Tečaj II. V Gorici 15. februarja 1864 1 List 2. Izhaja 15. vsacega mejca navadno na '/„ poli. «11 Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto. £ 3 Polje, Tioograd, Gora, morje, I v- MESEČNIK za Rada, kupčija $ Tebe rede. ^A^dS) ,n druge deželne zadeve, ter za Izobraževanje ljudstva sploh. kmetijstvo, obrtnijstvo vodn. Lemež klepaje — & Klepljem naš rod; £ g S kruhom za duhom @ $ Pot moj in hod. .; u.gosp. •■ - Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. BBružbciae zadeve. • •"; ' Poddrtižnica komenska je izvolila vrednika tega lista, učenika versl vn Andreja Marušič-a za svetovavca pri glavnem odboru v Gorici. ' " Oglejska poddrtižnica je izbrala za svojega načelnika g. profesorja Alojzija Chiozza-ta iz Skodovake. Oznanilo Vrt iav brajda kmetijske družbe sta vselej odprla vsakemu, ki se hoče prepričati, kako se tam vrtne in poljske dela opravljajo. To pa ni še zadosti, da se hodi le gledat, kako je vse opravljeno,'— posnemali jc treba, kar se tam vidi. Posnemati pa ni moč, ako se no ve kako in zakaj. Da bi tedaj ljudem mogoče z lastnimi očmi gledati, kako da kmetijska družba dela, in cla se jim lahko pove, zakaj tako, m ne drugači dela, ter zakaj da je njeno ravnanje boljši, kakor delanje po starem kopitu: se je sklenilo včasih oznaniti, kedaj da se bojo kake take dela opravljale, pri kterih bojo imeli kmetovavci priložnost, v po- duk in posnennnjo kaj nenavadnega, boljšega viditi. Naznanovali se bodo namreč dnevi in napovedovale ure, ob kterih bo vodstvo (direk. tor) golovo na vrlu, da bo pričujočim, česar bo treba, razlagalo, in sicer po slovenski, laški aH nemški, kakor bo kdo želel. Za ta krat imamo napovedati le-le dela, ktere se bodo ob spodej naznanjenih dneh od 1 do 2 ur popoldne opravljale: 25. februarja se bodo obrezovale koščeno-sadne drevesa (Steinobst, sadje s koščieo) iu se bodo speljavale v špaliro, zvonec, kroglo (balo), grm in piramido. 26. februarja se bo ravno to delo na drevesili pečkatega sadja (Kernobst) o-pravljalo. Izkopavali se bodo tudi mnogoteri divjaki za presajanje, iu v ta namen v de-belcu ali koreuikab obrezovali. Pri ti priložnosti in do 14. marca se bojo tudi lahko žlahtni cepiči za požlaht. novanje divjakov zastonj dobivali. 27. februarja se bodo obrezavale in spodravnavale vinske trte, presajale trtne sajenke (reznice), in kolei s 3-4 očesi v sadišče (šolo) sadile, in z 1 S3mim očesom sejale. 29.. f e b r u a r j a se bodo neklere drevesa, ki so zadosti odrasene, pa sadu ne prinašajo, k rodovitnosti prisilovale, in mnogotere druge od bolezni ozdravljale. 1. marca se bode pripravljala zemlja za debele špargeljne, (da se bodo sejali.) Drevesa visocega debla se bodo obrezovale, mlade pa na stalno mesto (kjer imajo ostati) sadile. 2. marca se bodo sejali debeli špargeljni, lanski presajali in stara špargeljuova greda (špargera) se bo poravnavala (gnojila). 3. marca sejalo se ho drevje mehkega in trdega semena; sejale in presajale kapere; enoletne drevesca se bodo požlahtuovale in v sadišče presajale, ako bo vreme ugodno. 