IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA
Konkretni in obvezujoči sklepi
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljena Leto 12	oktober 1981	št. 118
■ POROČILO IZ EMONA COMMERCE
Letos stoodstotno večji izvoz
Ljubljana, i7. oktobra
~ Naša delovna organizacija Emona-Commerce ali po sta-j'em zunanja trgovina, ki v treh tozdih zaposluje okoli 550 delavcev, je imela lani 90 starih milijard dinarjev celotne realizacije, letošnja pa ^ai bi po načrtu dosegla 144 * milijard din, vendar bo, Lot vse kaže, še bistveno viš-Ja- Po današnjih ocenah bo celotni letošnji obseg izvoza dosegel 175 do 180 S milijard Suharjev, kakor pravi Zvone veber, direktor te delovne organizacije, ki se je takore-
koč čez noč iz pretežno uvozne preusmerila v pretežno izvozno organizacijo, pri čemer še zmeraj skrbi za najbolj nujen uvoz.
V tako ocenjenem izvozu je le 37 S milijard dinarjev lastnega blaga, kar pomeni, da je sistem Emone še zmeraj zdaleč premalo prisoten v izvozu. Da je na domačem trgu težko priti do blagovnih fondov, je dobro znana resnica, kakor tudi, kako prodirati na tuje trge, kjčr smo ko-
(Nadaijevanje na 9. atr.)
LJUBLJANA, 1. oktobra -Na drugi redni seji je delavski svet sozda Emone analiziral poslovanje v prvem polletju in sprejel vrsto konkretnih in obvezujočih sklepov in ukrepov za dosego planskih ciljev v letošnjem letu, nakar je sprejel program za pripravo plana za prihodnje leto, sprejel pravilnik o notranji arbitraži in razrešil nekaj kadrovskih zadev.
Sklepi so naslednji:
•	Koordinacijski odbor za enoten nastop v SR Srbiji in AP Vojvodini, ki ga je imenoval DS SOZD, določi politiko nastopa do poslovnih partnerjev v letu 1982 skladno s skupno potrebo po blagovnih fondih za proizvodnjo, izvoz in domači trg, najkasneje do 31/10-1981.
•	Za vsa predstavništva se izdela za leto 1981 analiza uspešnosti njihovega delovanja (dosežen promet, stroški poslovanja, pomen za pridobivanje posameznih vrst blaga, itd.). Na osnovi rezultatov analize se izdela predlog nove organizacijske strukture in števila predstavništev. Rok za izdelavo analize in predloga je 30/4-1982, nosilec naloge podpredsednik PO za notranjo trgovino.
• Notranje-trgovinski sektor SOZD bo do 31/12-1981 proučil primernost in upravičenost delovanja dveh predstavništev v Zagrebu in na osnovi ugotovitev analize predlagal eventualne spremembe njihove organiziranosti. Nosilec naloge podpredsednika PO za notranjo trgovino.
Za dosego postavljenih planskih ciljev proizvodnih OZD v letu 1982 je sprejel delavski svet SOZD naslednje SKLEPE:
•	Na področju poljedelske proizvodnje je treba po-
svetiti največjo pozornost kvalitetni setvi in obdelavi zemljišč, kajti ugotovljeno je, da so tli hektarski pridelki skoraj povsod prenizki.
Odgovorni: direktorji DO in TOZD ter tehnologi iz DO Agroemona in KK Ptuj.
•	Za živinorejsko proizvodnjo je potrebno že sedaj ob žetvi zagotoviti največje možne količine koruze. Iz uvoza pa je potrebno zagotoviti potrebne uvozne surovine.
Odgovorni:	direktorji
TMK Ljubljana in Ptuj ter Emona Commerce.
•	Zaradi zagotovitve go-
veda za zakol v mesni industriji je treba povečati pitanje govedi in v tej zvezi pospešiti in zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo farme v Smledniku. V KK Ptuj naj se postopoma preusmerijo od sedanjega uslužnost-nega pitanja za organizacije izven SOZD, v pitanje goveda za DO MIZ. Mesna industrija naj se organizira, da bodo tudi za to proizvodnjo nabavljala ustrezne količine telet. V to akcijo se mora zaradi povečanega izvoza vključiti tudi DO Emona Commerce.
Odgovorni: direktorji DO
in TOZD KK Ptuj, Agroemona, MIZ, Emona Commerce.
