Ameriška Domovina '"gJivJE. It Tl I J » J f dfi Ik g i till 'l I f" —Tpr AMCRICa. ! LANviU FORCIGN IN IAGG ONLY SLOVflNIAN MORNING NGWYPAPGR NO. 34 CLEVELAND 8. 0., WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 18, 1948 LETO L. - VOL. L. MOBNE VESTI R SLOVENIJE Predsednik Truman stoji pred najbolj važno odločitvijo (Došle preko Trsta) JAKA AVŠIC. — 81. januar- vitelja škofije po smrti škofovi ja je nastopil svoje mesto kot prvi poslanik Titove Jugoslavije pri avstrijski vladi jugoslovan- je bil imenovan kanonik Rudolf Pian. PATER JOZAFAT AMBRO- ski general Jaka Avšič. Ta dan žlfi, — V Kairi v Egiptu pase s^ je predstavil avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Gruberju in mu izročil svoje poverilnice. Jaka je Slovenec po rodu in je bil pred vojsko oficir kralja Petra. Toda v vojni dobi se je premislil in presedlal k rdečim. Postal je general in sedaj je dobil plačilo kot poslanik na Dunaju. Tako je postal iz Jakata oficirja Jaka diplomat. Njegovi tovariši, ki so se držali med vojno prisege kralju in njegovi vladi, so danes ničle. Znati je treba obrniti plašč o pravem času. MAJHNA SPREMEMBA VLADE. — poročali smo, da je bila precej spremenjena centrali na vlada Titova v Belgradu. Tja je odšel ministrovat iz Ljubljane Franc Leskošek. Na njegovo mesto je bli imenovan za ministra Rum drobne novice b Clevelanda in te okolice Smrt v domovini— Louise Bergoč, 558 E. 140. St. slovenske duše izseljencev frančiškanski pater Jozafat Ambrožiči Doma je iz župnije Gorje na Gorenjskem (vas Krnica). Bil je že mizarski pomočnik, ko se je odločil, da stopi v frančiškanski red. Svoje študije je končal v Jeruzalemu Teta 1937. Sedaj deulje v Kairu. Vedno se je zelo zanimal za zbližanje med vzhodno in zahodno Cerkvijo. To je dalo povod, da ga je siro-kaldejski (katoliški) nadškof, patrijarhov namestnik za Egipt in Sudan, imenoval za prvega kanonika ali kornega škofa. Tega naslova, korni škof, ne pozna za-padna Cerkev, je pa že v navadi iz prvih časov krščanstva na Vzhodu. STRAHOVLADA OB MEJI. Najtežje razmere v Sloveniji Amqriika armada zanika, da bi zavezniki odlašali z 2. fronto NOVA MAŠA V LITTLE FALLS, NEW YORK za industrijo in rudarstvo dr. ^ 0j, mejj, Vsak obmej- Marjan Brecelj, ki je bil doslej podpredsednik vlade. Na stvari se ni nič spremenilo, ker so ostali vsi ministri pod komando komunistične stranke. ŠIBENIK V DALMACIJI. — Poročali smo, da je bil umrl v Šibeniku škof Mileta. Za upra- ni prebivalec je vedno vsaj eno nogo na poti v ječo. Poročali smo že, kako so duhovniki ob tej severni slovenski meji kar pod ključem. Vedno pa beremo Rusi zdaj dolžijo Ameriko in Anglijo, da sta čakali, da bi Rusija izkrvavela V nedeljo 22. februarja bo imel Lewis Furlan, S. A. v Marijini cerkvi v Little Falls, N. Y. novo mašo. Posvečen bo v sobo- to 21. februarja po kardinalu M < Washington. — Naj novejši očitki iz Moskve so to, da so za-padni zavezniki, Amerika in Anglija, nalašč zavlačevali z odpr-tijo druge fronte, ker so hoteli, da bi Rusija popolnoma izkrvavela. Ameriško armadno vodstvo označuje to kot čisto navadno izmišljotino in prihajajo z dokazi, da je bilo nemogoče odpreti fronto v Franciji pred junijem 1944. Rusi trdijo, da sta Amerika in Anglija obljubili drugo fronto že 1942 ali 1943. General Marshall, ki je bil načelnik generalnega štaba, je povedal, da je šel aprila 1942 v znova o drugih ljudeh, ki so pri- London, kjer so se posvetovali šli v nesrečo, ker so imeli kak i Dalje M a »tnali glede druge fronte. Preračunali so, da za to nimajo niti dovolj vojaštva še, niti dovolj bark za ni, da samo Zed. države lahko rešijo vprašanje, če bo Zveza šča sina. Na Studencu je umr- sv. Patrika Spellmanu v cerk New Yorku. Pridigo na novi inaši bo imel. č. g. kanonik John J. Oman, župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu. Father Oman je že dolgo let prijatelj Furlanove družine in je tudi on poročil novomašni-kove starše. zbrala armado ter jo poslala v Palestino, da tam omogoči razdelitev dežele med Arabce in Žide. Zed. države so bile prve, ki so svetovale razdelitev Palestine kljub temu, da so Arabci svarili, da delitve ne bodo nikdar priznali. Palestinska komisija Zveze narodov, ki je