IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. »>** P»*ftnmni Oerili-i m» 058. TRGOVSKI UST časopis za trgovino^ Industrijo In obrt. $NedniStvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za četri lete >- Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani ’ • «01»mor atoumkur*. ir.sm»WMmaMBr;■ —i wiwng%wa amm 11 mu ■■■■■nnaraa»»io:fAw^u miunmui LETO IX. TelelOH št. 552. LJUBLJANA, dne 2. februarja 4926. Telefon št. 552. ŠTEV. 14. jfBMs i.iiiiji jilami* o«tavitev v prejšnji stan ali, ko to ne Sre, plačilo cenilne vrednosti. To plačilo f,e pa more zahtevali le v denarju, torej v valuti, ki je v naši državi v vezavi. Tožbena zahteva pa ne ustreza temu načelu, ko izraža zahtevano^ odškodnino v avstrijskih kronah. Zato prizivna sodba upravičeno zaključuje, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. To, da je tožnica izjavila, da se mora toženec oddolžiti s plačilom določene vsote dinarjev, je brez pomena za to, jo-li tožbeni zahtevek v zakonu utemeljen ali ne. — Ko torej že iz navedenega izhaja, da tožbena zahteva ni upravičena, da je torej prizivna sodba pravilna, ni bilo treba raziskovati, jeli prizivna sodba tudi v ostalem stvar Pravilno razsodila ali ne. R. St. jS^uHounin Ako piješ „Buddha“N» vživaS že na zemlji ra)! Trgovina. Ljubljanskim trgovcem! Prireditveni odsek za črno-belo reduto kluba Primork m ASK Primorje razpisuje za svojo redu to, ki se bo vršila dne 13. februarja v Unionu, natečaj za najlepše aranžirana i/Aožbena okna vseh v poštev prihajajočih strok. Določila: 1. Tekmovanja se lahko udeležijo vse v poštev prihajajoče ljubljanske trgovine. 2. Izložbe morajo biti Pripravljene najkasneje do 11. februarja konfekcijonira/ne in kombinirane v 'ruo-belih barvah, na primer s črnim ',,',-adjem in belimi razstavnimi predmeti J« nasprotno ali kombinirano črno-belo. hud je j© Lahko tudi drugobarvno, razstavni predmeti pa naj bodo črno-beli* 3\.Tršovine se delijo v sledeče kategorije: manufaktura, perilo, moda in konfekcija ter čevlji in drugi predmeti. Nagrade: Za vsako kategorijo je določena kot I. nagrada umetniška kolajna in diploma za tvrdko ter diploma za aranžerja; kot drugo darilo častna priznanica za tvrdko in aranžerja. Jurija sestoji iz ! * os?b in *icer slikarjev-umetnikov m žurnalistov. Trgovine, ki se udeležijo tekmovanja, naj javijo to na naslov ASK Primorje, univerza, Ljubljana, in to najkasneje do 10. februarja. Izid tekmovanja se objavi dne 13. februarja v »Jutru«. ASK Primorje, univerza. Za trgovec in industrijco, ki žole poslovnih stikov z Rusijo. Osrednji ekseku-livni odbor sovjetske Rusije je z naredbo z dne 12. aprila 1923 odredil, da smejo privatniki na ozemlju sovjetske Rusije sklepati kupčije samo z onimi inozemskimi tvrdkami, katere je v smislu veljavnih zakonov registriral glavni koncesijski odbor. Člen 3. omenjene naredbe Prepoveduje ruskim državljanom, ki so y državni službi, sprejemati zastopstva inozemskih tvrdk, ki niso registrirana. Ruski državljani v državni službi smejo prevzemati samo zastopstva inozemskih tvrdk, katere je registriral glavni koncesijski odbor. Iz tega izhaja, da ruski dr-'•avljani njso upravičeni prevzemati zastopstva tujih firm, ki niso pravno veljavno registrirane. Naši izvozniki ali uvoz-H stoPhi v poslovne stike v V.l’ ,ne smej° pustiti iz vidika, da so v uusiji izredne razmere in so tam kaznji-Va deianJ'a ki so pri nas samoobsebi um- ljiva. Giede trgovske korespondence z Rusijo priporočamo torej največjo opreznost. Naši trgovski stiki v Turčiji. V prvem polletju 1925 smo iz Turčije uvozili za 4,862.316 Din, ijekaj pa uvozili za 36,896.122 Din blaga. Izvoz je bil torej devetkrat večji nego uvoz. Glavni naši izvozni predmeti v Turčijo so: sir-kač-kaval, ovce, ovni, konji, cement, maslo in grah, iz Turčije pa uvažamo južno sadje in volno. Konkurzi in poravnave v Avstriji. — V 1. 