Štev. 16.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
c^E
NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSRfPdOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠIUATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Boj sistemu!
Pri nas sicer vsak politikuje, vsak ima pripravljenih cel koš nasvetov in predlogov, kako bi bilo uravnati boljše politično delo, vsak pozna napake dosedanjega, a vendar je ravno pri nas težko pripraviti ljudi do kakega odločilnega koraka, do resne, v dejanjih se javljajoče volje, ki naj bi merila do izboljšanja dosedanjih razmer. Posebno v vrstah naprednih Slovencev nahajamo le malo mož, ki bi smatrali politiko za resno, požrtvovalno in neumorno delo, katero mora zasledovati jasne in natanko začrtane cilje. Ker tudi med vodilnimi politiki napredne stranke že daljšo dobo let ni bilo nič boljše, je umevno, da je napredna politika le životarila od dne do dne, da je bila ves čas le neka flikarija z« silo, da se je celo omejilo politično delo le na gotove prilike, kakor so to volitve, izgube v naši narodni posesti, nameravane spremembe zakonov itd. če pa ni bilo nič tacega na dnevnem redu, je politično delo v naprednih vrstah mirovalo, in voditelji so z zadovoljnostjo počivali. Umevno jo potem tudi, da so našli veliki dogodki naše voditelje nepripravljene in je že vsled tega bilo nemogoče, pričakovati od njih kakega posebnega uspeha. Ker so začeli izrabljati potem naši voditelji svoja odločilna mesta namesto v uspešno delo za javnost, v svoje osebne ali strankarske namene, ker so s svojo protekcijo ustvarili okoli sebe krog brezpogojnih pripadnikov in z zlorabo svoje moči odvrnili vse one, ki bi se upali nasprotovati ali pa, ki bi zahtevali od njih resnega dela v prid javnosti, nastal je sistem, v katerega se je korupcija globoko zajedla. Ta sistem je sedaj glavna ovira, da ne pride pri nas socialen duh časa do nikake veljave, da tudi v narodnem oziru kulturno in gospodarsko vedno zaostajamo, ker ravno sistem brani modernemu umu, delavnim in sposobnim možem priti do veljave, ščiti pa ne glede na njih sposobnost in delavnost vse one, ki so po svoji osebi člani sistema ali pa vsaj familiarno zvezani z njim. Umevno je tudi, da mora obstajati sistem iz skrajno konservativnih elementov, ki si nič druzega ne želijo, kakor da bi* še naprej tako lepo ostali pri polnih jaslih, brez posebnega napora in lepo na varnem.
Ze davnej smo napovedali temu sistemu boj, ker v glavno oviro, da napredna ideja pri nas propada. Boj sistemu je mogoč le, ako se bo-reprezentantom; uspešen je le, ako
njem vidimo vedno bolj
rimo proti njegovim
padejo oni.
LISTEK.
Otom Lah.
(Dalje.)
Lah se ni dal zmotiti.
„Da si cinik, mi je davno znano .. . Glej, jaz pa verujem. Verujem, bogme da. To se pravi, v drugem in čisto nekrščanskem zmislu. čuj ! Ko gledam takole očete in otroke, sem do zagrizenosti prepričan, da so eno. Oziroma ne: v otroku je kos očeta, nekakšen indefinibile, rekel bi cvet njegove materije, snov v najbolj zračnem pomenu besede. In oče mora čutiti, ■ da ta del njegove celote, ki živi zunaj njega, v otroku, ne pogine z roditeljem, temveč da živi, živi, živi dalje, brez konca, od človeka do človeka, in da blisk iz neba ne more ubiti. Kaj praviš ti ?“
„Mogoče. Verjetno je vsaj .. .“
„Ne le beraško mogoče, ne le vagabundska verjetnost, marveč gotovost je in sama živa resnica. Saj čutim jaz sam, da diha v meni kos očeta ; fizično čutim očeta v sebi. In seveda tudi mater ravnotako."
Inženir Lah se je bil razgrel in je tolkel s členki desnice po mizi.
Glavni reprezentant tega sistema je p&6' od nekdaj dr. Tavčar; lahko trdimo, da tvarja njegovo vodstvo glaven kontingent v oni kliki, ki je pri nas vzela v zakup na-rodno-napredno idejo; v njej je večina takih, ki so po ožjem ali daljšem sorodstvu zvezani z dr. Tav rjevo osebo. Tako je nastalo polagoma neznosno stanje, da se je koncentrirala vsa politična in gospodarska moč napredne stranke skoraj izključno v dr. Tavčarjevi dinastiji; naprednjake — v mislih imamo tu pripadnike napredne ideje — potrebovala je gospodujoča klika samo za časa volitev, zato se pa tudi drugače ni nikdar brigala zanje. Vedno in vedno zopet so se dali kratkovidni naši naprednjaki vj^ti na klice: napredna ideja je v nevarnosti, v resnici se je pa šlo samo zato, da ostane nadvlada pri dinastiji, in v resnici imela je ravno od tega dejstva napredna ideja največjo škodo.
V stranki sami so se že davno pojavljali glasovi opozicije proti tej samovladi in proti njenemu terorizmu; javljali so se glasovi, ki so povdarjali potrebo preosnove stranke v smislu demokratizma. Toda tu opozicija ni nastopila nikdar skupno in odločno, zato je tudi skoraj vedno v odločilnih trenotkih utihnila ali pa podlegla. Edino Hribarjeva državnozborska kandidatu r a j e nekaka zmaga te opozicije, to pa tudi ne zaradi njene moči ali odločnosti, temveč zaradi strahu, ki so ga imeli zastopniki klike, ker so čutili, da se majejo tla pod celo stavbo, ker se niso upali zmagati s kako svojo osebo.
Hribar je zmagal z glasovi vseh naprednih volilcev in s pomočjo bogatih gospodarskih sredstev, ki so bili in so stranki na razpolago. Sedaj so pričakovali napredni opozicijonalci sistema boljših časov, upali so na preosnovo, toda varali so se. Hribar je ostal pri vsej svojej marljivosti in nedosežni agilnosti sam; ni imelljudi, ki bi šli za njim.
Ker pa je bil tudi oficijelen zastopnik ne samo nekaterih nasprotnikov našega koruptnega sistema, temveč tudi sistema samega, nakopal si je nasprotstvo vseh zunanjih protivnikov sistema, nakopal si je tudi celo odgovornost za ta sistem. Le zato je bila njegova politika brezuspešna in zato so imeli njegovi politični nasprotniki lahko stališče.