zadevo proučila, to velik udarec prestižu Zed. dr- nujno priporoča, naj se organi- g8V jn morda smrten udarec Zve- Senat je pripravljen, da podaljša najemninsko postavo za 14 mesecev Washington. — Tako republikanski kot demokratski voditelji v senatu so za to,da se podalj- lestine. ša najemninska postava za 14 mesecev Od 29, februarja letos, ko poteče sedadnja postava. Ne vedo pa že, kaj bo napravila poslanska zbornica. Kakor se glasi Medlog za po- , v . ... ji vi „i j v ‘je dobila pismo od brata Mi- fa svet napeto čaka, kako bo odločil glede vprašanja ch8ei Ratajc, da mu je umrla Palestine; ameriška diplomacija se je tam ope-žena Mariia’ r°J-žibert-VM Rovišče št. 21. Bila je stara 54 let. Zapušča moža, sina in tri . . hčere. V vasi Zavratec je u- New York. — Pri Zvezi narodov šo diplomati prepriča- mr]8 Marija Jordan, ki zapu- kla, da ne bo prav, če odloči tako, ali pa tako. žira ter pošlje armado, da bo tam vzdržala red in mir, ko bo Anglija 15. maja odpeljala svoje čete iz dežele. Ob tem času še ni znano, če bodo Zed. države podpirale nasvet komisije, ali bodo skušale najti kak drug izhod iz zagate. Komisija je poudarjala, da je treba biti pripravljen na odpor Arabcev, ako se izsili delitev Pa- Nek diplomat je rekel, da se bodo skušale Zed. države izmakniti na ta način, da bi poslale palestinsko vprašanje zopet nazaj v skupščino Zveze narodov, ki je lansko leto odobrila delitev Pa- zi narodov, ki je že odločila delitev Palestine. Truman lahko podpre komisijo za bojno silo Zveze narodov. Toda pri tem nastane vprašanje, če bo tudi Rusija poslala vojaštvo v Palestino. Nič si Rusija bolj ne žeii kot to, ker bi prišla s tem v Osrednji vzhod. Truman mora tudi odločiti, če bodo šle ameriške čete tje. Lahko bi tudi delal na tem, da se odloži delitev Palestine, ki je zdaj določena na 1. oktobra la dobro poznana Milka Gorenc roj. Brulc, stara 58 let. Zapušča moža in pet hčera. V isti vasi je umrla Terezija Štojs roj. Rott, zapušča tri sinove. Anton Rupar si je iz ,bupa vzel življenje radi teh povojnih razmer. Omenjene Marija Ratajc, Milka Gorenc in Marija Jordan so si nalezle bolezen v ujet-niških taboriščih v Nfmčiji, kamor so bile pregnane. Naj počivajo v miru. V fari Studenec pri -Sevnici jih veliko umrje, ker so vsi živčno uničeni iz časa pregnanstva v Nemčiji, kjer so trpeli štiri leta. Prevzem gostilne— Joseph Knaus in Joseph Repar st« prevzela dobro poznano' gostilno in restavracijo “Gordon Park Cafe,” poleg White Motor tovarne na 79. cesti. Na razpolago najboljša pi- 1948. S tem bi se pa zopet zameril Židom in letos so volitve j j8j8 ;n okusna jedila, za predsednika v Ameriki in ži- Senator Robert Taft pride v Cleveland na 28. februarja in bo govoril v hotelu Carter republikanski okrajni organizaciji. Cena zajianket bo $3.50 za osebo. Prostora v dvorani je za 1200 oseb in kot poročajo so že vse _________— Sovjetska vlada je oni dan naznanila, da ne bo priznala nobenih zaključkov, ki jih bodo napravili zastopniki Zed. držav, Anglije in Francije na seji v Londonu. Dogovorili se bodo namreč glede bodočnosti Nemčije, tistega dela, ki je pod vstopnice razprodane, njih okupacijo. Rusija na-to sejo ni bila povabljena, za kar je zdaj ogenj v strehi, ako bi jo pa povabili, bi pa po stari navadi vsemu nasprotovala. V! Pragi se bodo tudi sestali zunanji ministri Češke, Poljske in Jugoslavije, kjer bodo podali skupno izjavo, da podpirajo odlok Moskve, da se ne odobri ničesar, kar bo sklenjeno v Londonu od Velikih Treh. George Bender, načelnik republikanske organizacije tukaj je, rekel, da bo imel Taft enega svojih glavnih govorov tukaj v primarni kampanji. Televizija bo zaposlila 100,000 oseb New York. — Do leta 1950 se bo televizija že tako razvila, da bo dobilo zaposlitev do 100,000 oseb. Že zdaj jih zaposluje kakih 30,000. moči. Potem je povedal general Elsenhower, ki je vodil drugo fronto, da so zavezniški poveljniki uvideli, da je -treba najprej začeti z operacijami v Afriki, v tem pa pripravljati za invazijo iz Anglije v Francijo. Tega se pa uspešno ni moglo izvršiti pred junijem 1944. Ako bi bili začeli prej, bi se invazija ne bila posrečila, vojna bi se bila zavlekla in še več bi bilo vojnih žrtev, zatrjujejo