1925 je bilo v Avstriji priglašenih G81 (v 1. 1924: 448) kcnkurzov in 2859 (2540) poravnav. industrija. Povišanje mezel v čehoslovaski premogovni industriji. Rudarjem se je na Čehoslovaškem z dnem 21. januarja t. 1. povišala mezda za 5%. Tem povodom so premogovniki povišali ceno premogu za 6X%. Obrt. Obratovanje inozemcev v Avstriji. — Inozemci smejo izvrševati v Avstriji po § 8. obrtnega reda kako obrt brez posebnega dovoljenja političnega deželnega oblastva, ako država, kateri pripadajo, postopa na isti način z avstrijskimi državljani. Sedaj se smejo posluževati te ugodnosti državljani sledečih držav: Belgije, Danske, Nemčije, Francije, Anglije, Italije, Japonske, Luksemburške, Nizozemske, Norveške, Poljske, Rumunije, Švedske, Španije, Turčije, Čehoslovaške, ! Ogrske' in Združenih držav ameriških. Vsi ostali tuji državljani morajo pred pričetkom obratovanja prositi za dovoljenje politično deželno oblastvo. Pospeševanje male obrti na Čehoslovaškem. 11. januarja 1.1. se je vršila v čehoslovaškem trgovskem ministrstvu anketa interesentov o oddaji vpjaških dobav malim obrtnikom. Poleg uradnih organov in zastopnikov interesentov so se ankete udeležile tudi vse čehoslovaške trgovske in obrtniške zbornice. Na anketi se je sklenilo, da se oddaja malim obrtnikom še nadalje 60% državnih vojaških dobav. Cene za dobave bo določala posebna komisija po povprečnih cenah, kalkuliranih po produkcijskih stroških male in srednje obrti. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. — Po stanju dne 22. januarja t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za 5745.4 milj-jonov dinarjev bankovcev. Obtok se je izza dne 15. januarja t. 1. znižal za 112.3 milijonov dinarjev. Uradni kurzi za mesec februar 1926. — Ministrstvo za finance je za mesec februar t. 1. v svrho odmere pristojbin in določanja kompetence za razsojanje, ako se listina glasi na zlato ali tujo valuto, določilo sledeče uradne kurze: 1 na-poleondor = 218 Din, 1 turška lira =r 246 Din, 1 angleški funt — 274 Din, 1 dolar — 56.40 Din, 1 kanadski dolar = 56.15 Din, 1 zlata nemška marka = 13.42 Din, 1 poljski zlot — 7.75 Din, 1 avstrijski šiling = 7.94 Din, 100 francoskih frankov = 212 Din, 100 švicarskih frankov — 1090 Din, 100 italijanskih lir 227 Din, 100 belgijskih frankov = 255 Din, 100 holandskih forintov = 2265 Dm, 100 rumunskih lej = 25 Din, 100 bolgarskih levov — 40 Din, 100 dra-— T5 Din> 100 čehoslovaških kron “ 1(?7 Dm’ 1 milijon madžarskih kron = 790 Din. Češkoslovaška krona ostane. Od časa do časa se pojavljajo vesti, da namerava Češkoslovaška nadomestiti krono s kako višjo valutno enoto. Pred kratkim je minister za finance dr. Englisch te vesti kategorično zavrnil, ker ni prav nikake-ga povoda, da bi se krona zamenjala s kako novo valutno enoto, ki naj bi vsebovala več sedanjih enot. Gospodarstvo se je na sedanjo vrednoto popolnoma navadilo. Obrestovanje dolarskih naložb na Ogrskem. — Ogrske velebanke so sklenile, da bodo a vista dolarske vloge od sedaj naprej obrestovale s VA — 2%. Ako se vloga veže na tri mesece, se sme obrestovati s 5Y—5 'A %. Štedljivost na Čehoslovaškem. Vloge pri čehoslovaških delniških bankah so koncem meseca septembra 1926 dosegle 6925 milj. kron, vloge na tekoči račun pa 6598 milj. kron. Prirastek vlog v čehoslovaških hranilnicah se napram 1. 1924 ceni na 1 milijardo kron. Davki in takse. Kolkovanjo vlog na državna oblastva. