vrancu po bregovih Mafrée navzgor, In pred njim huzarja z belo zastavo. Bil je general Reiilc, ki je imel od cesarja nalogo, izročiti kralju pruskemu sledeče pismo:
"Gospod brat moj! Ker nisem mogel umreti
2 sredi svojih čet, mi preostaja le še, da pola-
am svoj meč v roke Vašega Veličanstva.
Vašega Veličanstva dobri brat, Napoleon."
Ker cesar ni bil več gospodar, se je v svoji želji, da naglo ustavi klanje, sam Izročal zmagovalcu, nadejaje se, da ga omečl In Delaherche je videl, kako se je general Reille ustavil deset korakóv pred kraljem, stopil s konja in šel nato naprej, da mu izroči pismo, neoboro-žen, samo z bičem v roki. Solnce je zahajalo v mogočni rožnati zarji; kralj je sedel na stol, naslonil se na hrbet drugega stola, ki ga je zavzemal tajnik, ter odgovoril, da sprejme cesarjev meč in pričakuje častnika, ki bo pooblaščen za pogajanja o predaji.
7.
Ob tej uri se je z vseh Izgubljenih postojank kroginkrog Sedana, od Flolnga, od Illyske planote, od Garennskega gozda, Iz Givonnske doline in z Bazeillske ceste ullvala prestrašena reka ljudi, konj in topov ter se valila proti mestu. Ta trdnjava, ki so si jo bili v nesrečni misli izbrali za oporo, je postajala usodepolna izkušnjava, pribežišče, ki se je nudilo bežečim, rešitev, vabljenju katere so se v splošni potrtosti in paniki Izročali tudi najhrabrejši. Domišljali so si, da tam za napisi vendar že enkrat uidejo temu strašnemu topništvu, ki grmi že skoraj dvanajst ur; nobene pameti, nobenega preudarka ni bilo več, žival je dobivala oblast nad človekom, vladala je blaznost Instinkta, ki je dirjaje Iskal luknje, da se zakoplje vanjo In zaspL
Ko je Maurice, ki je ob znožju nizkega zidu močil Jeanovo lice s svežo vodo, zagledal, da tovariš odpira oči, mu je ušel vzklik veselja.
"Ah, revež, mislil sem že, da je po tebi! . . . In — ne da bi ti očital — ampak težek si, o!"
Jean, še ves omamljen, se je dramil kakor Iz sanj. Nato je pač razumel ln se spomnil dogodkov, kajti dvoje debelih solz se mu je po-cedilo po licih. Ta slabotni Maurice, katerega je ljubil in negoval kakor dete, je našel torej v zanosu svoje prijateljstva dovolj moči, da ga je nesel do tod!
"Počakaj, da pogledam tvojo butico."
Rana je bila skoro brez pomena, navadna praska v lastni koži; krvavela pa je zelo. Lasje, ki jih je zdaj lepila kri, so tvorili naravno mašilo. Zato se jih je tudi varoval zmočnitl, drugače bi se bila rana zopet odprla.
"Tako, zdaj si osnažen ln spet podoben človeku. . . Počakaj še, da te pokrljem."
Pobral je v bližini čepico mrtvega vojaka ter mu jo previdno poveznil na glavo.
"Tvoja številka, kakor nalašč ... In zdaj, če moreš hoditi, sva fanta iz fare!"
Jean se je spravil na noge ln stresel glavo, da vidi, če se ga še drži. Samo čepinja je bila še nekoliko težka. Kajpada pojde, imenitno! In prevzela ga je ganjenost preprostega človeka, objel je Maurica ter ga pritisnil na srce, kakor da ga hoče zadušiti; besede pa je našel samo te:
"Ah ti, ljubi deček moj, ljubi deček moj!"
