Francka Zupančič
Pajek
l^iegtačj kotu mojega okna je začel razpcnjati pajek-križavec svoje mreže. KJ|||hi Doslej se mi je dozdevala družina pajkov najbolj zatiranja OggjgH vreden mrčes, in v prvem hipu sem bUa že pripravljena, da mu uničim začeto delo, pa naj ga že tudi nastavi na kakem drugem koncu, kjer ga ne vidim.
Toda čimdalje sem ga opazovala, tembolj me je zanimal. In zdaj sva že prijatelja. Lovim mu muhe in nastavljam mu jih v mrežo. Koinaj je nastavljena, že prihiti lcrižavec, jo zastrupi in umori z votlimi kaveij-častimi zgornjimi čeljusti, ki se na koncu poceja iz njih. strup iz posebne žleze. Potem ji izsesa kri in otrese prazne mešine, kakor ste jih že gotovo kdaj videli pod kako pajčevino.
Časih mu pa malce ponagajam. Položila sem mu že list na mrežo. Takoj je prihitel in ga jezno odvrgel, da se je celo na drugem koncu pre-trgala mreža. Drugič sem mu prinesla oso. Preforisanec je naredil v mrcži luknjo in jo pustil pasti.  Kdo mu je pač povedal, da osa piči?
Že stari Grki so občudovali umetno prejo pajčevin. Pravljica pripo-veduje, da je učila umetnospt ljubeča boginja Palas-Atena deklico Ariadno presti in tkati. Nenavadna spretnost te učenke pa je povzročila, da se je deklica prevzela in v svojera nehvaležnem ponosu pozvala svojo uči-teljico k tckmi v priučeni umeinosti. V kazen za to oholost pa je bila deklica izpremenjena v pajka iii mora odslej vedno in vedno presti.
Pajek-križavcc ima na spodnji strani zadka šest predilnih bradavic. Vsaka teh je prevrtana z neštetitni luknjicami kakor sito, Iz teh. luknjic se cedi lepljiva snov, ki jo pajek izvleče s premikanjem v nit. Te niti se trdijo v zraku. Z nogami jih prileplje na pripravna mesta tako, da nastane najprej vnanji obod — nekak mnogokoten okvir za mrežo. Potem napravi mrežine prečke od njc sredine na vse sfrani. Dalie prepl&te še te niti z drugimi lcrvkami.
Pajek je znan kot vremenski prerok. Če ždi mirno na mreži ali v svojem kotičku - skrrvišču, ie pričakovati lepega vremena. Ob vlažnem vremenu pa se skrije v zemljo ali pa je obrnjen z glavo v ozadic svojega skrivišča.
Križavec ne stori človeku nič žalega, pač pa mu koristi s pokon-čavanfem škodljivih žuželk, zlasti nadležnih rauh. Njegove nelepe vnanfosti pa ne upoštevaj! Tudi Bog nc gleda na nelepo oblačilo in na vnanjost, ampak na dobro srce. Bodimo dobri napram vsem živalim, ker so stvarstvo božje in čutijo kakor mi, lakoto in žejo, bol in radost. Pokončevati pač smemo škodljive živali, ali trpinčiti ne smemo nobene.