ameriški poveljniki. Kz raznih naselbin Angleški traktorji v Ameriki Filadelfija. — Prvi traktorji, ki so bili izdelani v Angliji, so dospeli v Ameriko. Prodajal jih bo Harry Ferguson iz Detroita, ki je včasih prodajal Fordove traktorje. Latrobe, Pa, — V bolnišnici Mercy v Pittsburghu je umrla Mary škoda. Podlegla je štiri dni po težki operaciji. Stara je bila 49 let, doma iz Vesele gore , pri Št. Rupertu, Dolenjsko, v 1 Ameriki 23 let. Pred dvema letoma in pol ji je umrl mož. Zapušča hčerko in sina in štiri poročene pastorke. Johnstown, Pa. — Dne 10. febr. je v bolnišnici umrla Mary Zabric, stara 56 let, doma iz Grahovega pri Cerknici, v Ameriki od 1910. Pred dobrim tednom jo je zadel mrtvoucLin od tedaj je bila večinoma v nezavesti. Poleg moža zapušča sina Williama, hčere Ruth in Vido, vsi poročeni, ter brata Ivana v East Palestini, O. MENDA JE HOTELA, DA BI SE GA MOŽ NE NASEKAL, SE GA JE PA SAMA Pred mestnim sodnikom Cele-brezzejem v Clevelandu sta stala v pondeljek mož in žena, Jas. in Florence Moore. Sodnik je moža obsodil na 30 dni zapora Sn sodne stroške zaradi pijanosti. žena je pa prosila sodnika, naj možu kazen odpusti ter obljubila, da bo sama gledala na fo, da se ga možiček ne bo več navlekel. Sodnik je nekaj časa premiŠjleval, potem pa feni ugo dil in ji moža spustil. Včeraj sta pa zopet stala mož in žena, prav tista dva, pred istim sodnikom. Zdaj sta bila pa pogodbo za 16% zvišanje, naj obdržijo isto v veljavi, kakor govori pogodba. Ako hočejo najemniki in gospodarji podpisati pogodbo prostovoljno na 16% zvišanju, to lahko store do konca 1949. V zasebnih hišah ne bi bilo nobene kontrole za oddajanje sob. ROVI GROBOVI i general svari župane, naj pripravijo kritje »red bombami New York. — V tem mestu zborujejo župani vseh večjjih ameriških mest. “Včeraj jim je govoril general Buli, ki je priporočal županom, naj že zdaj pripravijo doma vse potrebno, da se meščanstvo zavaruje v sluča-u napadov i atomskimi bomba-ni. General je poudarjal, da s tem ne misli reči, da je vojna že okrog vogala, tudi ne reče, da Je neizogibna, in da ne smemo prezreti dejstva, da je vojna možna. Zato naj župani v svojih mestih že zdaj pripravijo vse potrebno za tak slučaj. Meščanstvo mora biti poučeno o posledicah, ako se razleti ena sama atomska bomba nad večjim mestom. kak drug izhod. če ameriška vlada misli na to ali ne, ni znano. Znano pa je, da si ameriški diplomati belijo glave, kako bi našli zadovoljivo rešitev. Diplomatski krogi so mnenja, da je to eden najbolj važnih in eden najbolj nevarnih problemov v novejši zgodovini Zed. držav, ki ga mora rešiti. Ves svet ima oči uprte v predsednika Trumana, kako bo zamotano zadevo izpeljal in zadovoljil Arabce in Žide. Dobro se zaveda, da je ameriška diplomacija v taki kaži, kakor še ni bila in da ne bo prav, Anton Brodnik Včeraj zjutraj je umrl, kot smo že poročali, Anton Brodnik, sltar 52 left, stanujoč na 1106 E. 64. St. Doma je bil iz -----— --- --- — —-------- • Kompolj a pri Dobrepolju in je če odloči teko in ne bo prav, ako lagali delitev Palestine samo na pritisk svetovnega židovstva. Ako se bo skušal zdaj umakniti, mu Židje tega ne bi nikoli odpustili. t'*■ SSSUfvMMjMJ* “"Jj* ** SS.-asaE* In km Oeee eilMi Tri. ene segde "fT SelTid*, m,- Nf ** «*• tCOHOMl. tHH Pe Zato, ker si ne moiejo pomagati; božja volja menda je, da je oblast za zdaj v njihovih krvavih rokah. Upam pa, da bo tudi to imelo svoje dobre na-stopke, da je to zdravilo za tiste, ki so se navduševali zanje, s so zdaj od njih samih tepeni. Zdaj jih imajo na glavi tisti, ki so jih podpirali in se navduševali zanje. To je -sicer grenko, toda zelo usipešno zdravilo, čeprav morajo pri tem tudi dobri po nedolžnem veliko prestati. . . ” V prvem jutranjem svitu so potovali skozi Sv. Pavel pri Preboldu. Ljudje šc niso vstajali in to jim je bilo ljubo. — Mimo graščine so zavili v reber. Pod gostimi smrekami v. rebri nad Savinjsko dolino so si poiskali ležišče na mehkih tleh, na debelo posutih s suhimi odpadlimi iglami. Utrujeni so polegli drug zraven drugega in precej zaspali. Veverica je pritekla po deblu iz visokega in košatega vrha in jih z zadnje veje dolgo ogledovala. Temne, hladne sobane gozda so