Ko bi Hribar organiziral opozicijo v stranki, ko bi z neusmiljeno roko prevzel boj vladajočemu sistemu, ko bi
„No, naposled," se je vdal Bernardi, »priznavam ti, da sem tudi jaz že mislil .tako. Ti hočeš menda reči. da živimo v potomcih neskončno življenje ? Lepa misel...“
„Tako je. In na ta način nam je dosežna vsa sreča na svetu. V naši neumrljivosti 1 Pomisli: kakor odrešenje, kakor izveličanje po smrti in kakor plačilo za trud življenja se zdi človeku, če bi mogel — če bi imel otroka in bi mu dal vse, česar je sam pogrešal, vzgojil v njegovi duši vse sposobnosti, ki se v očetu niso razvile, in vse sile, ki jih je sam prekasno spoznal. To bi bila sprava z usodo..
nAli nemara zmaga nad njo. To hočejo pač vsi dobri očetje; tisti pa, ki doseže ta cilj, ali ki vsaj ve, da ga je dosegel, je potolažen nad vso lastno nesrečo."
„Ti brščas ne moreš tožiti o lastni nesreči 1“ je mahoma vzkliknil inženir Lah z neprijetnim poudarkom. Ves rdeč je bil v obraz.
Bernardi se je obrnil v stran in je nervozno zakaš-ljal. Ko je dvignil pogled do zrcala, se je videl bledega; prestrašil se je hude vesti, ki je bila v njegovih očeh.
»Saj nisem hotel reči. Pravzaprav — ne 1“ je nadaljeval z navadnim glasom, naslajajoč se nad blagozvočnostjo lastnih besed, „— pravzaprav sem srečen človek; srečen ravno zaradi svojega velikega prepričanja, da stopam proti eilju, ki govoriš o njem."
zbral okolu sebe novih, modernejših in sposobnejših moči, bil bi sistem danes že strt, a narodno-napredua stranka stala bi tu preporojena v novi moči. Odgovornosti za grehe in korupcije v prejšnjem sistemu ne bi več imela na sebi, ne izgubljala bi 'več dan na dan najboljših in najsposobnejših delavcev, ki so po dosedanjih razmerah naravnost primorani, vstopiti v kako drugo stranko.
Hribar se je za svojo osebo sicer trudil in delal, tega potrebnega koraka v rešitev narodno-napredne stranke pa ni storil; zato pa je sedaj zopet zmagala klika in kandidat narodno-napredne stranke v napredni Ljubljani postal je glaven reprezentant te nazadnjaške klike: dr. I v a n Tavčar. Beakcija	v	stranki je torej	zmagala, v	prvi
vrsti v škodo stranke	same.
Z dr. Trillerjem	se	pač	ne bomo dolgo mudili:	Njegova izvolitev je tudi	za	našo	vladajočo	kliko kaj	malo
pomembna.
Gre tu samo za dr. Tavčarja, z njim stoji in pade cela koruptna skozi in skozi gnila stavba. Na naprednjakih je sedaj, da uvidijo potrebo zmage nad kliko, ker le potem je misliti na preporod narodno-napredne stranke. Star sistem mora se zrušiti popolnoma, na njega mesto mora stopiti nov, skozi in skozi demokratičen sistem. Kdor pa gre v boj z a stari siste m, je nazadnjak in naj si potem tisočkrat pridevlje ime naprednjakal
Volilno gibanje.
(Iz velikolaškega sodnega okraja.)
Pretekli teden je naše klerikalce obhajala zona. Kar zaječalo je med njimi, ko so doznali, da priredi S. G. S. v nedeljo, 16. t. m. shod pri „Padarju“ v Vel. Laščah in da bo govoril na njem povsod že znani ljudski tribun Ivan B u s. Ime njegovo je šlo od ust do ust, kolovodjem pa je spravilo možgane v hitro delovanje.
Jeli so bobnati po celem sodnem okraju. Jaklič se je v svoji veliki skrbi in še večjem strahu za mandatek dva dni vozil okrog, in res so zgnali skup vse svoje drage, kar leze ino gre.
Toda gotovo je bila tretjina nevolilcev. Videti je bilo fantičev, ki so pred dvemi leti bili še šolarji. Pripeljalo se je cele vozove Bobarjev in fanatizovanih Dobrepoljcev z obema duhovnikoma na čelu (župnik Zabukovec in kaplan Baloh).
»Stopaj 1“ je dejal inženir z zamolklim posmehom. „Stopaj ti, ki moreš. Ti, ki imaš kam postaviti svoj cilj ! Jaz ne ; jaz nimam ničesar. In včasih se mi hoče : tako strašno se mi hoče otroka, da bi škripal z zobmi in jokal kot baba ...“
Bridek in žalosten je postal njegov glas. Slonel je s komolcem na divanu ; prsi so se mu dvigale in roka je nemirno rila po črni bradi. Državni pravdnik je gledal skozi okno, kakor v zadregi; od časa do časa je potresel desno koleno.
„Ko bi bila Vera živela . . .“ je zamrmral Lah sam sebi, napol v sanjah.
Silhueta Bernardija se je zdrznila. Cul ga je bil.
Tisti hip je nekaj čudnega šinilo v inženirja. Planil je kvišku, udaril je po mizi, zgrabil se je za prsi; hripav in raztrgan je bil njegov glas.
„Ne! In vendar	ti	nisem odpustil...	Zdaj čutim,
I da	ti	nisem: so vraž jp	te,	zaklal bi te, kakor	zver!" je za-
klical tako strašno tiho, da je bila soba naenkrat polna trepeta. „Tebi strahopetcu da bi odpustili Ali veš, kdaj bi	mogel pozabiti, kar	si	mi storil? Takrat,	ko bi videl,
da	si	krepak : da si izmed tistih lepih zločincev, ki se jih
bojimo. Da si Napoleon ali Borgia! Pa ti si pes, gnusna krastača ai, zajec Razkolnikov, hahaha . .. Ubijal si, toda
Že pred pričetkom zborovanja je bilo videti črne oblake bližajoče se nevihte : „Zivio Jaklič in mi!“ (ubogi Bartol, še tvojega imena ne vedo tvoji volilci!) „Maščevanje za razbiti Šušteršičev shod pred 4 leti v Bibnici." Kako vneti so bili „gospodjeu za čim obilnejše obiskani shod, naj osvetljuje tale slučaj, za sedanje politične razmere precej aktualen : Ob pričetku krščanskega nauka pop. ob pol 2. — shod je bil napovedan ob 2. — pride fa-rovški sel v gostilno k „Lenčkuu, kjer je bilo dosti primerno poučenih pristašev 8. L. S., z naročilom : „Danes ni treba iti v cerkev, le pojte na shod, da ne zamudite !“
Eus je hitro spoznal situacijo. Toda bojazni on ne pozna. Saj ima ravno namen, klerikalcem, odnosno liberalcem odpirati oči. S krepkimi, vznešenimi besedami in le njemu lastno eneržijo si je hitro znal pridobiti rešpekta, da so dresirani devičarji kar zazijali, češ, s tem pa ni dobro hruške peč’.
V imenu S. G. S. otvori shod Ivan Rus točno ob napovedanem času. Prosi, da se voli predsednika. K besedi se oglasi domačin Val. Zadnik. Ta pravi: „Zdi se mi pravično, da z ozirom na to, ker se shod vrši na tleh velikolaške občine, volimo predsednikom navzočega podžupana te/občine, ki je kmet in obrtnik in izobražen mož, g. Iv. P u c e 1 j n a , nakar precej za njim predlaga neki duhovnik Antona Škulja iz Griča. In takoj se oglasi jih sto : Škulj, živio !