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu je poslala zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sledeči dopis: »Dnevno dohajajo komandi pisma raznih firm, katera se ne morejo obravnavati, ker niso kolkovana. Komandi ni mogoče vsaki firmi posebej pojasnjevati zakon o taksah in jo opozarjati, da po predpisih kolkuje svoje dopise ali zahtevati naknadno kolk o vanje, ker zakon o taksah v obče prepoveduje razpravo o vlogah, ki niso kolkovane. Izvolite torej od svoje strani na primeren način opozoriti firme, da vsaka svoj dopis, naslovljen na katerokoli državno oblastvo, kolkuje s kolkom za 5 Din. V primeru, da dotična tvrdka zahteva kako overilo ali potrdilo, mora poslati poleg kolka za 5 Din še kolek za 20 Din za kolkovanje dotičnega dokumenta, odnosno originala odločbe. Firme so oproščene plačila kolka samo za dopise, v katerih prosijo za kakšno pojasnilo ali za kako podobno rešitev na podlagi že sklenjene pogodbe, za katero je firma plačala takso 2%. Dohodki monopolske uprave. — Po zadnjih uradnih statističnih podatkih je monopolska uprava v času od 1. aprila do 31. oktobra 1925 imela 1479 milijonov dinarjev dohodkov in sicer od monopola tobaka 1005 milijonov dinarjev, od soli 223 milijonov dinarjev, od petroleja 77 milijonov dinarjev, od vžigalic 84 milijonov dinarjev, od cigaretnega papirja 85 milijonov dinarjev in od raznih dohodkov 4 milijone dinarjev. Dohodki so za preko 128 milijonov dinairjev presegli proračun. Najizdatnejši presežek izkazujejo tobak (60 milijonov dinarjev), sol (48 milijonov dinarjev) in cigaretni papir (27 milijonov dinarjev). Proračuna ni dosegel edino monopol vžigalic, ki je do-nesel za 10 milijonov dinarjev manj dohodkov, nego se je proračunilo. Donos davkov v Franciji. — VI. 1925 se je v Franciji pobralo 29.488 milijonov frankov na davkih. Plačila so zaostala za približno 4 'A milijard frankov za proračunom. Carina. Boj med Hamburgom in Trstom. Kakor smo že svoječasno poročali, so nemške državne železnice iz konkurenčnih ozirov napram Tr^tu tekom meseca decembra prevzele tržaški tarif za promet Nemčije in sosednih držav potom Hamburga in Bremena. V zadnjem času so državne železnice razširile to ugodnost tudi na ostala nemška pristanišča. Za ukinjenje vizov na potnih listinah. Češkoslovaška namerava po polofici-jelnih poročilih sklicati v Prago zastopnike vseh gospodarskih organizacij v nasledstvenih državah na konferenco, koja naj se peča z ukinjenjem vidiranja potnih listin. Promet. Znižanje carine za kolonijalno blago, ki se uvozi preko domačih pristanišč. Da bi naši uvozniki čim več kolonijalnega blaga uvozili preko domačih pristanišč, je generalna direkcija carin pred kratkim odredila, da se carina na čaj, kavo in riž, ki se uvozi preko Gruža ali Su-šaka, 7.niža za 10%. Ob priliki uvoza morajo za dosego priznane ugodnosti zahtevati, da jim carinarnica v navedenem pristanišču izda posebno potrdilo. Carinski prejemki v tretji desetini meseca decembra 1925. V tretji desetini meseca decembra 1925 so na carini pobrale centralne carinske blagajne: v Beogradu 12,645.372 Din, v Zagrebu 7,904.783 Din, v Dubrovniku 3,281.328 Din, v Novem Sadu 6,192.429 Din, v Splitu 3,187.807 Din, v Ljubljani 4,610.059, v Mariboru 3,126.573 Din, v Skoplju 3,717.851 Din in na Sušaku 893.396 Din; skupaj 45 milijonov 559.598 Din. V celem mesecu decembru 1925 so carinarnice pobrale 130 milijonov 794.372 Din carine. 