•	Še nadalje je treba intenzivno pospeševati prodajo ptujskega vina na domači' in tuji trg. Za to so zadolžene organizacije ozr. poslovodni organi notranje in zunanje trgovine ter DO in TOZD Kletarstvo KK Ptuj.
•	Povečati je potrebno proizvodnjo blaga za izvoz, kar je v naslednjih mesecih letošnjega leta in naslednjih letih ena od najpo-
(Nadaljevanje na 4. atr.)
■ KOORDINACIJSKI ODBOR IN ZK SO ORGANIZIRALI:
SINDIKATA, DS SOZD
Posvet o planu, izvozu in gospodarskem načrtu 1982
n EMONA V NIGERIJI
Izvažamo delo In znanje
Iz Nigerije se je vrnila skupina Emoninih strokovnjakov - Dogovor o dobavi načrtov in opreme za 3 prašičje farme (po 50 tisoč bekonov letne prireje), tovarno močnih krmil, klavnico in predelovalne obrate ter dobavo plemenske živine
Pred dnevi se je iz Nigerije rnila skupina strokovnja-*°v> vodil jo je svetnik naše-sozda Ljubo Filipan, ki je daljni afriški državi sku-s strokovnjaki federalne-°a ministrstva za kmetijstvo novic proučila razvojno hdijo prašičereje v Nigeriji. Po prvotnih načtih so Ni-fr>]ci hoteli sezidati farmo ^ 150 tisoč bekonov letno, h. sicer v Jebi, mestu v zvez-: * deželi Niger. Zdaj so se g vestitorji premislili. Od v dtonaingeneringa so zahte-novo študijo, ki mora ^oštevati tri farme, vsaka s {v?rej° po 50 tisoč bekonov ^.mo. Tudi lokacije so dolo-sf/1: Jeba, Imostate in River-Jate- Delavci Emonaingene-.lriga bodo morai določiti tu-1 lokacije in tudi pripraviti adrt distribucijske mreže. .
j^atki roki za D°ve razvojne Načrte
, Ob tako spremenjenih za-i®vah je nigerijsko zvezno ^ 'oistrstvo za kmetijstvo afočilo Emoni, da morajo Jeni načrtovalci vse sprem-l^evalne objekte locirati ta-°’ da bodo kar najhitreje
povezani s farmami in med seboj.
»Emona je z National Li-verstock Prokction Compa-ny iz Cadume, ki je pooblaščena za razvoj živinoreje v Nigeriji, sklenila novo pogodbo za izdelavo razvojne študije • prašičerej e za tri farme s spremljevalnimi objekti. Vrednost načrtov bo 420 tisoč dolarjev. Študijo moramo izdelati, skupaj z nigerijskimi svetovalci, v dveh mesecih,« je po vrnitvi v Ljubljano povedal Ljubo Filipan. »Razen tehnološkotehničnih elementov mora študija vsebovati tudi vse vidike finansiranja objektov, organizacijo proizvodnje in distribucije kot tudi druge sociološke in ekološke elemente.«
Pogodba s firmo iz Cadume je podpisana, strokovnjaki Emone so že na novih lokacijah, tako da bodo lahko v določenem roku (že ob izidu Emona informatorja) izdelali koncept nove zasnove nigerijskih prašičerejskih farm in njih povezavo s tovarno močnih krmil in predelovalnimi obrati.
Novi projekt bo morala potrditi tudi zvezna vlada Nigerije, točneje njeno federalno ministrstvo za kmetijstvo.
»Na temelju tako odobrenega projekta bodo morali naši projektanti do 15. decembra letos izdelati kdm-pleksno študijo, ki bo morala vsebovati tudi predlog za ustanovitev mešane jugoslo-vansko-nigerij ske družbe, katere delavci bodo skrbeli
(Nadaljevanje na 9. str.)
LJUBLJANA, 8. oktobra -Koordinacijski odbor ZSS, delavski svet sozda in koordinator ZKS so organizirali posvet o obveznostih vseh organizacij sozda Emone do letošnjih planskih nalog, uresničevanju izvoza in povečanju izvoza, izhodiščih za pripravo gospodarskega načrta za 1982. leto, ki se ga je v veliki sejni dvorani v Emon-ki udeležilo nad sto predsednikov DS tozdov in delovnih organizacij, predsednikov OO in konferenc sindikatov in sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz vseh naših tozdov in delovnih organizacij. Ob zaključku posveta so oblikovali skupni akcijski in terminski program za realizacijo sprejetih dogovorov in sklepov. Živahna razprava se je razvila na osnovi poročila poslovodnega odbora sozda o poslovanju v I. polletju ter z oceno poslovanja ter predvidenimi ukrepi do konca letošnjega leta. Posveta sta se udeležila tudi Dino Kodarin, predsednik občinske konference ZKS Moste in Andrija Vlahovič, predsednik sveta ZSS.