bile čedalje bolj razsvetljene. V grmu ne daleč od njih za visoko skalo, je žvižgal kos jutranjo pesem. Kalin mu je visoko nekje v gozdu odgovarjal. Po gozdu so bile razmetane zlate sončne lise kakor zrela zlata praprot. Prebudili so se in prvi občutek je bil strašna praznota v želodcu. jepoiskal piano in se ;, da bi poizvedel za pot i prosil kaj za pod zobe. “Tu spodaj precej nizko jej videti nekakšna lovska koča,” se je vrnil k onim trem, ki so čakali njegovega poročila. — “Vinko, ali greš z menoj, da poizkusimo srečo?” “Sevetfa, zakaj pa ne. Tu ne moremo ostati, naprej pa brez 'navodil, kod naj potujemo, skoraj ne moremo.” Šla sta in stopila v leseno, precej čedno in prijazno kočo. Mož v rjavem suknjiču z zelenkastim ovratnikom srednjih let jima je prišel nasproti. “Kaj želita?” ju je vprašal med vrati, preden sta utegnila voščiti dobro jutro, čeprav se je čas nagibal že na poldne. “Iz Nemčije iz Dachaua greva, pa za pot ne veva. Ali bi nama hoteli povedati pot čez te gore? Rada bi prišla v Trbovlje in potlej dalje domov na Dolenjsko.” “Zakaj bi pa lačna in izmučena po hribih trapala, ko lahko ,z vlakom potujeta domov?” Mož ju je precej časa pozorno ogledoval, kakor da se mu zdiš ta sumljiva. “Rekli ste, da sva lačna. U-ganili ste! Prosiva vas, dajte nama karkoli za jesti. Tudi še tako stare skorje kruha bi z veseljem pojedla. Že več dni nisva ničesar jedla.” “Jaz vama ne morem dati ničesar. Rekel sem pa že poprej, da bi dala naša oblast spodaj v trgu ipotovanje z železnico na razpolago, pa tudi jesti bosta dobila. Kar pojdita z menoj, gremo doli v trg... ” “Ne, tega nočeva. . . ” “Pa tukaj počakajta, pojdem pa sam ponje. Vaju bodo sami pripeljali doli in potlej u-krenili vse potrebno, da se ne bosta več mučila po hribih.' Janez m Vinko sta se obrnila. (Dalje prihodnjič) OMslIennJ« • 1. itranl) stik z ljudmi, ki so hodili čez mejo. Prestopiti jugoslovansko mejo je hujše kot znani kitajski zid. NOVE' OBSODBE V MARIBORU. — 5. januarja so bili pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojeni sledeči obmejni prebivalci; Oskar Likavec iz Pesnice na 8 let. Imenovani je bil med vojsko odveden od Nem. cev v Dachau. Od tam so ga zavezniki rešili, sedaj so ga komunisti spet poslali na prisilno delo. Jožica Pečovnik je dobila tudi 8 let. Doma je iz Kungote ob meji. Ivanu Gertu iz Kungote so prisodili 6 let. Njegovi sestri Anici 5 let. Ana Gert in Andrej Gert, starši, so dovoljevali, da so se shajali komunistom neljubi ljudje v tej hiši; zato sta dobila vsak po 4 leta. Martin Lešnik iz Svečine je vedel za vse in ni prijavil. Obsodba 3 leta. V Jugoslaviji moraš biti vedno ovaduh, drugače te partizani pošljejo na prisilno delo. Krivda te družbe je bila, da je bila, kot pravijo partizanska’ poročila, v zvezi z onimi ljudmi, ki se skrivajo pred titovci in še vedno mislijo, da pride čas, ko pomagajo vreči zasovraženi diktatorski režim. Partizanska poročila imenujejo take ljudi bandite, kot so včasih Nemci imenovali partizane. Kakšna pa je — Vse kaže, da sta dva advoka-' ta ob tej razpravi mislila, da so obtoženci nedolžni in sta to naravnost povedala. “Slov. por.” pravi 9. jan., da sta advokata Slokar in Krulc tako zagovarjala obtožence, kakor da njih dejanja sploh niso prav nič proti ljudstvu. List je strašno hud na ta dva advokata, ki se še nista naučila, da se tistih, ki jih hoče vlada obsoditi, ne sme zagovarjati. Advokati seveda težko na stara leta spremene svoje navade, da je treba reči za obsojenca vse, kar bi mu moglo pomagati. Stara navada železna srajca. No, polagoma bodo partizani že razbili take navade, da bi kdo ljudi pred ljudskim sodiščem zagovarjal. ŠPEKULANT JE, ŠPEKU-LANTJE, ŠPEKULANTJE. — Nič se ne ustrašite! 