1 Ukinjenje uvozne carine za pšenico na Češkoslovaškem. Finančno ministrstvo v Pragi uradno objavlja, da znaša povprečna cena pšenice Kč 186.50, vsled česar se od 1. februarja t. 1. dalje ne pobira več uvozna carina na pšenico, pšenično moko in druge pšenične izdelke. RAZNO. Zakon o pobijanju draginje. Kakor do- znavamo iz poučenih krogov, skliče ministrstvo socialne politike v kratkem anketo, ki naj izdela definitiven predlog zakona o pobijanju draginje. Pri tem se namerava upoštevati in pretehtati vse izjave, proteste in izpreminjevalne predloge, katere so v zadnjem času poslale ministrstvu gospodarske organizacije vseh strok. Pričakuje se, da bo vlada nov predlog Narodni skupščini predložila še pred odobritvijo proračuna. Francosko odlikovanje prof. Juvančiča. Kakor poroča »Journal des Debats«, se nahaja med novimi odlikovanci francoske »Častne legije« (Legion d’ Honneur) tudi ime g. Friderika Juvančiča, generalnega tajnika jugoslovenske vlade na razstavi dekorativnih umetnosti. Poročilo pristavlja, da je znano, da je g. Juvančič, član Francoskega instituta v Ljubljani in svoječasni član jugoslovenske delegacije na mirovni konferenci, pisal jako interesantne članke v »Journal des Debats«. Inšpekcije na strokovnih šolah. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da se izvrši pregled vseh strokovnih trgovsko-obrlnih šol v naši kraljevini. Posebni odposlanci bodo pregledali organizacijo in stanje trgovskih in obrtnih šol v posameznih krajih. Ob tej priliki bodo tudi ugotovili, ali in v koliko je potrebno, da se šola razširi, odnosno nli in kje bi bilo umestno, da se več šol spoji v eno. Repatriacija naših izseljenikov. Po izkazu izseljeniškega komisarijata v Zagrebu o statistiki vračanja naših državljanov iz izvenevropejskih držav v kraljevino SHS, se je meseca oktobra 1925 vrnilo v našo državo 373 moških, 92 žensk, celokupno tedaj meseca oktobra 465 oseb. In sicer se je vrnilo iz Zjedi-njenih držav Amerike 361, iz Kanade 5, iz Avstralije 1, iz Argentinije 5, iz Brazilije 1. Od 1. I. 1925 do 30. X. 1925 se je vrnilo v domovino iz izvenevrop-skih držav celokupno 4.863 oseb; od teh 552 v Srbijo, 1.334 v Vojvodino, 186 v Črno goro, 1.548 na Hrvaško in Slavonijo, 408 v Dalmacijo, 643 v Slovenijo in 192 v Bosno in Hercegovino. 773 oseb se je vrnilo preko Gruža, 4 preko Su-šaka, a ostali preko inozemskih luk. Razvoj gospodarskih organizacij t Banatu. Ob političnem preobratu je bilo v Banatu 10—12 trgovskih in obrtniških organizacij. Sedaj je na področju trgovske in obrtniške zbornice v Vel. Bečke-reku približno 50 gospodarskih organizacij poleg zveze industrijcev in uveze denarnih zavodov. Mednarodni sejem v Lyonu. Naš konzulat v Lyonu obvešča, da se udeleži tudi naša država velikega mednarodnega sejma V Lyonu in da je z organizacijo udeležbe pooblaščena naša Kr. poobl. trgovinska agencija v Lyonu. Naša država bo imela na razstavi svoj stand, v katerem bodo razstavljeni vzorci naših glavnih poljedelskih pridelkov in fabrikatov, razni grafikoni in drugi podatki o razvoju našega gospodarstva, trgovine, industrije in financ. Udeleženci naj pošljejo svoje ponudbe s cenami in drugimi pogoji najdalje do 15. februarja na naslov gori navedene agencije (44 Rue Victor Hugo, Lyon). Ravnotako je poslati do omenjenega datuma vzorce, vsekakor pa je potrebno, predhodno obvestiti agencijo, kaj namerava razstaviti. II. mednarodna gradbena razstava v Torinu. Meseca maja in junija 1926 se vrši v Torinu II. mednarodna gradbena razstava. Razstava bo razdeljena na tri glavne oddelke: arhitektura, razstava zgradi), in uporaba elektrike pri zgradbah in za razsvetljevanje ulic, gledališč itd. Razstava arhitekture bo imela dva dela: staro in moderno arhitekturo. Za moderno bodo razpisani konkurzi. Razstava zgradb bo vsebovala materijal za zgradbe, sistem zgradb, stroje za poizkus materijala, notranje dekoracije itd. Uprava razstave bo priredila tekom razstave predavanja. Indeksne številke. V Avstriji se je indeksna številka