Toda Prual so prihajali bliže, treba je bilo izrabiti čas. 2e se je poročnik Rochas odpravljal nazaj, varujoč s svojo peščico ljudi zastavo, ki jo je podporočnik še vedno nosil zvito pod pazduho. Lapoulle, ki je bil zelo velik, je mogel še parkrat ustreliti, Iztezaje se čez zid, dočim si je bil Pache obesil puško čez ramo, očividno prepričan, da je zdaj dovolj in da pojdejo jest in počivat. S sklonjenim hrbtom sta Jean ln Maurice hitela za tovariši. Manjkalo nI niti pušk niti patrón; trebalo se je le prlpognltl. (Dalj« prihodnjič)
Dnevnik
Napisal A. C. Nicodsl
Z vročimi lici se je Hana sklanjala nad starimi, z bežnimi vrsticami že orumenele dekliška pisave poplaanimi listi. Kar je osemnajstletnica brala v slučajno odkritem materinem dnevniku, so bili sanjavi izlivi, natanko takšni, kakršnih je bilo prepolno njeno mlado srce.
Kako čudno se je zrcalila pa-panova slika v teh starih listih dnevnika! In pomislila je, da jc bila mama takrat stara osemnajst. oče pa kakšnih štiri in dvajset let. ln pomislila je, da je bil mož, ki ga Hana ni poznala drugačnega kakor častitljivega. resnobnega družinskega očeta, nekoč junak tega romana!
"Vem, da ne bom niloli mogla živeti brez Petra!" — "Prej v smrt, kakor da bi ae ločila od Petra!" — "Tebi hočem podariti svoje srce, Peter, za veAio, večno. ve*no!" — "Najina ljubezen je ljubezen za celo življenje!"
Medtem ko je prebirala te vrstice, je Hana v mislih zmerom postavila ime Pavel namesto Peter in potlej al je lahko domišljala. da ni to napisala njena mati, temveč ona sama; aaj Je bilo od beeede do besede vse tisto, kar je sama občutila . .
Torej je poprej kdaj obstajala takšna ljubezen! Hana je bi-
la nad tem odkritjem pošteno presenečena, skoraj nekoliko razočarana. Seveda, podobno bere* tudi v romanih, a romani vendar niso resničnosti Da, danes je Hana mislila, da v resničnem življenju še nikoli nihče nI doživel takšnih čustev, kakršna ao navdajala njeno arce. Zdaj je pa odkrila, da je tudi njena mama — ljuba, tiha, preudarna, oh, včasih preveč preudarna mama! — nekoč preživljala late občutke, da je oče v njenem življenju igral prav takšno vlogo kakor Pavel v Hani-nem življenju.
Ce bi mama vedela, da Je ta dnevnik prišel Hani v roke! To bi se jezila in ne brez vzroka — to si je morala Hana sama priznati; kajti v resnici je bilo res nezaslišano, da je svoj radovedni noaek vtaknila v te orumenele papirje. Torej je bilo le bolje o najdbi molčati in ne izdati, da kaj ve o maminem mladostnem romanu ...
S tem sklepom Je Hana zaprla dnevnik, potlej ko ga je na mah do konca pogoltnila. Res tt*sno ji ji' bilo ob tem pri srcu. Ti zapiakt so tako čudno izzveneli, čeprav je oatala še celo vrsta nepopisanih listov. Kako bi bilo lepo. če bi ji nadaljnje dogodke povedala mama sama; kako lepo bi' bilo izvedeti, kako je tz mladostne llubezni nastala zveza trn vse življenje1
Tudi Hamna ljubezen naj bi
bila, je morala biti in tudi bo postala zveza za življenje! Ce se je doslej o tem v njenem srcu porodil le najrahlejšl dvom — »daj, pod vtiskom tega dnevnika, si je bila tega popolnoma v svesti. — Da, Hana bo s svojim Pavlom postala srečna za vse Življenje, kakor je postala njena mama s svojim Petrom. Morebiti še srečnejša; kajti Pavel prav gotovo ne bo nikoli tako resnoben, častitljiv in očetovski kakor njen papa!