'Če bi brali slovenske liste iz Ljubljane, bi to besedo dobili vsaki dan stokrat, če hočem malo naslikati razmere v Jugoslaviji, moram tudi jaz govoriti o teh strašnih špekulantih, ki kar naprej spodnašajo kake komuniste. Pred kratkim ste brali, da so celo v Rusiji, ki uživa že trideset let svobodo, namreč čisto “novo” svobodo, še vedno špekulantje. človeško naturo lahko izganjaš z burkljami ali s komunizmom, vedno se znova povrne. Vedno namreč najde. vsa resnica za takimi obsodba- te ljudi, ki bi radi nekaj imeli, mi, je težko dognati skozi želez- In to je proti vsem zapovedim ni zastor. V Jugoslaviji pa nihče komunizma. V komunizmu je ne sme nikjer zapisati ničesarr kar ni vladi všeč. enakost revščine. Zato pa je vsak, ki se hoče iz revščine izko- NAPADENA ADVOKATA, pati grd špekulant. Na Ruskem So, kot smo brali, špekulantje ti- kaj Brlšnikovih smrek. Ko ga Ati, ki so varčevali in hranili rublje, da bi mogli kasneje zanje kaj kupiti. Tam so te špekulante kaznovali s tem, da so jim ob camenjavi dali za deset rubljev :nega novega, ki seveda ni 'več /reden kot je bil kateri izmed xivzetih. V Jugosalviji pa pri-iajajo “špekulantje” pred sodl-iče. Konec je ta, da jim pobero vse, kar imajo, za državo, nje pa država 'preskrbi z ričetom in prisilnim delom. Težko je dostikrat dognati, kaj je res špekulacija, ki more vsej javnosti škodovati in kaj je samo varčevanje. V Jugoslaviji je vse v enem košu. Namen tega boja proti špekulantom” pa je čim več samostojnih ljudi obrati vsega, kar imajo, in jih izenačiti z ne-maniči. Nemaniče je potem lahko komandirati. Država postaja lastnik vsega. To je cilj komunizma. KAKOR KDO ZNA (Nadaljevanje a 2. «tr»nD všeč. Saj ji ni kaj reči, vendar pa prinesla k hiši ne bo nič. Je že res, da boš tudi brez tega lahko živel, toda dota vedno prav pride. Na Brezovcu so smreke zrele, prodai jih prihodnje leto in posta'/i nov hlev, potreben je že. Sicer že tudi hiša nekam na kup leze, pa s to še potrpi. Gospodarstvo je prvo, potem pride šele udobnost! In to mi obljubi, da se ne boš tožaril z mladim Hočevarjem radi meja. Tudi krivice raje pretrpi, kakor pa bi se spuščal v pravfle.. V grobu bi ne imel miru, če bi te dohtar rival z grunta.” “Brez skrbi, oče,” je odvrnil Jernej: “Tožarii se ne bom, pa če bo Tonč še tako sitnaril. Tudi hiše ne bom zidal, dokler ne bom postavil in preuredil vseh gospodarskih poslopij.” je Jernej opozoril, mu je zabrusil, da mu je on pokosil cel kos travnika. Pa Jernej se je raje premagal in odnehal, samo da ni bilo prepira. Osem let je minilo, odkar je stari Brišnik zatisnil oči. Pri Hočevarju je pel boben. Tonč je zašel v težave, upniki so pritiskali in nekdaj ponosna kmetija je šla na dražbo. Kupcev zares skrajno zanemarjeno posestvo ni imelo in še kar poceni je kupil — mladi Brišnik. ‘Končno sta le ob? domačiji prišli v eno roko, čefudi ne tako, kakor sta si stari Brišnik in Hočevar zamislila,” je rekel župan Orehkar, ko so se vračali od dražbe. 'Mladi Brišnik si je dobro opomogel, četudi ni nič priženil,” je odvrnil mlinar Koželj: “Kar mimogrede je odrinil številne tisočake za Hočevarjevo posestvo. Sicer pa kako tudi ne bi! Polje in travniki mu rode kakor nikomur. Pa ima tudi vse obdelane in zagnojene kakor nihče drugi daleč okoli. Živina mu uspeva, da je kaj in vedno lahko proda vse dražje kakor pa drugi. Res, od sile gospodar je. Le boljšo hišo bi si pa tudi že lahko postavil.’’ “Sedaj mu jo pač ne bo treba, ko je kupil Hočevarjevo,” je pravil župan: “Jernej je čt sto prav začel. Postavil in u redil si je res vzoren hlev, pa gnojišče, gnojno jamo in kom postišče, ker to nese, prijatelj nese in se izplača. Hiša že tud nese, vendar le ven, notri pa ne Seveda pa mora hiša tudi bit in mladi Brišnik jo je narfiera val graditi prihodnje leto, ka kor mi je pravil. Da mu je preurejeno gospodarstvo toliko do-neslo, da si sedaj že lahko postavi novo hišo in poskrbeti s tem tudi za svojo udobnost, je V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRT! NAŠE DRAGE LJUBLJENE MATERE Alojzije Mejač lu je preminula in r Bogu zaapala dne 18. februarja 1945 Tri leta je že minilo, kar truplo Vaše že trohni, a mi Vas še nismo pozabili, v naših srcih še spomin živi. Mi ostali Vam želimo, večno milost in plačilo, /večna luč naj sveti Vam, dokler nas ne združi Bog. Žalujoči ostali: JACK in LOUIS, sinova MARY in ROSE, hčeri Cleveland, O., 18. februarja 1948. 