Eazsodni in zreli možje, katerih marsikateri simpatizira s S. G. S., in katerih je bilo gotovo do 100 na shodu, videč, da se bo shod vršil pod nadzorstvom treh duhovnikov in pod strahovanjem dobrepoljskih maščevanja željnih hujskačev, so postali pasivni ter nemo prisostvovali nadaljniin dogodkom, ki so zanimivi že vsled tega, ker z bengalično lučjo osvetljujejo strahovanje kolovodij klerikalcev, s katerim nastopajo na političnih shodih, ob vrli pomoči prvih kričačev.
Podpredsednikom se izvoli pos. Iv. D o 1 š i n a , zapisnikarjem pa na ironični predlog kolovodij, ki so ga pa manjvredni smatrali za resničnega, g. nadučitelj Fr. Štefan č i č. Ta se sprva brani, kasneje vendar vgrizne v kislo jabolko ter se vsede na odkazaui prostor.
Predsednik : Današnji shod je pravzaprav odveč za nas, ker mi že imamo svoja kandidata. Vendar da se čuje tudi drugi zvon, dam besedo g. E u s u.
Eus: „Morda ni 5 mož med vami, ki bi bili mojega prepričanja, vendar sem prišel med vas s tovarišem Merharjem, ker smatrava za svojo dolžnost, da se vam predstaviva.
Pustite mi govoriti ter me mirno poslušajte. Ne priporočam se nikomur, še manj vsiljujem. — Nato začne pripovedovati o preporodu v ribniški dolini. „Tam doli so se uprli ljudje, ker je klerikalna stranka veliko obetala, otvorila in spopolnila pa nič“. (Hrupni ugovori od kaplanov, za njimi od privržencev.)*
Eus nadaljuje, govori krasno o osamosvojitvi ter potrdi, da pri S. L. S. kmečka pravica ne bo prišla do veljave. (Ko slišijo kaplana: Ni res I je šlo kot odmev po gozdu.)
Eus: „Kakšne koristi imate od S. L. S. ?“
Kaplani: časopise vprašajte. Klici : Ven ž njim. Predsednik pomiri.
Eus: „S. L. S. je po Jakliču na shodu v Loškem potoku obljubila, da se meja proti Srbiji zapre. Pa je odprta, vsaj v par dneh se odpre.“ (Velikanski ugovori najprej od duhovnikov, potem od drugih.)
Predsednik stopi na stol tei zagrmi na ves glas : če bo Srbija odprta, bodo liberalci krivi.
..Liberalci I Liberalci I* odmeva po dvorani.
Daljši premor.
nisi najpoprej zadavil svoje hlapčevske vesti: peče te in te žre, kakor kmeta krivoprisežnika! Fej!“
Državni pravdnik se je obrnil. Velike so bile njegove oči, ustnice so mu drgetale v grozi. Sklenil je roke: „Lah, nikari! Naj bo pozabljeno in pokopano, naj spe mrtvi v miru. Ne kliči jih čez dvajset let. . .“
„Mrtvi ne umrjejo nikdar; umirajo le živil” je iz-pregovoril Lah po kratkem molku, in glas se mu je tresel od sovraštva. „Mrtvi žive in molče; pa pride ura, ko se oglase umorjeni, ko vstanejo in sami morel O, jaz bi se te bal, mesto da se bojiš ti mene, ako bi videl, da si sam	pozabil, izbrisal	in izpljunil. .	. Toda tvoj	greh te
žre,	in zato je greh,	ker peče tebe,	ne zato, ker	je meni
otroval življenje .. .“
,Tudi jaz sem ga že pozabil", se je oglasil Bernardi s prisiljenim cinizmom. „Zakaj me spominjaš nanj, ko si mi ga odpustil?'1
»Odpustil, hahaha! Morda sem ti ga odpustil, ker sem	imel ravno tisti	čas vso glavo	polno tolstojske filozofije.	Ali morda zaradi drugih reči?	Morda zato,	kei sem
sam prešestoval, hahaha . . . Tudi ubijal sem, dragi moj, le poslušaj: živega človeka sem ubil. . . Doli v Sudanu, ko smo gradili železnico . . . Zamorec je bil, moj sluga Abdula; zajutrek mi je prinesel v šotor, ko sem ležal še v postelji.	  (Sledi.)
Eus nadaljuje : „S. L. S. tudi ni narodna. Danes je sklenila zvezo z dr. Egerjem." (Zopet šum in hrum.)
„ Zakaj se daste izigravati od nje ?“
Nastane vrišč in krič. Klici: Dol ž njim 1 Ven ž
njim 1
Eus se smehlja in pomaga sam klicati: „Ven z Busom.“ Bodi konstatirano : Skoro vedno so prišli ugovori od duhovnikov. Ko jih je naučena množica slišala, zlasti ona iz dobrepoljske fare, je ponavljala iste besede.
Neustrašeni junak nadaljuje govor. Očita poslancem pridobljenih 7000 K letnih (Kaplan Baloh : Od česa naj pa živijo ?), zanj ne eksistira ne liberalec, ne klerikalec, nego slovenski gospodar. Pohvali kako vrlo se je delalo na podlagi teh načel v njegovi občini ter začne o volitvah:
„Današnje volitve so v znamenju kimanja." (Zopet hrupni ugovori po starem receptu.)
Ko hoče še utemeljevati, da klerikalna stranka ni ne' katoliška in ne narodna, nastane zopet tak velikanski hrum, da rajši konča svoj govor.
Nato so govorili vsi trije duhovniki : kaplan Baloh, župnih Zabukovec in kaplan Mat. Koželj.
Kaplan Baloh je slavil S. L. S. ter jo duhovito ( I ) primerjal mali Japonski, ki je premagala velikana E u s a. Na njihove govore se bomo prilično še vrnili. Za danes bodi omenjeno le, da sta dva završita svoja govora s krasnim in vznesenim pesniškim zanosom.
Baloh je končal: „Nace ima dolge tace, Eus pa dolg nus!“
Koželj pa je govoril nekaj o pol ptiču in pol miši.
Merhar ni hotel govoriti v taki situaciji.
Klerikalci so s tem shodom pokazali, da vladajo le s strahovanjem, mirne in stvarne besede ne smejo slišati iz nasprotniških ust.
Vse polno mož nam je po shodu prav dalo, na shodu si pa ne upajo črhniti, ker je takoj vsak liberalec, če bi ugovarjal kaplanu.
Zvečer je bil shod v Turjaku, ki se je pa vršil prav mimo in se prav dobro obnesel.
Politični pregled.
Ustava za Bosno in Hercegovino.
Sarajevo ,	17- februarja. Tukajšni listi
poročajo, da se bode v jubilejskem letu objavil štatut bodočega bosansko-hercegovskega deželnega zbora. Isti bode štel po načrtu, ki se je izdelal v skupnem finančnem ministrstvu, 180 članov in sicer 46 virilistov in 94 izvoljenih poslancev. Vlada, je že na delu, da sestavi iz znanih elementov Hrvatov, Srbov in Mohamedancev konservativno vladno večino in upa na večino 50 glasov.