Ko se je gospa Irena zvečer vrnila domov, ji ni ušlo s težavo prikrito razburjenje njene hčerke. .Seveda je gospa Irena vedela, da Hana pravkar preživlja svojo "prvo ljubezen", toda doslej se je varovala Izsiljevati od hčerke priznanje; saj Je bila dovolj pametna, da je lahko spoznala, da bi s tem o-troka samo oplailla ln al ga odtujila/ Tiho, dobrohotno čakanje Je bila pač najboljša pot do tega. da bi ae ji žejno mlado srce prostovoljno rszode-lo. In danea, tako ae je zdelo materi. nI bila ura takšnega zaupanja nič več daleč.
In res, ko ata mat* in hči po večerji kakor navadno skupaj obsedeli v prijetnem kramljanju v kotičku dnevne sobe. je zadostovalo, da je gospe Irenf zadala samo nekaj alučajnih vprašanj in že se Je sprožil tako dolgo zadrževani tok besedi. Ne da bi aama prav dobro vedela ka-
FIO0V1T1
ko, je Hana začela govoriti o Pavlu in, najprej oklevajoč, potlej pa čedalje zaupneje, materi razodevala, kar jo je vso napolnjevalo.
Molče, z dobrohotnim smehljajem na ustnicah, je gospa I-rena poslušala. Kdaj pa kdaj je vpletla prijazno besedico, za kar jo je vsakokrat zadel srečen, hvaležen pogled iz hčerinih oči.
"Ne smeš misliti, mama," je naposled dejalo mlado dekle, "da je vse to samo petošolska ljubezen! Pavel in jaz se ljubiva za vse življenje!"
"To so velike besede, otrok moj," je odvrnila mati. "Saj i maš komaj osemnajst let — kako moreš že vedeti, da bo neko čustvo trajalo vse življenje? Verjemi mi, dosti reči pride pozneje čisto drugače, kakor si jih človek predstavlja v tvoji staro-■i"
Hana je bila nekoliko užaljena.
"Ali me imaš za tako nezrelo?" je vprašala.
"Za nič manj zrelo kakor druga dekleta tvoje starosti. A z o-semnajstimi leti res še ne moremo kovati sklepov za bodočnost — verjemi mi ..," .
Hana si je bila sicer prisegla da bo dnevnik zamolčala. V tistem trenutku je pa pozabila na vse, kar bi jo utegnilo ovirati, da bi z vsemi sredstvi branila svoje navdušenje proti materini skeptičnosti.
"Kako moreš kaj takšnega reči, mama!" Je vzkliknila. "In prav ti! Ali nisi v moji starosti sama kovala načrtov za bodočnost in jih potlej tudi uresničila?"
r Gospa Irena jo je začudeno pogledala.
"Kako prihajaš do tega, otrok moj?"
Hana je pozabila na vso vzdrž nost; poskočila je, zbežala iz sobe in se čez minuto vrnila z dnevnikom.
"Tu, poglej, mama! Tole sem našla! Ne bodi huda name, če sem ga brala — kratko ln malo nisem mogla drugače . . ."
Zamišljeno je vzela gospa I rena knjigo Iz Hanlnih rok, listala je po njej in zmajevala z glavo.
"Se te nesmiselne sentimentalnosti je manjkalo!" je naposled dejala, napol smehljaje se, napol jezno. "Takrat, ko sem to pisala, sem bila pač prav takšna neizkušena goska, kakršna si ti zdaj!" ' i
Hana nI mogla verjeti svojim ušesom.
"Mama, kaj govoriš?" je ogorčena vzkliknil« "Kako lepa, kako prekrasna je ljubezen, ki govori iz teh listov! Ljubezen za življenje — takšna, kakor je moja in Pavlova ljubezen!"