O pomenu, sklepih, ugotovitvah in odmevnosti 21. seje CK ZKJ ter analiz in sklepov CK ZKS, MK ZKS Ljubljana in OK ZKS Ljubljana Moste-Polje je uvodoma spregovoril predsednik OK ŽKS Ljubljana Moste-Polje Dino Kodarin.
Predsednik Poslovodnega odbora SOZD Borut Žnuderl je v uvodu poudaril bistvene naloge, ki izhajajo iz številnih sklepov delavskega sveta SOZD, ki so rezultat temeljitih analiz, obravnav in razgovorov. Te naloge so predvsem:
•	resnost in pozornost pri planiranju,
•	odgovornost posameznikov in vseh skupaj na po-
dročju izvoza; nujnost reorganizacije teh služb in stimulacije dela,
•	odgovornosti do rezultatov dela ter o razvijanju vseh vrst stimulacij, nagrajevanja in pospeševanja inovacij,
•	o nujnosti in obveznostih dohodkovnega povezovanja znotraj SOZD in izven njega,
(Nadaljevanje na 2. atr.)
AKCIJA E-INFORMATORJA: »IŠČEMO NAJ MESNICO E-MIZ«
Mesar meso na ogled postavi
Ljubljana, oktobra - Po daljšem odmoru od zadnje akcije: »Iščemo naj trgovino Emone«, ko smo vzeli pod potrošnikov drobnogled klasične prodajalne Maloprodaje, smo se odločili, da tokrat to storimo v vseh prodajalnah mesa in delikates, ali kot to po domače pravimo me-
snicah, ki sodijo pod streho Emonine Mesne industrije Zalog.
V naslednjih dveh ali poltretjem mesecu bomo kot potrošniki obiskali 25 mesnic v Sloveniji, kjer bomo kupovali sveže meso, klobase, krvavice - sezona teh se pravkar začenja - pečenice,
V prilogi objavljamo:
•	Izhodišča za pripravo plana za leto 1982
•	Pravilnik o organlzlaclll In delu notranje arbitraže v SOZDU Emona ljubljana
konzerve, paštete in vse tiste dobrote, ki jih je moč kupiti takoj, ali pa morate po zagotovilu prijaznega prodajalca priti »prihodnji teden«.
Ne bomo ocenjevali proda-jalen z očmi strogega inšpektorja, niti ne bomo kupovali kot kakšna sitna gospodinja, ki venomer sprašuje za pljučno pečenko, ribico, biftek, ramstek, priželjc, bikova jajca, nato pa kupi 15 dkg kosti od levega kolena. Ocenjevali bomo ustrežljivost, ponudbo, upoštevajoč razmere, snažnost prodajalne -in prodajalcev - smisel in domiselnost mesarja, kako razstavi meso in izdelke ter kaj ponudi, če pač tistega kar bi kupec želel, nima trenutno na voljo.
Ocenjevali bomo, kot je to že običajno, z zvezdicami od 0 do 10 z znakom + ali -(plus ali minus). Sedem zvezdic z znakom + je več kot sedem zvezdic, kar pa je zo-
pet več kot sedem zvezdic z znakom -.
Po končani akciji bomo razglasili zmagovalca. Prvi trije bodo nagrajeni s pismeno diplomo in še posebno nagrado, ki jo bo pripravilo uredništvo E-Informatorja skupaj z delovno organizacijo MIZ.
Venček na glavi
Tako se glasi tista lepa, stara slovenska viža. Žal pa tega nismo mogli zapeti v prvi mesnici v Ljubljani na Miklošičevi cesti 32. Prodajalke, ki bi morale imeti lase spete z lepim belim trakom, so imele le-te v predalih. Škoda. Zvezdica, ena od desetih se je takoj utrnila. Prodajalna je majhna, dobro založena tako s svežim mesom kot z delikatesnimi izdelki. Za kupce je na voljo prostor.
(Nadaljevanje na 2. atr.)