14. marca se bodo drevesca na več načinov (viž) požlahtuovale (cepile, pel-cdvale), zemlja za melone in drugo povrtuino (vrtne rastline ali zelišča) pripravljala, in krog špargelnov itd. zemlja rahljala. — '_-••-' , Ko bi pa slabo vreme ne pripustilo imenovanih del ob naznanjenih dneh opravljati, opravljale se bodo naslednje dni, brž ko nastopi lopo vreme, v ravno tem redu (vrsti). V Gorici 5. februarja 1864 Vodstvo vrta in brajde c. k. kmetijske družbe ' Pavleti«?. Seme in sadike ajlantove (božjega drevesa). Zti pogojzdenje goličav (golih prostorov) po gorah in dolinah, ter za rejo novih kitajskih (kineških) svilodov (k n val i rje v, ki jim učeni "bonbiks cinlja,, pravijo*) iz sadišča učenika kmetijstva, g. Jerneja Radica-ta v Gorici, dobivajo se po spodej naznanjeni ceni: *) Čast A. L., žup. na Ponikvah, ki nam je 27. dec. 1863 med drugim pisal dr ue ve kaj početi s kokoni (galeto) teh novih sviloprejk, naznacj;-?. či za zdaj in do konca mesca maja nima nič druzega početi, ko! hraniti . jih lia takem kraji, kjer ni ne premrzlo ne pretop.lo. 5Ianj k.< 5 stopinj gorkote po Reaiimurjevem g.orkomeru ne sms bili v izbi. 0 svojem časa L;zj o sajenji ajlsnta in feji teh novih svilodov obš.rrio govorili. 1 » Dveletne, iz semena vz reje ne sadike, visoke in debele debelca_ prve vrsle (volitve), za vsakih 100 . . . . . 2 gold. 50s.a.v. druge „ r> n . .... 2 „ „ Enoletne, prve vrste, za vsakih 100.....1 „ — „ ff drugo „ „ „......— „ 80 „ Preskušeno, gotovo kaljivo seme (t. j. za ktero je prodajavec porok, da knl požene.) po 20 soldov lot (dunajski). Stroški za zloženjo in razposlanje naročenih sadfk grejo na raj- Icngo p. n. naročnikov. --------. ,- Bombaž in pridelovanje njegovo. Vojska, ki unkraj atlantiškega morja (v Ameriki) že dalj ko 2 leti trpi, in jo že mnogo tisue (lavžent) goldinarjev in ljudi požrla in ki "preti Irdno, 77 let staro republikansko državo *) v pogin pahniti, je tudi našim evropejskim okolšinam nevgodna, zavira in podkopuje našo kupčijo s tistimi deželami, in odteguje nam Evropejcem, kar je kakih (50 let neobhodno potrebno sirovino, to je, bombaž (pavolo ali drevesno volno). Nikomur bi se nekdaj ne bilo dozdevalo, da nas bojo •kdaj otioljšine opominjale, da naj ne prepuščamo naših, za oblačila potrebnih reči spremenljivi osodi (primerljejem) ptujiii dežel, ki utegnejo po političnih homatijah nastati, kakor, pos'avimo, zdaj v Ameriki, kjer se bode, kakor se kaže, po poprejšnem ali poznejem gotovem oprostenji sužnih, vse ondolno življenje popolnoma spremenilo, in bo toraj treba, da se mi navadimo, ne več zanašati se na amerikanske pridelke. — Ko bi bil pred blizo petdeselimi leti kdo trdi), da bode v drugi polovici tega stoletja veči del naše Evrope sladkor (cuker), kterega vedno več potrebujemo, sam doma pridelovati zamogel, bi mu nihče ne bil verjel; in vender se to zdaj godi, kar je našim narodno - gospodarskim zadevam prav koristno. j ■ ' Če jc bilo mogoče tako rastlino (peso) vnaše kraje zasaditi, da iz njo sladkor v Evropi pridelujemo, zakaj bi ne dosegli tega tudi pri bom-baževcu (pavolnaleni drevesu), posebno v gorkejih evropejskih deželah, s te'"i tla giz izhodne Indijo (v Aziji), iz Brazilije (v spodnji Ameriki) in iz jutrovih dežel, se sprede in stke v Evropi. Dokler so v Ameriki veči del s pomočjo južnih bombaž dober kup pridelavali, in nam je bilo mogoče bomba-iaslo obleko dober kup od ondod dobivati, ni nam bilo veliko mar za to. knko se bombaževina prideluje in napravlja. Takrat, se je