Volitve v Hrvatski.
Zagreb, 18. februarja. Posebna izdaja uradnega lista objavlja banov odlok na vsa županijska na-čelništva in na magistrate avtonomnih mest Zagreb, Osek, Varaždin in Zemun. V tem banovem odloku se določajo saborske volitve za trojedino kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo na 27. oziroma 28. februarja 1908.
Političen agitator — zaprt.
Zagreb, 17. februarja. Prejšnjega deželno-zborskega poslanca in vodjo srbsko-radikalne stranke Milana Gzanaka so včeraj zaradi goljufije zaprli.
Iz Srbije.
Zadnje dni je več belgrajskih novin poročalo o razgovoru, ki ga je imel zastopnik Milan Gjukič, na srbskem dvoru persoua gratissima, z inladoradikaluim poslancem Ko-stom Punotijevičem. V tem razgovoru je Gjukič izjavil, da je skupščina prisiljena, vsako trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko odobriti, ker je to baje pogoj za sprejem kralja Petra na dunajskem in petrograjskem dvoru. Potem se bode Peter baje prestolu odpovedal na korist prestolonasledniku. Eavno tako bode odstopil Pašidev kabinet, ko bode svojo nalogo izvršil. Gjukič je sicer omenjeno vest deloma demontiral, deloma oslabiti skušal, vendar je pa poslanec Timotijevič v soboto izjavil, da se je njemu nasproti Gjukič istotako izrazil kakor riapram Punotijeviču. Timotijevičeva izjava je vzbudila seveda veliko senzacijo.
Vloga proti poljski razlastitveni predlogi.
B e r o 1 i n , 18. februarja. 170 nemških veleposestnikov iz Poznanjskega je vložilo na prusko gosposko zbornico prošnji proti razlastitveni predlogi. Vloga se glasi: „ Podpisani poznanjski nemški veleposestniki protestiramo proti nameravani protipoljski predlogi in sicer iz sledečih razlogov: 1. mi smo proti vsakemu razlastitvenemu procesu in sicer od katerekoli strani, ker mora taka naprava upropastiti sedanjo družabno obliko in državo. 2. Predlogi nasprotujemo, ker smo trdno prepričani, da se z isto ne bo nikdar doseglo razširjanje nemštva v vzhodnih pruskih markah, ten^več se bodo ravno nasprotno v naših pokrajinah stalno naseljeni Nemci občutno oškodovali. V zadnji uri se ne bomo spuščali v podrobno razpravo te predloge in prosimo člane gosposke zbornice, da odklonijo predlogo v korist vzhodnih mark iu cele države.
Med podpisanimi te vloge je mnogo znanih pruskih plemenitašev, ki so po večini tudi bivši pruski častniki.
Finska.
Petrograd, 16. februarja. Finski; generalni guverner Gerhard je dcmisijoniral in je car njegovo demisijo sprejel. Njegovim naslednikom je imenovan poveljnik 22. armadnega kora konjeniški general Bekman.
Petrograd, 17. februarja. Danes se je dostavil gardi iu petrograjskemu vojaškemu okraju sledeči ukaz: „ Glasom Najvišjega privoljenja je vse vojaštvo pe-trograjskega vojaškega okraja, katero je štacijonirano na Finskem, v popolno razpolago novega generalnega guvernerja Bekmana." Podpisan je ukaz od vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Ruski poslanik v Tokiju.
Petrograd, 17. februarja. Kot kandidata za novoustanovljeno poslaniško mesto v Tokiju se imenujeta: dosedanji poslanec v Eumuuiji, državni svetnik pl. Giers in senator Malevski-Malevič, bivši sekcij ski načelnik v vnanjem ministrstvu. Za prvega se posebno trudi vojaška dvorna stranka.
Dogodki na Portugalskem.
Lizbona, 17. februarja. Ministrski svet pod predsedstvom kralja je trajal več ko eno uro. Kralj je podpisal več dekretov in se potem razgovarjal z ministri, katere je naprosil, da ga večkrat obiščejo. Zdravje kraljice Marije Pije se je zboljšalo.
Lizbona. 17. februarja. Pri vzprejemu odposlanstva akademije znanosti nagovoril je kralj akademijskega profesorja, republikanca Pedrozo z besedami: BEekli mi bodete, da ste republikanec. Dobro, toda svojo domovino ravno tako ljubiti, ko jaz. V tej točki sva edina". Nato je povabil kralj Pedrozo, da ga večkrat obišče.
Položaj v Maroku.
Sevilla. 18. februarja. Kralj Alfonz je vsprejel vojnega ministra in se posvetoval ž njim o položaju v Maroku. Sklenilo se je, poslati v Maroko polovico lovske brigade.
Pariz, 17. fe bruarja. Iz Babata se poroča, da je posojilo dvainpol milijona frankov, katero je dovolila maroška državna banka na prošnjo zunanjega ministra, določeno v prvi vrsti za dovršenje elitne trupe 2000 mož, katera naj sultanu Abdul-Azisu zopet pridobi mesto Fez.
Brzojavna in telefonska poročila.
Vojni odsek avstrijske delegacije.
Dunaj, 18. februarja. V današnji seji vojnega odseka avstrijske delegacije je vojni miuister Schduaich še enkrat zagotavljal, da o pogajanjih z Ogri glede vojaških koncesij ni govora, da pa on ne more razpolagati z do-tičnimi pravicami krone.
Dunaj, 18. februarja. Vojni odsek avstrijske delegacije je v današnji seji z vsemi proti štirimi glasovi sprejel predlog glede zvišanja plače moštvu in častnikom.
Dunaj, 18. februarja. Avstrijska delegacija bo zborovala še cel prihodnji teden.
Zahteve italijanskih dijakov.
Gradec, 18. februarja. Italijanski dijaki so imeli danes tu shod ter so zahtevali, da vlada ustanovi italijansko pravno fakulteto v Trstu, češ, da jih more samo pravna fakulteta v Trstu zadovoljiti. Zahtevali so, da vlada pri-pozna veljavnost izpitov v Italiji, dokler se ne ustanovi popolna italijanska univerza v Trstu.
Preprečen nameravan dinamitni atentat.
Požun, 18. februarja. Iz tukajšnje dinamitne tovarne se je odposlalo 700 kg dinamita v 23 zabojih na Dunaj. Ko se je na Dunaju hotelo z južnega kolodvora pošiljatev ekspedirati dalje, zapazili so pod vozom, naloženim z dinamitom, cunjo napojeno s petroljem in ovito z vžigalno vrvico, če bi se bilo posrečilo napadalcem zažgati vrvico, bi bila nastala velikanska katastrofa. Tako pa se je strašna nesreča še pravočasno preprečila.
Kofmiski stotnik bolan.