Takrat se je gospa Irena za-smejala s svojim tihim, nenavadnim smehljajem. "Ljubezen za življenje," je ponovila. "Kakor tvoja in Pavlova ljubezen!"
"Kaj je s teboj, mama? Ne razumem te. ."
"Jaz pa tebe razumem, otrok moj! In zelo dobro razumem, kaj si si morala misliti, ko si brala te liste. Toda dovoli, da ti nekaj povem: papa in jaz sva se spoznala, ko sem bila stara pet in dvajset let in tri mesece nato sva se že poročila . .
"Ampak . . . dnevnik! Peter! je Hana zmedena zajecljala.
"Na svetu je pač še več moških, ki jim je Peter ime", je gospa Irena mimo odgovorila. "In tudi več moških je, ki Jim Je ime Pavel. Ali pa takšnih, ki se vanje lahko zaljubiš in se z njimi poročiš, čeprav Jim ni ime Pavel . .
"Torej tisti Peter iz dnevnika sploh ni bil papa?"
Hanl se je zdelo, kakor da bi padla iz oblakov.
"Saj sem ti že rekla, da sem papana dosti pozneje spoznala!"
'"Doda kdo J« bil potlej tisti, ki si mu takrat za večno darovala svoje srce?"
*To sem že davno pozabila, dragi otrok," j« odgovorila mati in se naredila, kakor da ne bi opazila izraza globokega, dobro-dejnega iztreznjenja v hčerkinih potezah.
Relativnost
Učitelj: TonM, kakršna razlika je med 'premalo' in 'preveč*?"
Tonček: "Vem, gospod učitelj! Na primer tisto s opeko. Če hočete graditi hišo, tedaj Je ena o-peka premalo, če vam pa prav tista opeka pade na glavo, Je prr-več."
Težavna snubitev
Napisal A. Walter
"Pripovedujte kaj," je rekla mlada vdova z dobrohotnim in prizadevnim pogledom.
"Rad. Vaša želja, draga gospa, ae da prav dobro združiti z naročilom, ki sem ga imel še danes trden namen izvršiti. Torej:
Šilo je nekoč — pred približno desetimi leti — mlad mož, ki se je v tretjem ali četrtem semestru naveličal svojega študi ja prava. Vrli teti je pod pretvezo nujnih dolgov izmamil čedno vsotlco ln je gobegnil svojim staršem. Na Havajih ga je dohitela usoda v osebi neke domačinke, barske dame. S priliznjenim čebljanjem ga je pripravila do tega, da je za alkohol izdal vsoto, ki ji njegova mošnja ni bila kos. Tako je prišel kot mornar na neko starejšo škatljo, ki naj bi z otoka Kauaia natovorila bisernico. Kapitan, Avstralec, je imel na krovu svojo hčer. Bila je otrok Francozi nje, sedemnajst let stara, imela je čudovito lep, kakor lutka nežen obrazek, lasje so ji v zlatih kodrih padali na . ramena, po južnjaškem običaju precej malo odeta. Klicali so jo za Lou. Mladi mož se je vanjo po tropsko do ušesa zaljubil, toda brez uspeha. Vsekako si je dal ob napadu neizrekljive otožnosti po korenjskem kuharju tetovirati v svoje prsi ime oboževane deklice: pet centimetrov visoko, zelo široko, pod njim pa srce in skozenj puščico, vse skupaj obdano z venčkom cvetlic. Bilo je čedno delo, korenito, neizbrisno. Dan pozneje je izvedel, da je dekle obljubljena nekemu ladjedelničarju v Syd neyu. Hotel je stran, brzojavil je po denar, se v pozni jeseni spet vpisal na vseučilišče in danes je ugleden, zelo zaposlen odvetnik."
"Poročen?' je vprašala nenavadno razigrana mlada dama. "Tetoviranje je pač Še zmefom vidno?"