1947 INCOME TAX Twenty-five years of experience and good service to hundreds of satisfied clients is rekel. Res, pameten gospodar ttlle ^est Proofthat our services ,2e prvi predpust se je Bre- je Jernej ip prebrisan računar.Ure appreciated; because after year, we the Avtomobili za izvoz. — Japonska dekleta v tokijski tovarni izdelujejo igrače-avtomobile za Uvoz. Proizvodnja jo poskočila nad lansko v poletju od SO,1)00 do 70,000 teh igrač na mesec. Vsa kovina in gumij, ki se ga rabi pri tej izdelavi je nabran iz starega materiala. Tbnačevo Metko k hiši. Tako je nastal mladi rod na epi in drugi kmetiji. Tonč ni bil gospodar, pa tudi Tinea ne. Najraje sta veseljačila, vozila se v bližnje mesto in vabila veselo družbo' na svoj dom. Delali in gospodarili so pa posli sami. Že prihodnje leto sta postavila lepo novo hišo in se norčevala iz mladega Brišnika, ki je istočasno zidal nov hlev. "Za živino gradi celo palačo, sam pa živi v razdrapani koči,” je rekel Tonč. “Je pač Brišnikov,” je odvrnila Tinea, “samo grabi in grabi, da si še jesti komaj privošči. Pa je še mislil ranjki, da bj.šla tja za gospodinjo!” * In tako je Brišnikovo gospo- gtone getting Mili'posebno-darstvo napredovalo, Hočevar- — krasen čisto volnen cardi- bene dote. Pa se je nasmehnil češ, pridne roke ter varčnost in izvrstne gospodinjske sposobnosti njegove žene so obilnejša dota, kakor pa jo premore naj-bogdtejša nevesta v vasi. Na pravem koncu je začel mladi Brišnik in' stari ga je gotovo še v grobu vesel.” “Hočevarjeva dva sta pa začela vprav nasprotno, zato sta pa tudi tako končale.” je odvrnil mlinar. “Kakor kdo zna,” je rekel župan Orehkar zamišljeno in zavil na stranpot proti svoji domačiji. MALI OGLASI owners and industrial workers to their full satisfaction. It is through our clients that we get, each year, more and more customers . . . All our work is strictly confidential... It will be to your advantage to have Mr. Mihaljevich make your 1947 Income Tax Return. Office hours will be from 9 a. m. to 7 p. m. MIHALJEVICH BROS. COMPANY 6424 ST. CLAIR AVE. HE 6152 Ugoden nakup e Knitting Mill pc jevo pa propadalo, polje je bilo slabo obdelano, živina zanemarjena, gozdovi so se redčili bolj 'in bolj. Tudi spori radi meja so pričeli. Tonč je posekal ne- * v>mi|r Sobo se odda Sobo se odda moškemu blizu 185. ceste. Naj pokliče IV 6678. (34) gan samo 97e. Samo 3 vsakemu odjemalcu z nakupom 51 ali več. Zglasite se v Stone Knitting Mill Co. 7500 Stanton, 2 bloka severno od Woodland, blizu 79. ceste. (34) Soha m garaža Odda se opremljeno sobo in garažo poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1081 E. 66. St. spodaj. ' —(35) Farma naprodaj V Rome, Ohio, je naprodaj farma 65 akrov; ima7 sob hišo, fumez na gorak zrak, kopalnico, gorko in mrzlo tekočo vodo; 12 glav živine. Dohodkov ima ?2p0 na mesec. Na farmi je v,se poljsko orodje. Za nadaljne informacije vprašajte Matt F. Intihar 630 E. 222. St., Euclid, O. IV 2644 (39) Zelo lepa prilika Naprodaj je hiša nš Tiverton Road, poleg Nottingham Rd., med St. Clair Ave. in Euclid Ave. v Clevelandu, za 1 družino, 3 sobe spodaj, tri spalnice in kopalnica zgorej, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin (blower type) poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža z podstrešjem za 2 avta, garaža in dovoz cementirana, piinska gorkota v garaži, cena 515,000. Takojšnja vselitev. Na ogled vsak čas po dogovoru. Lastnica prodaja vsled smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. (Mo. Wed. Fri-X) filipinska mornarica m orožnih vajah. — V Subci Bay, P. I. člani ameriške mornarice trenirajo okrog 000 Filipincev za obrambno mornariško službo. Dva naša mormri-ška častnika iit 28 mož posadke poučujejo Filipince v rabi obrežnih topov, pristajanja ladij, radar in elektiičnih naprav itd. PRI NAS DOBITE U teden lepo znbgo doma soljenega in prekajenega mesa in izvrstne domače suhe klobase. Se vljudno priporoča OGRINCS MARKET 6414 St. Glair Ave. (35) Ugoden nakup Naprodaj sta 2 prodajalni, 6 stanovanj in 3 različne hiše; vsaka ima gorkoto zase; lepi dohodki; zares dober kup; nahaja se blizu St. Clair in 55. cesta. Pokličite F. B. Eoyai Co. MA -(Feb. 16, 18, 20.) 