Berolin, 18. februarja. Kopniški stotnik Vogt je nevarno obolel na prsih Vložil je prošnjo za pomiloščenje, katero je jetniško vodstvo priporočilo. Cesar Viljem je prošnjo
odklonil.	,
Velik požar na Eifflovem stolpu.
Pariz 18. februarja. Na postaji za brezžični brzojav na Eifflovem stolpu je nastal danes popoldne velik požar. Škode je 50.000 frankov. Postaja deluje nemoteno dalje.
Edisonov tovariš se ustrelil. Edison preprečil samomor njegove žene.
New York 18. februarja. Edisonov tovariš Ban-mollph, ki je bil 15 let desna roka Edisona, je zadnji čas postal silno melanholičen in se je danes ustrelil. Takoj, ko je Edison to izvedel, je hitel v stanovanje svojega prijatelja in je prišel ravno o pravem času, da je zadržal ženo svojega prijatelja, da ni umorila dveh svojih otročičev in sebe.
Železniška nesreča v Ameriki. 100 oseb mrtvih.
Toledo (Ohio) 18. februarja. Dva natlačeno polna osebna vlaka sta trčila skupaj. Več voz je popolnoma razbitih. 100 oseb je mrtvih, 50 pa nevarno ranjenih.
Dnevne vesti.
— „Slovenski Narod“ je prinesel v svoji zadnji številki nekako zgodovino političnega delovanja neodvisnega kandidata dr. G r e g o r i č a. Da je v članku resnica prikrojena za trenotno porabo v volilnem boju, pač ni treba posebej povdarjati, ker jamči zato že naslov lista. Pazljiv bralec bo pa vendar uvidel, da vse, kar je vedel povedati člaukar, kaj malo govori v škodo kandidatu dr. Gregoriču; nasprotno, da so vse one točke, ki odgovarjajo dejstvom, prej sposobne govoriti v prilog njegovi kandidaturi. Tako zatrjuje na ves glas, da so šli zanj svoje dni naprednjaki v boj proti klerikalcem. Potem mu zopet šteje v strašno zlo, da vživa popolno zaupanje Sl. Lj. Str. Očita mu, da stoji na čelu mnogim gospodarskim podjetjem. Gospode okoli »Slov. Nar.“ seveda grozno boli, da ne morejo napadati dr. Gregoriča kot strastuega stian-karja, in zato imenujejo njegovo tiho gospodarsko delo, ki je imelo vedno najboljših uspehov, spletkarjenje. „Slov. Nar.“ bo moral torej vendarle rad ali nerad priznati, da imamo med Slovenci vendar le še nekaj mož, katerim strankarska strast ni nad vse in ki žrtvujejo svoje moči in svoje delo v gospodarski blagor našega naroda, ker so prišli do prepričanja, da se ravno v tem oziru pri nas premalo stori in da se gospodarsko korist pogosto žrtvuje strankarskim strastem. Da je neodvisni kandidat dr. Gregorič eden teh mož, mora mu biti le v čast. Vrhutega je pa imelo njegovo gospodarsko delo velikanske uspehe, da se jih mora vsak narodno misleč Slovenec le veseliti. Da se je njegovo delo vršilo v S. L. S., ne more njegovih zaslug nikakor kaliti. Najboljši dokaz o vrednosti njegovega dela je pa ravno neomejeno zaupanje s strani S. L. S., katero ima za dr. Gregoriča tem večjo važnost, ker je znano, da ima v stranki sami mnogo nasprotnikov zaradi svojega tihega gospodarskega dela, kojemu je vsako strankarstvo tuje. Take može imenuje „Slovenski Narod" spletkarje 1
— Politični klovni. Tako imenuje neki »Narodov" dopisnjakovič gg. dr. Ravniharja in druge. Bože moj, kdo ima vendar večjo pravico do tega imena, kakor oni dr. Triller, ki je mehak kakor testo padel skup, ko mu je ljubljanski občinski svet in celo »Sloveuski Narod" dal za njegovo »proftarijo" pošteno po grbi. Tu je igral dr. Triller pravega klovna, ki se je zvijal za svoj slavni nem-škutarski čin kakor kača, če jo deueš v precep. In kaj je drugega kakor klovnstvo, če se dr. Triller, kakor na volilnem shodu trnovskega in krakovskega okraja, kaže strašanskega agrarca, ki se zavzema za ustanovitev agrarnih zadrug, na shodu v Mestnem domu bi pa najrajši vse agrarce popil na žlici vode. Dobro je gospodaril tiskarski škrat v »Slovenskem Narodu", da se bere v njem, da sta kandidata dr. Tavčar in dr. Trillet moža »neumornega nedela"; mislil je najbrž pri tem na klovnstvo. In kaj je to drugega, če se dr. Triller vstopi pred volilce in se začne bahati, da je že šest let v ljubljanskem občinskem svetu, da ni držal nikdar rok križem, da je cela 4 leta že v upraviteljstvu Mestne hranilnice itd. To, to je pravo klovnstvo, in uverjeni smo, da so se Trnovčani prav dobro zabavali v tem cirkusu in navdušeno ploskali. In prav so imeli, tudi klovn je vreden pohvale, če dobro opravi svoj posel I
— Dr. Tavčar — molči. Pregledali smo celo Njegovo glasilo, od začetka do konca, pa — nič. In dovo(j časa je imel včeraj celi dan, da bi odgovoril na našo vest
0 svoji »doslednosti" napram baronu Schvvarzu, katerega je v nedeljo pral na žive in mrtve, v ponedeljek pa se mu šel klanjat. Da, res lepa doslednost tiči v tem velenaprednjaku. Praga slovenskega hotela »Uniona" ne prestopi, ker je »Union" klerikalen, po baronu Schvvarzu »lakaju klerikalne stranke", kakor gaje imenoval na shodu v nedelj o, bije z najdebelejšim kolom, a vendar mu gre častitat na baro-natu, ki ga je dobil za njegovo naklonjenost klerikalcem in njegovo germaniuto-rično delo na Kranjskem. Prav radi verjamemo, da bo dr. Tavčar še nadalje molčal o tem dogodku.
— Glede „vloma“ na galerijo Mestnega doma ob priliki shoda neodvisnih kandidatov prošlo soboto, prepričani po pojasnilih iz najverodostojnejših virov, popravljamo svoje tozadevno poročilo, da smo bili napačno informirani
1 glede otvoritve galerije i glede motenja shoda s strani poslušalcev na galeriji. Zagotovilo se nas je, da se galerija ni odprla na po nas označenem načinu, in ravno tako tudi, da poslušalci na galeriji niso niti najmanj motili shoda. Na shod poslani razgrajalci so se porazmestili med drugim občinstvom v dvorani, in so od tamkaj skušali s svojimi medklici in svojim vpitjem onemogočiti shod. Zato tudi lojalno izjavljamo, da poslušalcev na galeriji ne zadene nikaka krivda niti v enem niti drugem pogledu.