za veletrgovino od srede meseca decembra 1925 do srede meseca januarja 1926 znižala od 18.063 na 17.554. V istem času se je indeksna številka za preživljanje v Belgiji znižala od 534 na 527 točk. Vzorčni sojem v Gor. »Prehovici (Bolgarija). V Gornji Orehovici (Bolgarija) se vršita vsako leto po dva vzorčna semnja. Spomladanski sejem se vrši letos od 27. marca do 6. aprila, a jesenski od 17. do 27. septembra. Za podrobnejše podatke je pisati upravi. Drobne gospodarske vesti. Poljska Poljedelska banka se je začela pogajati z enim največjih elektrotehniških podjetij Zedinjenih držav glede ve le potezne elektrifikacije Poljske. Poseben odbor bo vprašanje proučil, in če bo prišel do ugodnega zaključka, se bo z delom takoj pričelo. — V nemški zunanji trgovini je izkazal lanski december prvič od avgusta 1924 aktivno bilanco in sicer za 36 milijonov mark. Seveda to nikakor ne more vplivati na celoletno pasivnost, ki znaša 3 milijarde in 680 milijonov mark. — Poljska plačilfta bilanca je izkazala 1. januarja 1926 aktivni saldo v znesku 50 milijonov zlatov. Aktivnost se je začela z lanskim decembrom in je posledica štiri mesece trajajoče aktivne trgovske bilance. — Velikanska naročila vagonov je oddalo češkoslovaško železniško ministrstvo, in sicer izključno le domačim tvrdkam; naročenih je 315 osebnih in 300 tovornih vagonov. — Poljski gornješleški premog je dobil v Italiji dobro naročnico; poljski poslanik v Rimu Zaleski je podpisal pogodbo za dobavo večjih množin poljskega premoga. — Belgija je za 1. januarja 1927 odpovedala svojo pripadnost k latinski novč-ni zvcjii. S tem je napravila korak, o čemer je »Trgovski list« že večkrat pisal. Hoče postaviti svojo valuto na drugo podlago. Hočeš nočeš bodo šle tudi druge članice latinske novčne zveze za njo. — Na Dunaju se je zasebni promet s čer-voncem že pričel. Červonca plačujejo s 36.55 šilingi, rubelj pa s 3.65. Nakazila iz Avstrije v Rusijo so se v zadnjem času pomnožila. -7- Ogrske sladkorne tovarne so predelale že vso peso. V promet je pa prišlo samo 15.000 vagonov sladkorja, dosti manj, kakor je bilo pričakovati po cenitvah v jeseni. — Nemške petrolejske družbe se pogajajo z Anglo-Persian-Petroleum Co in nato s Stand-ard-Oil Co. Če bodo pogajanja uspela, na kar z gotovostjo računijo, bodo prišle vse nemške družbe pod kontrolo treh svetovnih petrolejskih trustov; k imenovanima pride še Royal-Dutsch-Scliell Co. V Royal-Dutsch-Schell Co je imel od leta 1816. naprej Armenec Gulbenkian zelo veliko besedo, je bil upravni svetnik v večini družb tega velekoncerna, je po- sredoval v pogajanjih s Turčijo itd. Sedaj beremo, da je vse funkcije odložil; to je vplivalo tembolj, ker so mu pripisovali vodilno vlogo v petrolejskih špekulacijah na evropskih in na ameriških borzah. — Zelo veliko beremo v zadnjih dneh o nameravani ustanovitvi Evropske Rezervne Zadružne banke, po zgledu ameriških Reserve Federal Banks. — Število brezposelnih na Nemškem se je od 1. januarja do 15. januarja na novo dvignilo, za 17.7 odstotkov, in je znašalo 15. januarja 1,762.305 oseb. K njim pride še 2,092.958 takih, ki so vsled pre-malega zaslužka dobili prispevke k plači. Ogenj v vodi — tehnični napredek v proizvajanju pare. Po tehničnih poročilih se je znanstvenikom v Ameriki posrečil nov izum razgrevanja vode v parnih kotlih. Ogenj, goiri neposredno v kotlu, ki se kuri z oljem. Kurivo je v ceveh napeljano v parni kotel. Predrto se olje vžge, mora biti konec cevi nad vodno gladino, ko pa se je tekočina vnela, stopi lahko voda čez plamen, ki nemoteno dalje gori. Potrebni kisik se pritisne z oljem skupno skozi cev. Poskusi so se vsestransko jako povoljno obnesli ter se