Mesar meso na ogled postavi
(Nadaljevan)e a 1. str.)
velik komaj 8 kv, metrov. Ob
11.	uri dopoldne smo jih našteli 12. Dve prodajalki in mesar Milan Petrič, namestnik poslovodje Franca Žunka ml. so komaj stregli neučakanim kupcem.
Če bi imeli krpo, bi se z njo malo sprehodili po konzervah, ki na vitrini pred mesarskim čokom seznanjajo kupce z vrednostjo vsebine. Lističi s cenami so bili že malo porumeneli, tako da smo bili v dvomu, če cene še veljajo.
V prid štejemo delavcem prodajalne, da imajo poleg svežega mesa, trajnih, pol-trajnih in svežih klobas in salam tudi mleko, sir, gorčico, majonezo, koncentrate raznih juh in vrsto konzerviranih solat in prilog, ki sodijo k aranžiranju dobrega narezka.
Ob odhodu srno skoraj hoteli vzeti za spomin stare izrezke iz še starejšega Emo-ninega prospekta, ki so nalepljeni na steni z orumenelim seloteipom in sodijo prej v arhiv, kakor pa na steno vedno dobro obiskane mesnice na eni najbolj prometnih cest v Ljubljani.
Mesnica s šestimi čoki
Med najdaljše v Ljubljani nedvomno sodi mesnica, ki jo imenujejo v_Mesni industriji »Arkade I« na Adamič-Lundrovem nabrežju na mestni tržnici. Dobrih 50 korakov meri v dolžino. Pet delavcev streže kupcem v dopoldanskem času, popoldne pa sta dva manj, razen v petkih in sobotah, ko se gospodinjo oskrbujejo za vikend in je na mizi več mesa. Svoje čas so delali - sekali mesarji na vseh šestih čokih, sedaj pa zadostujejo že trije.
Mesnica je z mesom kar dobro založena, predvsem z junetino in piščanci, manj je svinjskega mesa. Ne manjka jim tudi suhomesnatih izdelkov, razen suhih rebrc, ki se tako lepo podajo k ričetu.
Na posebnem oddelku prodajajo sveža jajca, sir, vse
vrste pakiranih juh, majonezo, gorčico, paštete in podobno.
Zvezdica se je prižgala zato,, ker kot po pravilu prodajalke nosijo na glavi lepo po-, škrobljene »venčke«, ki smo jih v ostalih mesnicah MIZ le izjemoma zasledili. Poslovodji Antonu Smoljanu gre vse priznanje, da vzdržuje red v prodajalni. Tudi izredno dolg hodnik je bil kljub dokaj pozni uri, poldne je že minilo, čist, brez smeti. Pro-

dajalke ga same čistijo. Zjutraj pridejo na delo zelo zgodaj, pravijo, da so ob pol šesti uri zjutraj »že pozne«. Počistijo in pripravijo blago za obrate družbene prehrane in vrtce.
Dvojčica te mesnice je prodajalna »Arkade II« tik zraven pravkar opisane mesni-• ce. Površen opazovalec skoraj ne bi opazil, da je v drugi mesnici. Za dva čoka in nekaj korakov je krajša. Osem delavcev dela v njej. Osem žensk in šest moških - mesarjev sekačev, ki se izmenjujejo preko celega dne. Imajo pa tudi svojega šoferja, ki vsak dan razvozi meso večjim odjemalcem. To pa tudi nekaj velja.
Založenost prodajalne je prav taka kot v prejšnji. Mesa dovolj, razen seveda teletine, ki jo v zadnjem času nadomeščajo z jagnjetino, kupca pa ni bilo nobenega. Ura v stolnem zvoniku je pravkar odbila 13. uro. Prodajalci so povedali, da je tako skoraj vsak dan.»Počakajte še eno uro pa boste videli, da bodo takoj vrste pred mesarji sekači«, so povedali.
Prodajalke Albina Novak, Karla Intihar in Rozi Žmavc so izkoristile zatišje in postorile še to in ono, da bo kasneje vse pri roki in da bo delo hitreje teklo.
Kje ste, mladi mesarji?
»Mesarjev ni, in skoraj nihče se noče več učiti tega poklica,« pravi Ludvik Cigut, poslovodja mesnice na meščanski tržnici, ki jo je MIZ odprl letaš. Kot se novi mesnici spodobi, je vzorno in lepo urejena. Prodajalka delikates, o smola, je bila brez predpisanega venčka ali rutice na glavi. Tudi mesar je svojo čepico nekam založil in se je kasneje, ko je opazil foto aparat v rokah fotografa, prikazal z lepo belo čepico na glavi.