— Ali je „Sokol“ politično društvo? »Slovenski Narod" je v svojem nesramnem boju proti kandidaturi
dr. Ravniharja zašel na jako nevarno pot. Posebno pa je včerajšnja številka v tem oziru storila vse, kar je le mogoče, obenem pa tako očitno začela poživljati sokolska društva, da naj se vmešavajo v politiko, da se v resnici bojimo, da ne bi to hujskanje obrodilo najnevarnejših posledic za naša sokolska društva. Sokolska društva so nepolitična društva in po zakonu jim je vsako vmešavanje v politiko zabranjeno. Kakor vsak ve, naša vlada ni najprijaznejša sokolskim društvom celo na Kranjskem ne, temmanj pa na Štajerskem, vzlic temu pa se drzne »Slov, Narod" kazati kot oficijelno glasilo sokolskih društev in posegati v politična vprašanja. Sokolskim društvom neprijazna vlada kaj lahko pograbi to dejstvo, in posebno na Štajerskem je lahko vsled tega »Narodovega" hujskanja največja nevarnost za obstoj sokolskih društev. Ako se res zgodi kaj takega, bo imel slovenski narod zahvaliti se za to herostratsko delo glasilu dr. Tavčarjeve klike.
— Osebni napadi. »Slovenski Narod" predbaciva dr. Ravniharju, da v »Novi Dobi" osebno napada svoja protikandidata ter pravi, da mu ne bo sledil na to polje.
V »Novi Dobi" ni bilo niti najmanjšega napada niti na dr. Tavčarja, niti dr. Trillerja kot zasebnika; vse kar se je pisalo, ju tiče edinole kot politika. Vse drugače pa pri »Narodu". Vsi napadi na dr. Ravniharja gredo v prvi vrsti za tem, oskruniti mu njegovo o s ebn o ča st, nj e g o v o čast kot Sokolu, kot starosti »Sokolske Zveze". Ne v političnem, temveč v onem javnem življenju, v katerem nastopa dr. Ravnihar kot zasebnik, ne kot politik, ga hoče »Slov. Narod" uničiti. In taki nesramni napadi, vsa ta podla sumničenja, to so osebni napadi, kakor bi se jih sicer sramoval vsak, kdor ima le količkaj poštenja v sebi, samo ne »Slovenski Narod".
— Izjava. Z ozirom na notico v včerajšnjem »Slov. Narodu" pod naslovom »Ali je res?" izjavljam sledeče: Stoječ že od prvega početka na stališču, da ima biti Slovenska Gospodarska Stranka — agrarna stranka, sem bil vedno za to, da stranka v mestih ne postavi kandidatov. Ker je bil pa izvrševalni odbor S. G. S. sklenil v Ljubljani kandidirati dr. Ravniharja, bom seveda njega volil. — Dr. Lavrenčič. — S to izjavo ovržena je prva trditev v gori omenjeni notici »Slov. Naroda". Drugo trditev pa najbolje postavlja na laž dejstvo, da je velikolaško-ribniški naš kandidat g. R u s v nedeljo priredil v Velikih Laščah pod malo vabljivimi okoliščinami volilen shod, kljub temu, da je po trditvi »Naroda" že v četrtek vedel za Ravniharjevo kandidaturo.
— Telegrami so naj novejše sredstvo dičnih kandidatov dr. Tavčarja in revne njegove sence dr. Trillerja. Ce ne ravno njih, pa vsaj tistega »štamtiša", ki dela s srečno svojo roko liberalno politiko. Enkrat se telegrafira na cesarski Dunaj, naj vendar visoka centralna vlada, ministrstvo, parlament in morda celo velesile preprečijo, da se ne bo volilo v — »Unionu", tako sila važno je to ve-lekulturno vprašanje za prospeh slovenskega naroda. Drugič se zopet brzojavlja, naj vendar velesile prepovedo kandidaturo okrajnemu glavarju pl. Deteli. In kdo smeši na tak bedasti, otročji način deželo pred celim svetom ? Ne naši liberalci — ampak tista klika, katero še vedno v svojem vodstvu trpe, mesto da bi jo pognali že davno na vse štiri konce sveta, če bi jim bilo res kaj na napredku njihove stranke, in če bi res uraeli, kaj je svobodomiselnost in prosvetljenost. Kajti najdejo se nazadnjaki, ki branijo ljudstvu, da ne bi prišlo do njegovih pravici Najdejo se, ki odrekajo uradnikom aktivno volilno pravico; ali da bi se našel resen politik, ki bi državnim uslužbencem ne priznal niti pravice pasivne volilne pravice, to je unicum, kakor ga ni najti na svetu. Kako neskončno je vendar moral pasti liberalizem na Slovenskem, da je kaj takega mogoče! Mi smo gotovo hudi nasprotniki nemčur-skega pl. Detele — in z veseljem bi pozdravili, če bi »SI. Nar." vodil proti njemu boj s tega edino pravega stališča — toda v tako reakcijonarstvo, kakor ga propagira »Sl. Nar.", se ne podamo. Pl. Detela je državljan, kakor dr. Tavčar, in ne velja mu kratiti njegovih pravic. Tak boj je neumen, smešen, v prvi vrsti pa nazadnjaški. To je povedal dr. Tavčarjevi kliki na zadnjem socijalno-demo-kratiškem shodu tudi g. Etbin Kristan v obraz. Ali dr. Tavčarja ni mogoče spremeniti, ker ga ni mogoče pomladiti — prespal je trideset let, in ko se je zbudil, ni opazil, da se tresejo roke. A tresejo se mu tako, da mu v najkrajšem času pade žezlo iz rok. Senectus ipsa morbusl
— Pošteno izkorigiral je gospod kandidat dr. Karl Triller svoj nedeljski govor, najbolj pa je pela pila proti koncu, kajti tu ne najdemo nič več onih golih rok, iz katerih je hotel imeti svoj mandat. Mož je najbrž izpoznal, kako oslarijo je povedal, in rdečilo je neusmiljeno pelo svojo črtajočo pesem po njegovem govoru. Ali vzlic temu, kakor že rečeno, za dr. Trillerja bodo injeli ljubljanski volilci — gole roke!
— »Slovenec" se je zaradi neke notice v našem listu o dr. Šušteršiču sinoči hudo razjezil in pravi, da nam jo je narekovala jeza zaradi velikolaškega shoda. Jeza nas zaradi nezakonitega in surovega vedenja veliko-laških klorikalnih voditeljev gotovo ne navdaja, že iz enostavnega razloga ne, ker mora tako razbijanje shoda ško-
dovati le stranki, ki se poslužuje takih nezakonitih, terorističnih sredstev, nikakor pa ne oni, ki je bila žrtev te nezakonitosti in surovega nasilstva.