premikal bombažev kup med 30 in 80 gold. cent, kakor je bila roba boljši ali Mnbši; pavola je bila tedaj boljši kup, kot volna, konopnina ali lanena roba. Dandanašnji pa so jo vsled žalostnih prigodeb v severni Ameriki vse spremenilo. (Dalje prihodnj.J E> u h o v s Si c z <3 c v c. f V Skrbini na Krasu je umrl 27. jan. ondešnji kurat v pokoji, g. Jan.Zgonik \ SO. 1. staros-ti. Kakor jo živel, tako je umrl-po opostoljsko. f Po večdnevnem, na videz ne nevarnem bolebanji je 7. t. m. ob 3 u. po pol-, neti nsnaglamn. menda za zliznem mrtudom, v Gospodu zaspal sploh spoštovani in ljubljeni »ItrTrk, kanontk-skolaslik prč. g. Peter F i 11 e y. Slovesni pogreb je bil na pepelnico : popoldne. Rojen je liil rajnki I. 17S1 v kanalski Idriji; mašuik je čez 56 let; služil je rarpoprrj ta duh. poni. v Renčali; potem je bil spinlnal in pozneje profesor pastirstva v ttojroal. sem.; potic fajmošter (in dekan) v lašk. Št Petru; dekan (.in častni kan.) v Komnu,-* poslcdnjič kanonik in nekaj let vodja v semenišči. — Jlesto njegovo je do 21. marca raip.nno. . t 11. t. m. je umrl po dolgi bolezni fajmošter muški, prč. g. 1Mihael Srebcrnil, 53 let «tsr. ■j\ 1-1 t. m. je umrl č. g. Joi. Torkar, duh. v (zač.) pokoji (v Gorici.) — Solkanska fura je do 27. t. m. razpisana. . - — 16 — E>ruge domače vesli. — 16., 17., 18. januarja je bil še hujši mraz kakor prve dni imenovanega mesca, namreč 8 stopinj (17. d.). Vidili smo zopet enkrat Sočo (zun mest, kjer dere) zamrznjeno, da so ljudje črez hodili. Zadnji krat je bila — pa ne tako močno — zamrznjena 21. dec. 1855. In vender sinemo se, vkljul) letošnjemu mrazu, z našim podnebjem ponašali. 15. januarja je našel nekdo v zavetnem, kjer Grojna izvira, troje pomladanskih cvetlic: dremljmko (zvonček?, galanthus nivalis), trobentico (primula veris) iu zimozelenčka (vinca minor). . . — 20. januarja t. 1, je razglasil vladni list „Osservatore Triestino" novo deželno postavo za našo goriško-gradiško grofijo zastran opravljenja stroškov pri zidanji in vzdržavanji katoliških ceikva in duhovnjskih poslopij (farovžev) ter pii omišljevanji cerkvene oprave in druzih polrebšin. (To postavo v 20 §§. je naredil lani deželni zbor; potrdil jo je Cesar v Schonbrunnu 29. nov. 1863.) — 30. jan. se je utopil pri m« In ti na (v) Kornji (v Gorici) 3leten fantek. To se bo čudno zdelo vsakemu, ki to našo goriško Tibero pozna. •— Nekdanjemu profesorju in zač. vodju tukajšne, pozneje vodju tržaške gimnazije, V. J. Mencelj-nu je podelilo Nj. Veličanstvo zlati jastuzni križec^ s krono. Konec t. šolsk. leta se poda v pokoj. f 1. t. m. je umrl po večletnem bolelianji nekdanji (zadnji) grojšinski okrajni komisar na Cingrofu g. Brajda, 85 let star. — l'o voglih je bil 4. t. m. prilepljen in vsem uradnijain naznanjen (v 3 jezikih) ta-le Razglas. ' >, " Vsled pooblaščenja,. ki ga je podelilo c. k. ministerstvo policije po dogovoru Z ministrstvom državnim, se tii-le naznanja, da bo predstojnik okrajne gosposke za goriško okolico ob enem tudi predstojnik gosposke za državno varnost za mesto Gorico in katastialne .obč ne Cingrof, Pristavo, Kozental in Starogoro. Kakor takemu so mu odkazu-jejo vse redarske (policijske) opravila, zunaj tistih, ki so v §. 