posebno povdarja, da ni nobenih ostankov kurilnih snovi. — (K. Tiefengruber.) Zlato iz morja. Profesor vseučilišča, Talmud, v Odesi se bavi s poskusi zlato pridobivati iz morja. Uspehi znamenitega učenjaka na tem polju so dosedaj prav povcljni ter se je sovjetska vlada sedaj odločila znanstvene poskuse v večjem obsegu nadaljevati. V te svrhe se je z državno subvencijo univerzi v Odesi priključil poseben laboratorij, opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki; temu zavodu stoje sedaj tudi izdatni državni fondi za raziskovalno delo Talmuda na razpolago. Pritegnejo se v rešitev tega znanstvenega in gospodarsko posebno važnega vprašanja glasoviti strokovnjaki inozemstva. Sedaj se gre samo za ekono- v vseh barvah in vrstah od Din 18'— naprej, moške nogavice, dokolenke, olročje nogovlce, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največjl izberi in po najnižji ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA blizu Premega sprnnika qo m. Na veliko! Nei malo 1 mično najugodnejši način izločitve zlatih zakladov iz morske vode. — (K. Tiefengruber.) Galanterija! ter modn* - „ blago, pl»- te»!i50, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modno biserne in drugo, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi ugodneje pri • SPS A H * Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Ka »sliko! ob vodi. Na malo! Ljubljanska borza. dne februarja 1926. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 bi. 79; tob. srečke iz 1. 1888 den. 309, bi. 312; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. Kranj dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica den. 200, bi. 202, zaklj. 202; LjuMj. kred. banta den. 200; Merkantilma den. 100, bi. 104; Prva hrv. šted. ‘den. 958, bi. 966; Slavenska banka den. 50; Kred. zavod den. 175, bi. 185; Trboveljska den. 340, bi. 348; Papirnice Vevče den. 110; Stavbna družba dem. 90, bi. 100; šešir den. 115, bi. 120.i Blago: Hrastova drva, suha, 1 m dolž., ioo uakl. post., 4 vag., den. 17.40, bi. 17.40, zaklj. 17.40; bukovi hlodi od 25 cm napr. in 2 m dolž. naprej, fco nakl. post?, 5 vag., den. 230, bi, 250, zaklj. 240; bukovi hlodi suhi, L, II., oglodani, fco meja, 2 vag., den. 520, bi. 550, zaklj. 530; hmelovke smrekove, zimske sečnje, dolge, brez tankega vrha zadnje leine rasti, od 6.50—8.50 m, na koncu 7—8 cm debele, neodrgnjene in neokoničene, vse samo do 10 odst. od 6.50—7 m dolž., fco vag. nakl. post., 5 vag., den. 4.75, bi. 5, zaklj. 4.85; deske, smreka, jelka, 40 mm, 4 m, sir. samo 30 cm, I., II., lil., rnonte, suhe, paralelne, leo vag. Postojna, 1 vag., den. 580, bi. 580, zaklj. 580, hrastova drva, polsuha, fco nakl. post. bi. 17; deske jelove, monte, 22, 25, 30 mm, od 4 m dolž., fco 'meja den. 550; trami, po noti, fco nakl. post. bi. 250; pšenica.bafika, 76 kg, 2% prim., fco bačka post., 1 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300; pšenica bačka, 67/77 kg, fco vag. slov. posta|a, 1 vag., deJn. 334, bi. 334, zaklj. 334; pšenica domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 315; pšenica sremska, fco vag. miki. post. bi. 292.50; koruza, času prim. suha, fco naklad, postaja za III.— VII., 12 in pol vag., den. 140, bi. 140, zaklj. 