— Ljubljančan nam piše: Kot rojen Ljubljančan sem razen par let vedno prebival v svojem rojstnem kraju, naši beli Ljubljani. Ker sem obrtnik in posestnik, zanimal sem se vedno za domačo politiko, saj je ta merodajna za blagor in srečo našega mesta. Boril sem se kot mladenič v vrstah narodne stranke, ko je v 80. letih v beli Ljubljani stopala na površje, in se še dobro spominjam tedanjih bojev, tudi Jurčiča in dr. Valentina Zarnika. V zadnjih letih pa se nisem več brigal toliko za politiko. Narodna stranka je postala liberalna, kakor so trdili prvaki, čeprav v resnici po mojem trdnem prepričauju ni bila za pravo svobodo, častile.so se osebe, ki so jim drugi začeli tlako delati, in zato je bilo vsako pravo življenje v politiki nemogoče. Prvaki so rinili nekaj ljudi, ki so pred njimi klečeplazili, s silo naprej. Tako so prišli do besede ljudje, ki jih ne poznamo, oni pa ne nas in naših razmer. Gospodarijo nam ljudje, ki so nam tujci ter se hočejo .le okoristiti z nami. Zato me v resnici navdaja veselje, da hočejo Ljubljančanje storiti konec ti komandi, in pozdravljam odkrito kondidaturi neodvisnih ljubljanskih kandidatov za deželni zbor gg. dr. Vinka Gregoriča in dr. Vladimirja Ravniharja. Oba sta rojena Ljubljančana, kri naše krvi, in sta zrastla med nami gori. Oba sta delavna moža in vrla narodnjaka, poznamo jih od mladih nog. Poznali smo še kot otroci njihova očeta, ki sta delovala med nami v našo korist. Dr. Gregorič je delal na gospodarskem polju vedno s pravo požrtvovalnostjo ter se je že kot mlad mož mnogo trudil za »Narodni dom", za katerega je tedaj zbiral narod denar. Uklonil se ni nikoli kaki komandi in pozneje delal le na gospodarskem polju pri najrazličnejših podjetjih. Ustanovil je »Društvo hišnih posestnikov ljubljanskih" ter se je neštevilnokrat zavzemal za njih interese na najrazličnejših krajih, sodeloval je pri družbi »Triglav" kot soustanovitelj, ustanovil je »Union", sodeloval pri denarnih zavodih itd. — Dr. Ravnihar je, kolikor se jaz spominjam, bil v »Sokolu" eden najpožrtvo-valnejših bratov in zastopnik pravega sokolstva, bil je v »Glasbeni Matici", v »Dramatičnem društvu", »Akademiji" itd. Oba gospoda kandidata sta neodvisna in zato bosta lahko zastopala koristi svojega rojstnega mesta, bele Ljubljane. Zastopala bosta edino te koristi, ne pa koristi kakšne strankarske komande in sicer proti vsakomur in brez ozira. Ljubljančanje smo siti ošabnosti in gospodstva frakarske, nam usiljene kompanije. Oddahniti se hočemo svobodno. Zato oba neodvisna, res ljubljanska kandidata: »Živela!"	P.
— Uredništvu ,.Narodnega Lista" priporoč imo, da nekoliko paznejše bere naš list, in potem se bo prepričalo, da nismo nikdar imeli namena, komu kaj takega očitati, kakor je ono bralo v članku našega dopisnika g. dr. Š. Radi pa verjamemo, da so gospodje okrog »Našega Lista" postali v zadnjih časih jako občutljivi in da se čutijo prizadete tudi tedaj, kadar se niti ne misli nanje. Sčasoma so bodo že umirili, in tedaj bodo tudi sami izprevideli, da »Nova Doba" ni list, ki bi brez/povoda komu storil kaj žalega, še manj pa, da bi hote ali vede zavijal resnico. Resnica in pravica je bilo vedno naše geslo in pri tem tudi ostanemo!
— »Akademija". V nedeljo je predaval vseučiliški profesor iz Zagreba dr. Anton Heinz o življenju pod zemljo. G. predavatelj je omenjal, da se ravno naša dpmovina odlikuje tudi v tem oziru. Ves naš slovenski in hrvatski kras je podzemski svet zase, ki hrani svojo bogato fauno in floro. Tako rastlinstvo kakor živalstvo pod zemljo ne tvori kake vrste za se, marveč so to le pavrste na površju zemlje živečih organizmov. Seveda je oblika in življenje teh živali in rastlin pod zemljo prilagodeno spodnjim razmeram. Živali so slepe in gluhe, zato pa je silno razvit tipalni čut. Žive pa le v takem podzemskem svetu, kjer še dobivajo hrane s površja zemlje. Rastlinstvo pogreša svojo zeleno barvo (klorofil). Koncem svojega zanimivega predavanja, ki mu je mnogobrojno občinstvo s paznostjo sledilo, je g. predavatelj še vprašal, bi se li tudi človek mogel prilagoditi takemu podzemskemu življenju. To vprašanje odločno zanikuje. Rudarji, delavci v galiških šolninah, ki prežive večino svojega življenja pod zemljo, vedno le stremijo ven iz jame na dan, na solnce, ki je izvor vsega življenja. Dr. Heinz ume s svojim temperaj mentuim nastopom in oblikovno dovršenim predavanjem vezati slušatelje na se. Zato je občinstvo z živahnim ploskom zahvaljevalo ga. predavatelja z željo, da bi se kmalu zopet povrnil z enako interesantnim predmetom.
— Na II. državni gimnaziji je razrednik osmega razreda Nemec dr. Jauker. Ta ne razume niti besedice našega jezika. Radi tega je staršem osmošolcev nemogoče, da bi se informirali o učnem uspehu Svojih sinov. Nemški oni večinoma ne znajo, dr. Jauker pa ne slovenski. In vendar je neobhodno potrebno, da so starši vedno v zvezi z učitelji svojih sinov. Ne razumemo gospoda ravnatelja, kako more dati Nemcu razredništvo tako eminentno važnega razreda, kakor je osma, v kateri se odloči vsa prihodnja usoda učencev. Radi tega prosvedujemo najodločnejše proti temu, in zahtevamo, da se da našim sinovom slovenske učitelje.	Prizadeti starši.
— Društvo tobačnih delavcev in delavk priredi prihodnjo soboto večer v veliki dvorani nUniona“ veliko predpustno zabavo, h kateri vse prijatelje slovenskega delavstva vljudno vabi. Nastopijo dekleta v narodni noši. Pri plesu svira društvena godba. Vstopnina 1 K za osebo.
— Državni zakon proti kužnim boleznim. V ministrstvu za notranje stvari vrše se konference zastopnikov posamezuih ministrstev in cele vrste vseučiliščnih profesorjev glede ustanovitve državnega zakona proti nalezljivim boleznim. Obenem se bavijo z izpremembo predpisov o razkuževauju. Pri lažjih nalezljivih boleznih, kakor so iu-flueuca, ošpice (rba.d) itd. v prihodnje ne bo treba desiu-ficirati stanovanj. Ta določba bi imela stopiti v veljavo že s 1. marcem t. 1.