7 5. občinskega statuta za mesto Gorico naštete po imenu kiikor take, ki gredo v področje lastnih opravil občinskih. Ta naredha bo dne 10. februarja veljati začela. - N V Trstu 21.. januarja 1S04 Namestnik njeg, c. k. Veličanstva v Trstu in Primorji JiKllerspcrg: l.jr. Po leni takem je našemu municipiju policija odvzeta, in novoimenovani okrajni predstojnik, dosedanji pogknarstveni svetovuvec v Ljubljani, baron Ktibeck, ki je 8. t. m. svojo službo nastopil, je ob enem tudi policijski predstojnik. V ta namen ima pod sabo enega policijskega komisarja s posebno kancelijo. — — Dosedanji okr. predst. namestn. svet. vitez Bosizio gre nazaj v Trst k namestuiji. f Po voglih našega mesta in zlasti po ulicah, ki držijo na železnico, seje zbiralo 6. t. m. med 7 in 8 uro zvečer vse polno'ljudi; bralo se jim je na obrazu, da nekaj pričakujejo. In res, ob 8. u. zagledamo po kolodvor« cesti v črni noči — tudi je po malem rosilo in sneg priletal — neko nenavadno svečavo. Počasi, slovesno giblje in bliža se mestu. Nič ne moti ponočne tihote, kot zamolklo šeplanje čakajoče množice, iu, v daljavi, neko votlo ropolanje, spremljajoče to čudno baktjado. Bil je — mrtvašk sprevod (procesija) ! Došlo je bilo tiamreč po železnici iz Beiietek truplo, Goričanom dobro znane, blagosrčue nekdanje njih dobrotnice in ljubljenke — Nj. ces. visokosti Ludovike, Marije Terezije, pregnane vojvodinje parmezanske; peljali so jo na Kostanje- Tifl, v rsko njene (francozko—kraljeve Bourbonske) rodovine. Ginljiv in grozen je bil ta »rn.»to-veliFastni pogrebni sprevod —ob tisli uri. Prav pristojni, v Gorici nopravljrni mrtvaški vat je .spremljalo od koloilvora do pod Kostanjevice kultih 10- 12 kočij. Zvonili je začelo jhj mesta še le ko je bil sprevod že na Travniku. — Cerkev na Kostanjevici je bila pkolišinam primerno, okusno opravljena. Veličastni oder, ki gaje kinčalo tisto nebo, s krono m vrliu, in bourbonskiini lilijami na vseh 4 voglih, ki je bilo popred na vozu, je obsegal, ikorrj polovico srednje ladije ; celo lice cerkveno od zunaj je bilo do srede s črnim »uknom pokrito, in nad velikimi vrati je visel velik bourbonsko-parmski grb. — Ko je bilo v trojni, zapečateni trugi shranjeno truplo z voza na oder spravljeno, odpojejo čč. oo. franr.škanarji „ libera " in druzega ni bilo tisti večer. — Drugi dan, v nedeljo ob 9. u. so imeli prvzv. nadškof slovesno mrtvaško mašo s peterimi absolncij.imi vpričo brata rajnce, grofa Chambord-skega (Henrika V.), 15 druzih dostojnikov in dvornikov in 3 gospa*) ter mnoge naše domače gospode in ljudstva, kolikor ga je moglo v cerkev. Kakih 12 dvornih služabnikov z gorečimi svečami je bilo med mašo na obeli straneh odra razpostavljenih. — Ob 11'/,, potem ko so se bili ljudje enmalo razšli, so spustili teško trugo v tgodovinsko - imenitno rako (v kteri počivajo vojvodiiijin stari oče, kralj franc. Karol X., »trie in teta njena, vojvoda in vojvodinja \ngouler.le-ska, in vojvoda Blacas.)Yse je zdaj tiho po cerkvi. Milo pogledujejo v r>iko ter brišejo si solze častitljivi legilimisti. Vsi pričujoči so ginjeni, saj veljajo te solze tudi nekdanji ^materi" goriških ubozili, dobrotnici naših cerkva, gospej, ki je cvet svojih let med nami preživela. — (Zgodoznanca pa in politikarja so gotovo ves čas, in zlasti v tem poslednjem hipu posebni občulki obhajili. Na nKapeli" zbrani cvet francosko-laških legitimistov, in pa-sedanji novi državni red ua Francoskem in Laškem! St. Denis in - naša Kostanjevica!)