140; koruza, času primerno suha, fco vag. nakl. postaja bi. 118; koruza medjim., fco vag. medjim. postaja, 1 vag., den. 160, bi. ICO, aaMi. 160; koruza drobna, fco vag. prekm. post. bi. 175; koruza drobna, fco vag., banatska postaja, za III. bi. 140; koruza umetno sušena, fco vag. sremska posl., 1 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; ječmen, 65 kg, fco vag. bačka posl. bi. 195; ječmen, 62 kg, fco vag. bačka post. bi. 155; oves srbski, fco Postojna franz. bi. 220; ajda domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 265; rž domača* fco vag. prekmurska po- j staja bi. 215; proso rumeno, fco vag. prolem. pošt. bi. 215; otrobi drobni, pšen., fco rag-nakl. post. bi. 125; ježice, zlatoru mene, fco vag. dol. post. den. 250; slivovka bosanska, gar. 25 odst., lOOčrtna, neotrošarinjena, fco vag. postaja Brčko bi. 3200; slivovka' ai-talu, gar. 50 odst., fco vag. Postojna trans, (»od posebej) bi. 1600; la Portlandcement >S»Bo-nac-Tour, fco vag. Solin: v jutavMČah p* 60 kg bi. 40, v pap. vrečah po 50 % bi 46, » »odih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. 4WMaCD. • ’ -i HtHHM■MMMMMMMMHBHMMMMBMBMMVMn DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja 1 1. ponudbe za dobavo 3150 kub. metrov presejanega jamskega gramoza. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem edelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 19. in ‘20. februarja t. 1. glede dobave drv in premoga za garnizije Skoplje, Bitolj, Prilep, Gostivar, Tetovo, Mavrove hanove, Kičevo, Debar, Ohrid. — Dne 20. februarja t. 1. pri komandi kosovske divizijske oblasti v Prištini glede dobave drv in premoga. — Dne 24. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave steklenega materijala, glede dobave samotne moke in dekstrina, dne 25. februarja t. 1. pa glede dobave del signalnih in varnostnih naprav, glede dobave raznega materijala (razna mila, topljen goveji loj, ličilo za kovine, držaji za čopiče in pile, smirkov in steklen papir, kreda, soda, razna olja itd.) ter glede oddaje raznih del pri graclbi stanovanjskih hiš. — Dne 26. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 50 komadov steklenic za plin; pri direkci- i ji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železnih kotlovnih plošč; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 16.000 kg okroglega bakra, glede dobave 1000 plošč cinkove, 14.500 kg pocinkane železne-in 1000 kg bele pločevine. — Dne 27. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vagonskih delov; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ca. 4900 kg raznih odlitkov iz špecijalne litine martinovega taljenega jekla ter glede dobave jekla za ploščnate rebraste vzmesi, martinovega in talilniškega plovljenega jcMnr Fred- metni oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbonriee v Ljubljani interesentom na vpogled. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, ntidl : naifinejšt in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično lialmoder-neie urejena kisama v Jugoslaviji. Pisarna: Uubijenn, (Grajska casta št, 1 a, li. nadstropja. 653 p S\-;\ n )GROM< D. Z O. Z. carinsko posredniški in spedicijski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul- 41 Nasiot brzojavkam: „OROM~ Tcieforc Interurban 5tev. 454 Podružnice: MARIBOR« JESENICE, RAKEK. Obavlja vse -v lo stroko spadaJoCe posle nafhltrele in pod nojkulanlniml pogoji. GROfR Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. *« ekspresne poSU)he. Naročajte .Trgovski list' v Ljubljani priporoča I Spečeni ijst-co blago Srainovrsino ž&e&nje moko In a deželne pridelke rasano-vrstmo _ rucSrilrasEso vod® S I.as*tnei jprsaasaurn« 'jrsst II kavo S ra. rnlfn asa tli" M Sa ve as eSeJktjričnrtm otorsiSoj**,. |J CCTIK3 MA. aAjaSS»OX.A.aO! esBEBSKssssassiSmirjttsszai TRG. IND. D. D. Tiska knpge, pravila, cenilce, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice in razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. ----- lastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGGEČIČEVA ML. 13. - TELEFON 552 •irrMKKKUH< km (»dajateljn In tiikarja: A.SEVER, Ljubljana.