5 ali 6 sob iščejo Družina 6 odraslih oseb, Hrvati, bi rada 5 ali 6 sob med 55. in 79. cesto. Pokličite po 4 popoldne EN 5250. Za točno in zanesljivo postrežbo pri izpolnjevanju listin za dohodninski davek za leto 1947 pojdite k John Rožance 15216 LUCKNOW AVE., blizu Memorial sole Uradne ure: od 10. zj. do 9. zv., ob nedeljah od 1. do 7. zv. KEnmore 3662 See the New UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "■NGU8H-SUOVXNI READ**” kateremu je znižana cena C O Al in stane samo: 9 CtU • tNairoifla sprejema “Prav 6113 St. Clair A«. pila nekaj 'blaga. Peš res ne morem tako daleč. Za delo Naiim naročnikom v Chicagu Now get the Washer your heart’s set on! 6202 ST. CLAIR AVE. naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglasel TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na-slovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo, No. I DRIVE IN PROPER UNI Roadof4or More Lanes 3 Lane Road Used kine* other UMOntKT km« for Ute left half of road for overtaking whan it eon be done Mftly Use lane to right of centerfor making left turn Dm center lane for, making left turn Never lanesuntil StlMefe la do to Ordinarily Ordinarily drive on right half of road drive at right edge X drive NEVER thlThaif of road except to cross to turn left NEVER drive in loft traffic lane OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 273«. 1141 E. list St. Ko je'stopil iz gmajne, odko-koder se je videlo naravnost pred bajto, je za čas postal. Rotija in Marička sta nekaj brali. Ni vedel ali iz molitvenikov ali iz kakšne druge knjige. Ce bi ga ne bilo sram, bi zavriskal. To bi planili kvišku. Toda ne spodobi se, da bi star trot delal, kar samo mladim pristoja. Saj Rotija bi se morda potlej smejala, imela bi ga pa le prav lahko za neumnega. Raje je kar zakoračil po snegu. Saj sta ga koj slišali. Naj-prvo je dvignila glavo Rotija. Čakala ga je, prav res da. Kar nekaj ji je pravilo, da, bo prišel. Ko bi ji Marjeta videla v dušo, bi ji ž oečitaia, da ne drži besede, toda njej se to ne zdi greh, če Jernej pride v vas. Saj si nista še nič rekla, da bi držalo. Silil preveč Jernej tudi ni vanj o. Prav nobenega vzroka nima, da bi mu pokazala vrata. Nedelja v njegovi druščini pa tako lepo mine. Prisedel je in naj prvo stresel jabolka v Rotijino naročje. Boglonaj je rekla, toda za Jer-. neja je bilo plačilo že to, da je bila Rotija jabolk vesela. Kar koj je ugriznila, v enega. , Tudi Marički 'je ponudila in Jerneju. Jernej se je nekaj branil, potlej pa je le vzel. Saj žejen je bil, pot ga je kar malo ugrela. Brž so bili v pogovoru “V torek bom peljal nekaj hlodov iz državnega v Radovljico. Malo me Skrbi, kako bo šlo, toda' začeti je treba” Sa~ ninec bo dober, toda prva vo- "Lahko se boš peljala. Malo mraz ti bo, sicer pa ni daleč. V Radovljici se bova pa podprla. Avguštin ima dobro jedačo in pijačo.” Jernej je že kar računal. Bal se je le, kako bo Rotija vzdržala. Po takem snegu ni kar tako. Vdira se, da komaj noge vlečeš iz njega. In zdaj se še melje. Sicer se bo peljala, vendarle bo morala včasih s sani. “Kdaj pa kaniš iti?” je hotela zvedeti Rotija. “Okrog desete mislim odpeljati z Martinčka.” “Kaj boš z Martinčka vozil?” se je začudila Rotija. “Saj te je vendar Kožar najel.” “Me je, toda izmenjen sem tako, da bom prevzel nekaj voženj tudi iz državnega gozda. Zaslužka se človek ne sme braniti. Kožar ima posekano, kar je mislil posekati. Zdaj bodo samo še vožnje. Vozil bom s Kožarjevimi konji. Znajo voziti in močni so kot !oli.” “Kaj v Škofjo Loko ne boš nič vozil s Kališnika?”, je bila radovedna Rotija. “Nič; Kožar je ves posekan les na Kališniku prodal. Meni je še bolj prav tako. Do Škofije Loke se pot vleče kot kurja čreva. Konji trpijo, da se človeku smilijo. V mrazu ni prijetno. Do Radovljice pa nimaš kaj voziti dve uri. In čez Dražgoše ni treba”, je Jernej očmi ošinil Rotijo. “Jaz bi koj šla, če ti ne bo nerodno”, se mu je še enkrat Pot je od zlomka. “V Radovljico greš?” Rotija midve”, ga je podražila Marička. “Vprašanje je, če posodo sploh kaj pomivaš.” Jernej se je samo sfciejal. “Ce bo dobro zabeljeno?” “Bo, saj Si izaseko nalašč s seboj prinesel”, ga je zavrnila Rotija in vstala. Vsi trije so stopili v bajto. Jernej je sedel k mizi, Marička je pripravljala suhljad, Rotija pa je stekla po vodo. Jernej je nekaj vpil za njo, do bo šel on po vodo, toda Rotija se je bila že zagnala z vedrom navzgor. “Nekaj bolj prijazna je danes kakor po navadi”, je iz-kolcal, ko sta bila s Maričko sama, Ogenj je že