- Kar se nesrečne rajnke vojvodinje tiče, naj povemo še ob kratkem, da je bila rojena 21. sept. 1819 v Parizu, nje oče je Karol Ferd voj . Bt?rry-ski, 14. febr. IS20 umorjeni sin Karota X. I- 1830 je šla s pregnano kraljevo ro.lovino v Skočijo, prišla pozneje v Prago, in I. 1836 v Gorico, L. 1815 10.nov.se je omožila s tedanjim Lukeškim, poznejim Parmskim Tojvodom Ferd. Korolom III. L. 1848 o času punta je ubežala na Angležko ; 27. marca 1854 ji je bil mož skrivno umorjen; potem je vladala ona v imenu premladega sinu Roberta I. (ki ima zdaj 16 let). Po vojski I. 1859 je bila, kakor vsi drugi mali vladarji po Italii, tudi ona pregnana in se je podala v Svajco (VVardegg, v št. galskem kantonu, je njena grajšina). 18. unega mesca je prišla v Benetke za čez zimo, tri dni potle je »bolela in 1. dan tega mesca ob 4% popoldne za legatjem umrla. Zun prvorojenega Roberta je zapustila še troje otrok. Pržatvssi Posvetovanje o državnem preudarku za tekoče leto je okoli srede unega mesca tudi gospojska zbornica končala. Za tiste reči, zastran kterih so si poslanci in viši go- * Bili so ti-le: Grof (conte) SCOTTI DOUGI.AS, velikokrižnik farmskega reda sv. Lu-dovika in druzih; markez (mejni grof) DMFEliO SOIUGNA in sin njegov; grof DALL* ARSA poglavar parmski-, vitez, BI0ND1 tajnik (sekretar) rajnce; grof BENASSI častni vitez r. roje.; marke z MALASP1NA, ordonančni oficir vojvoda parmskega Roberta I.; grof P0DENAS; vojvoda Blacas; grof STANISLAV BLACAS: polkovnik JIASLNI, poveljnik telesne straže; grof vojvoda Blacas; NAVASQUER, častni . vitez vojvodinje matere Karota 11- grof C AS ENO VE; baron BVRANDL; - grofinja SCRIBANl, rajnce častna gospa {dama)- grofinja SCRIBANl, MATI, dvorna gospa ; gospa COUMONS, tovar.Uca rajnce vojvodinje, - L. vil ROSSI, visi. hišni nadgtednik vojvodinjin je bil že od 2. febr. tukaj "< ie oskrboval in napravi'jal, čssur je bilo treba. Povrh tek s o prišli s truplom en dvorni kiplan in dce milosrčni sestri iz Benetek. • spoda navzkriž, je bil iz veljavnih mož obeh zbornic poseben odbor izvoljen, da se o njih hitrejši porazumejo, kakor bi to mogoče bilo, Če bi moral preudarek, popravljen, Bo- ye kolikokrat, iz ene zbornice v drugo romati. Tedni bo tedaj finančna postava za 1864 gotova Sprejet je bil tudi, toda še le v zbornici poslancov nov davek-oM/m« ali mgizdninu (od poslov' konj, kočij, ki jih ima Čez potrebo premožniši gospoda). -Sklenila je na dalje (35. jan.) zborn' posl., da, kar se tiče stroškov za nore (smo/jene) in porodnice, sprejete, v kterem koli mestu v kako njim namenjeno napravo (boIntSče, spital), bo plaČavala vsaka dežela za stoje- N' ,j imenituist pr.godek preleklega mesca in menda cele sejr^c dobe je pa tridnevra (od 28 jan naprej) govorska bitva v zbornici posl. zastran tistih 10 milijonov gold., ki jih hoče mi-' nisterstvo za „Šlesvig.-holšlajnsko armado" na posodo vzeti. Ta vroči in ojstri jezični boj za in zoper mimsterstvo ali dovoljenje desetih milijonov za politiko in reč, ktera veČini poslancov m po volji, je imel ta vspeh (konec), da se je le o. 5"/, milijonov dovolilo — Danas (15. t. m.) je" casar dri. zbor sklenil.— ©gie