"Mož je še samski. Azijskemu barvilu niso bili kos vsi evropski zdravniki - specialisti. Po drugi strani se pa vendar ne more zaradi neke primeroma nepomembne mladostne norčije za zmerom odpovedati dragoceni zakonski zvezi. Kaj na primer vi menite o tem?"
"Jaz?" Zadrževani smeh je grozil izbruhniti v ¿rohot. "Dragi doktor Baumiiller in če bi bil ta človek z vrlinami preplavljen . . . če bi le klobuk snel ali suknjo slekel, bi se že morala spomniti na .. . nato ... spomniti ... ne, ne, nemogoče, čisto nemogoče . . ." Smejala se je na vse grlo in se je komaj pomirila.
"Skoda. Vidite, kako pametno je bilo, da me je tovariš naprej poslal."
"Kdo je? Oh, prosim> povejte ..."	____.
"Izključeno. Kaj pa mislite o meni? Vem samo, da se za vas zanima, ker tako neznansko samostojno stojite na svojih nožicah, cela ženska, lepa ženska, živahna, odkrita, s smislom za humor . . ."
"Je že tako, dragi doktor, kakor rečeno, nemogoče. Iz tega bi lahko razvidell, kako laskavo drugI moški govore o meni. In vi? Ali mi nimate povedati nič razveseljivega?"
"O Jaz? Ne bodite hudi name, prevzel sem samo vlogo snuba-ča. A nisem imel sreče." e
"Dragi moj," Je rekla gospa doktorica, zelo mladostna gospa doktorica, ko je šla vštric tovariša Baumilllerja po dolgem hodniku deželnega sodišča, "veseli me, da bi se rad neki, kakor pravite, ugleden goepod iz našega poklicnega kroga z menoj pobliže spoznal. Se poprej bi pa rada tole razčlatila: Vi, doktor Baumiiller, kot njegov pooblaščeni zastopnik trdite, da tisto usodno tetoviranje ocnaču-je ime ladje, na kateri je oni mož služiL Smešno ime za par-nlk. Ampak zaradi mene. Domače pristanišče?"
"Sydney. A komaj verjamem. da je še v alužbi. Bila Je baje ena najstarejših škatel za premog, pač prava mrtvaška ladja."
"Kako se je pisal lastnik ladje?-
-John Hetterson " "Stanuje?"
"Tudi v Syd neyu. menim. Ce sploh še živi"	1
"Nobena težava. Preiskala bom primer. Ce je to res ime stare razbite ladje, potlej lahko _ stvari dalje govorimo. Povejte to, prosim, svojemu klientu."
"To bom tudi storil," Ji je zagotovil doktor Baumiiller in se priklonil.
"Kako romantično!" je dejalo mlado dokle, in ga sanjavo pogledalo. "Torej neznan oboževalec, zelo boječ, ker vas pošilja naprej. Ali sodite, da se vede ta gospod pravilno?"
"Draga moja gospodična, ljubi vas. Naposled je po dolgem iskanju našel ženo, ženo svojih zšIja ... kristalnočisto ... iskreno, z zdravim odporom proti vsemu izumetničenemu, zlaganemu; tako pravi. AH je to tako čudno, da uporablja mene, svojega prijatelja, odvetnika, poleg tega še, to pač smem reči: kapaciteto v zakonskopravnih vprašanjih . . . Ne more dovolj obzirno nastopiti, kajti misel, da vas ne bi pridobil, je zanj nemogoča . . . Zato naj vam, draga gospodična, na prej povem zgodbo, neko zgodbo .. . Torej, kako naj začnem?
"Lou?" Obstala je bila in ga zamaknjeno gledala. "Lou ste rekli?"	„
"Da, Lou sem rekel/1 je po* trdil.	n«
"Lou! Kako očarljivo! Vsi, pfa prav vsi so me klicali. Lizik* Zmerom le Liza. In vi . . . Lou! Čudovito!"| Segla mu je pod roko.