— Nemška šola v Gorici. Nemci vzdržujejo v Gorici privatno šestrazredno ljudsko šolo, v kateri imajo toliko učencev, da imata prvi in drugi razred vzporednice. Odkar je odprta nova železnica, se število učencev na nemški šoli čedalje bolj množi, kar treba pripisovati vplivu germanizatorične železnične uprave. Tako je postala državna železnica s svojimi višjimi uradniki, katere Slovenci in Lahi s svojimi davki plačujejo novo ponemčevalno sredstvo naše Gorice. Znano je, da je postajni načelnik Wieser sistematično odpuščal slovenske delavce iz železniške službe ter je nadomeščal z Nemci. Tako se dela še dandanes in naši državni poslanci obeh narodnosti složno molče. Nemci si torej zidajo novo večjo šolo, v kateri bode prostora dovolj za celo trumo slovenskih otrok. Šolo zida nemška kranjska stavbinska družba. Za stavbinske troške primanjkuje še 120.000 K. To svoto bodo pa darovali privatniki „Schulverein“ in BSudmark“. Ni dvoma, da bode novo poslopje kmalu pod streho ter da bode s tem zopet postavljen mogočen steber za nemški most do Adrije. In mi ? — Mi Slovenci bojkotiramo mestno ljudsko šolo ter ne vidimo, da se nam vsled tega poitalijančuje ves slovenski mestni okraj Pod Turnom. Ljudsko šolo si v mestu vzdržujemo na svoje stroške, srednje šole za slovensko in laško prebivalstvo Goriške so pa nemške in škof namerava že v kratkem odpreti še privatno nemško gimnazijo. — V resnici lepše se ne more podpirati prodiranje Nemcev do Adrije!
* 80 oseb zastrupljenih. Vsled zavžitja pokvarjenega sira je zbolelo v '1'riborgu 80 oseb, večinoma delavcev iz steklarne. Tovarna je morala vsled te ga ustaviti obrat. Uvedla se je preiskave.
* čudna Stava. V Londonu sta sklenila nedavno dva mlada bogata mladeniča — Anglež in Amerikanec — nenavadno stavo. Anglež je aamreč stavil pol milijona kron, da bo v desetih letih peš in s krinko na obrazu prepotoval ves svet. Na pot mora odriniti brez denarja, a preživljati se mora s prodajo razglednic in s poročanjem časopisom. Nadaljui pogoji so, da mora riniti na celem potovanju pred seboj ročni voziček, ne sme nikoli odložiti krinke ter si mora dobiti — ženo.
* Geometrija pri čebelah. Čebeli ni izdelki so pravi čudeži. Prava umetnost je, napraviti celice v satovju tako, da so najpripravnejše ličinkam, a da se vendar prihrani prostor in snov. Za valjčasto ličinko je namreč treba celice v obliki valjca ; za stotine, tisoče ličink je treba ravno toliko celic. Valjčaste celice pa bi se ne mogle tako tesno stisniti, da bi med njimi ne nastala praznina. Tedaj ne preostane drugega, kakor celice morajo dobiti obliko prizme s ploščatimi stenami. In ako izmerimo vseh šest kotov celice, vidimo, da bi natančnejše simetrije ne mogel dognati noben geometer.
* Najhitrejši psi. Prihodnji mesec se zaključijo na
Angleškem vsakoletne pasje dirke, ki so se pričele že jeseni. Psi morajo namreč pokazati svojo brzino na lovu za razno divjačino. Prvi zmagovalec dobi nagrado 10.000 K, drugi 4000, a cela vrsta ostalih odlikovanj skupaj 32.000 kron. Hitrost angleških psov je naravuost neverjetna. Dober pes mora preteči v sekundi 20 ra, tedaj v eni uri 70 km. Najboljši konj-dirkač ne preteče več kakor 60 km v uri. Sloveči pes „Monarh“ je pri lovu na zajca pretekel celo 11 km v 9 minutah.
Opominjajte se Družbe »v. Cirila in Metoda!
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Etika in politika.
Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil docent g. Albert Bazala iz Zagreba. ===== Ponatisk iz „Nove Dobe". =====
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, .Stari trg 30
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in ščipalci se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenskih ur
zlatnine in srebrnine.
Ceniki za optično blago In separatni ceniki nr in zlatnine se razpošiljajo Iranko.
FRAN JUVAN
posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano
priporoča svoje
izvrstne mlinske izdelke.
Obrtna kreditna zadruga
Djjaški dom
na Poljanski cesti št. 22
sprejme za prihodnji semester še dva dijaka iz nižjih razredov srednjih šol. 8 prihodnjim šolskim letom se pa zavod razširi in bode na razpolago več prostorov, ki jih je treba pravočasno oskrbeti. Pojasnila daje vodstvo. 3 —1
Svojo bogato zalogo
vozov
novih in že rabljenih priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VISJAN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Telefon štev. 154.
Ustanovljeno 1842.
BRATA
Tovarna oljnatih, barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat. Prodajalna:
Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union“.
T
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
NftTV TV. 7WT 7Wt TVTt
>-UVW Vi rVf	i/Ai |Q|
87xvv n TV	7VVT 7Wt
i/-\2 U-U j/, vi X
rwr rvn	7
t/.v \(m\/ Al£kL XCXl	A
rvvT tv/t TOT TT7T	7
Prva
Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice =
priporoča
Slivovko navadno KI’— lit.			Tropinovec navad. K 1 — lit		
»i	III.	r MO „	n	III.	n MO „
*»	n.	. 1-30 „	n	11.	„ 1 20 „
Orožnik	i.	„ 1 50 „	Brinjevec	I.	„ 1 40 „
	m	n 1-80 „		III	„ 140 „
	n.	,.150 „	n	II.	„ 1-80 „
0	i.	* 1-80 „	n	l.	„ 3— „
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = ’/io litra
Speeijaliteta	,Slovenec1
narodna grenčioa narodni liker
od K 1-10 do K 1-20 liter.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K r— do K l’o0 liter.
Uvoz in izvoz čajnega rnma od K 1’— do K 21— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno 1
MIIIIIMHIMIIIMii,,,,,,,,,,,,     ..............
i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
priporoča zlasti obrtnikom pristop k tej zadrugi. Zadružni namen je zlasti obrtnikom preskrbeti kolikor mogoče cen kredit.jjjVložne vloge obrestuje po 4’lz °|o
JUradne ure so vsak torek in petek od 11.—12. ure v Zadružni zvezi,|Miklošičeva ulica.
Podružnica v Celovcu
Delniška glavnica:
2,000.000 kron.
Rentni davek plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
v Xjj-d‘folosirLi  , :-------------.	1
priporoča promese na komunalne srečke po K 15*/, žrebanje, 2. marca!, glavni dobltekTKiSOO.OOO. promese na Tiske srečke a^K7. žrebanje 1/aprila, glavni dobitek K 180.000. Obe promesi skupaj le'K&21. obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po 4V|0
Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K
Podružnica v Spljet
Beservni fond:
200.000 kron.
Rentni davek plačni banka sama.
tvnii Iz Ci/nitm f Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-jvUJl iv 3VUJ1111. čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! —
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij .Slov. gosp. stranke- Lastnina .Slov. gosp. stranke-. Tisk .Učiteljske tiskarne- v Ljubljani.