gorel. “Vsaka stvar se unese. Vanjo preveč ne sili, pa te bo rada imela.” Marički se je Jernej smilil. “Saj ne bom”, jo je Jernej razumel. “Menda misli, da so na svetu sami Tineti.” Rotija ;,se je vrnila z vodo. Rjave močne roke so se ji pri ognju zlato svetile. “Takšnih žgancev še nisi jedel, da veš. Sama jih bom naredila.” “Kar koj greva spat”, je si- povedati. Jernej je vendarle lila Marička. Zapahnili sta vrata in pustili vfltru, da je igral na svoje piščali. Jasno ga je bilo slišati, kako se je votlo zadeval v močne smreke, zvišal glas v redki mladi rašči in se divje zagnal v okna in stene. V dimniku je žvižgalo. Rotija se je do vratu zarila v odeje. Prijetna toplota, ki je dihnila iz lesenih sten, ji je zapirala veke. “Jernej je pa res dober fant”, je pomenljivo rekla Marička. Rotija jo je natančno sliša- revež. Pošten je p.i res. Ve, kako je z Rotijo, pa vseeno sili za njo. V bajti je bilo'že vse tiho. Veter zunaj pa ni obmolknil. Skoraj do jutra je piekal. Šele ko je pod koritom voda popolnoma zmrzriila, se je potegnil nazaj v gmajno. V torek izjutraj je ra Martinčku prva vstala Rotija. Najpr-vo je šla gledat na vreme. Bilo je jasno in mrzlo, da je kar škripalo. V snegu je bilo nekaj zajčjih sledi. Divjad se je ponoči približala kočam, kjer je la, pa se ni hotela niti oglasiti, bilo vsaj nekaj zmrzle trave. I«, UV ... ....... “ Samo še bolj globoko je sopla. “Dober fant in dovolj si neumna, da mu ne daš nobenega upanja. Marsikakšna bi bila vesela, ko bi se Jernej ozrl po njej.” Marička je vedela, da Rotija ne spi, ampak da se je samo potuhnila. Morala ji je svoje Voda se je grela ob ognju. Jernej se je bil razklepetal, da sta ženski na vse pozabili. Krop, ki je udaril čez rob, ju je šele opozoril, da bo treba usuti moko. JCo je bila že zaseka scvrta in žganci politi, sta tudi Rotija in Marička sedli k miri. Mleka ni bilo, nekaj prave kave jima je ostalo opoldne in to je Marička primaknila k ognju, da je bila zdaj pošteno topla. Jernej se je odkril, Rotija je pričela moliti očenaš. Nato so jedli. Koj po večerji se je Jernej začel odpravljati. Obiral se je, kakor da se še ni do kraja pogovoril. Ko je stopil na prag je vlekla mrzla sapa. Potlej se je koj spravila na kuho. Morda bo Jernej še pred deseto odpeljal. Delavci bodo krepko prijeli, ker je mrzlo. (Dalje prihodnjič.) —:—o------- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE tie j ne bom več imela.” “Meni je prav. V torek zju- v lvauuvijivv JM.CI11 je piav. v i-vuoiv ju ju- je takoj spoznala, da se je pre- traj bodi pripravljena in kak- naglila in de je preveč pokazala svoje veselje. Toliko časa je že sanjala, da bi kupila nekaj volne in nekaj blaga. Ko bo otrok prišel, bo prekasno za kakšno delo. Zdaj ima pa čas in še Marička bi ji lahko pomagala. Nekaj šivilje je in to in ono bi ji lahko napravila. “Kaj bi šla rada z mano?” je Jernej koj poprijel. Uganil je, da Rotija ni brez pomena tako vzkliknila. “Šla bi, če bi me hotel vzeti s seboj”, je sramežljivo rekla in mencala z rokami “Nekaj stvari bi rada kupila.” šen koc si pripravi. Na vozu posebno v noge rado zebe.” VRotiji je kar drhtelo. Saj ji ni bilo dolgčas v Jelovci. Bog ve, da ne. Toda v tem trenutku je zahrepenela med ljudi, ki jo ne poznajo, ki ji ne bodo nič očitali in jo postregli ž vsem, kar bo želela. Začelo se je mračiti in sonce je zgubljalo moč. Pa še ni bilo pozno. “Večerjaš lahko pri nama”, ga je povabila Rotija. Ž nečim se je morala oddložiti za srečo, ki ji je polnila dušo. “Kuhar gotovo nisi tak kakor da jo poiznaš tudi v temi. bo prijetno.” Jernej je pritisnil klobuk na glavo, voščil lahko noč in zavil proti gmajni. Na sredi poti se je obrnil. “V torek bodi pripravljena. In toplo se obleci. Vozil bom iz četrte zaseke.” Potlej je utonil v mrak, ki se je .bil že močno zgostil. Tudi jasno ni bilo. Veter je pri-podil dblake in Rotija se je bala, da bi ne pričelo znova snežiti. “Da bi vsaj v torek ne padalo”, je pomislila in se stresla. Veter je bil zares oster in je rezal prav do kosti. -AND THE WORST IS YET TO COME “-in najhojše šele pride THE LANDING PROBLEM 81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT CO. Sm ST. CLAIR AVENUE _______FRANK CVELBAR, lutntt. ,