TOREK, t\
večno samo tebe IU* rati sladko ime LouT'
e cisto iz sebe.
le žareče uprte v» r 1 "Ti! Res? To!" "Ali hočeš videti'* "N« tukaj, dragi, * ^ mu Je branila. To je J? ljubljena zgodba'" ^
T*."* rekel dokt« muller m se po najhu* svojega življenja globokimi, "hudo skrajšana su» J nepomembnih podrobnosti saj nama ni nič do tMa Lou?"	™
Najzanesljivejše dners, lavske vesti so v dntvnihl
svetL" ^11 jih čiuu
"Zgodba, ki ste mi jo hoteli sedati, me ne zanima »	âM
povedati, me ne zanima.
"Pač!" je vztrajal. "Ta mož si je dal v vročici svoje strasti in
Zastopniki uj
PROSVETE
so vsi droštraal tajniki i« m aaiil, U jih druitva Uradu ,7 Naši nastavljeni lokalni is m sastopniki u določen« «kraj»,
Louis Barborich, za Mile in okolico.
Anton Jankovich, u Cler«W in okolico.	^
Andrej Pirts is Ely, Mlaa.a ?o Minnesota.	"
Frank Klnn is Chlaholns, Chisholm in okolico.
Frank Ostan Is Tir« Hill, ▼so srednje-vzhodno Paaa«.
Anten Zornlk Is Hernial«, vso sspadno PenssylvaslK
Jos Peternel Is Library, h, psdno Psnno. . John Zornik za Detroit i||
no dirsktno lista
PROSVETA
2*57 So. Lavndsl« Avt.
da bi neizbrisno dokazal, da bo *c»
'	uu ( ..................rrmiiiu
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt »padajoča dela
TfUca vabila za veselice ln ahode, vlsltnlcs. knjige« koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvtfchq slovaškem« češkem« angleškem Jeziku ln drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SM.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila dajs vodstvo Cen» smorns. unijsko delo prit
Pišite po informad Jo na naslovi
S.N.P.J. PRINTER*
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELEFON ROCKWELL 4904
Tam so dobo na šoljo tudi vsa ustmena pojasnila CHICAGO. ILL.
NAROČITE SI DNEVNIK PROS
Po sklopu U. rodno konvencije se lahko «arott na list K""**! prišteje eden. dva. tri. štiri ali pol Alanov U ene druitae k ssliJJ-ninL List Prosveia stane sa vso enako, »a član« ali nečlan« V**
eno letno naročnino. Ker pa člani še plavajo pri ssosm^»1-*! tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al da Jo list predrag sa član» SNPJ. List Prosrsts Js vsis Is*»" gotovo Jo v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tal lisi rok d»
Pojasniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti cm SNPJ, ali ¿e se preseli proč od družine in bo sahtevsl asm nj » tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je takoj» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj namaniti upravni«™ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako«P stori, tedaj mora upravništvo »nižati datum »a to vsoto
Cona listu Prosveia Jot Za Zdruš. drise* ln Kanade SMO Za Cicero in Chlese»
1 tednik hs.__________4 JO I tednik ln
S tednika in_____________MO t tednika ta.-------— gm
9 tednike In___.*. 1.40 I tednik« ta----------#
4	tednik» In._________1J0 4 tednike ta " jj
5	tednikov in_________ nič I
Z» Evropo )»...................... 4100
I spolni te spodnji kupo«, pri ločite potrebno vsoto Money Order v pismu In si naročite Prosveto. list ki J»
PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave.
I IL
Pri loto no poiiljaan naročnino sa list Proseeto ***>1
Ime____________________________________tl dnaàtrs *
Naslov _________________________'______________-
Ustavite tednik In «a pripišite k moji naročata! » članov moje dru ftt ne:
I).-I)
4>..„ il—
____CL drufttea *
______Cl dnaàtra *
_ CL dnaètea S»
......Cl dreètra S-
Driers---------