Knjige za pritožbe, predloge in pohvale nismo zasledi-
li.	So moščanske gospodinje res zadovoljne?
Mesnica je dobro založena. Na voljo so imeli tudi telečja jetrca, daleč naokrog pa je razmeroma mlada mesnica poznana po jagnjetini. Tedensko, prodajo po 20 komadov jagnjeti. S svežim mesom so zelo dobro založeni. Po tri tone ga imajo skoraj vedno v hladilnici. Oskrbujejo se pri MIZ-u, le perutnino dobivajo s Ptuja, Zaloga in Pivke.
Svinjskih krač je zmanjkalo
So nam povedali v mesnici v ulici Jana Husa št. 3, ki jo vodi poslovodja Peter Vo-dovc. Imeli pa so zelo lepo govedino in celo pljučno pečenko. Tudi dobre Emonine suhe klobase nismo mogli kupiti, občasno jih pač zmanjka, kakor pravi prijazna prodajalka Jožica Drnovšek, ki streže na delikatesnem oddelku.
Imate mešano mleto meso
Na Šmartinski cesti 24 - ob otvoritvi - bogat izbor svežega mesa, ki kar vabi k nakupu
za polnjene paprike? Nimar, mo! Svinjine še niso pripeljali. Ura je bila za kuho že pozna, le pol ure je manjkalo do poldneva, mleto meso za sekljane zrezke so le imeli. Bilo je odlično.
Manj kakovosten je rdeči E nad vhodnimi vrati. Res se ne ponaša z mladostjo, brado iz prahu pa bi mu le lahko obrisali.
E. INFORMATOR
Rezultati
akcije;
Za urejenost, ponudbo, ustrežljivost v očeh potrošnika so od desetih možnih zvezdic, bolj ali manj svetlih, prejeli:
1. Tržnica Moste ★★★★★★★ + (+7 ★) .2. »Arkade II« **★**★★ (7*)
3.	»Arkade I« *■**■*•***- (-7 *)
4.	Miklošičeva 32 ****★*★ + (+6*)
5.	Jana Husa 3******* (6*) Nekatere mesnice bomo še obiskali, v nekaterih
obisk ponovili, zato ocena za posamezne še ni dokončna. Lahko posveti še kakšna zvezdica, ali pa tudi ugasne.
Vreko 100 udeležencev - predstavnikov ZK, sindikata in samoupravnih organov sc je zbralo na posvetu o nalogah in obveznostih za dosego plana za leto 1981 in programa gospodarskega načrta za prihodnje leto
Posvet o planu, Izvozu In gospodarskem načrtu 1982
brez venčka na glavi
2 E-Informator
(Nadaljevanje s 1. str.)
•	na področju proizvo-
dne dejavnosti SOZD poseben poudarek na obdelavi zemljišč na področju Ljubljane, nujnosti modernizacije, uvajanje tehnologije in strokovnih kadrov in vzpostavitev trdnih odnosov med . proizvodnjo in prodajo,	,
•	na področju trgovinske dejavnosti SOZD poudarek na prisotnosti lastnih proizvodov, odprtosti za jugoslovanske proizvode, na nujnost integracijskih procesov in organizacijskih izboljšav ter obveznost enotnega nastopa pri nakupu blaga,
•	na področju dejavnosti turizma in hotelirstva poudarek na medsebojni boljši povezavi in pospeševanju izvoza,
•	na področju dejavnosti inženiringa poudarek na izvozu pameti in naše tehnologije, večje stimulacije in pomena te dejavnoti ter tesnejše povezovanje znotraj SOZD,
•	samoupravne odnose izboljšati, predvsem v delegatskem sistemu znotraj in zunaj SOZD.
Na zaključku je predsednik PO SOZD poudaril, da so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v vseh sredinah nosilci razprav in konkretnih programov ter da morajo prevzeti odgovornost za realizacijo vseh sklepov delavskega sveta SOZD. Naloge niso nove, vendar jih moramo resno izvrševati in zaostriti osebno odgovornost tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
Konkretne naloge in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij skupno s samoupravnimi in poslovodnimi organi so podali MIRAN Blaha, podpredsednik PO, Dušan Kink in Avgust Golob.
Te so predvsem:
•	racionalizacija delovnega časa in administracije,
•	kadrovska politika,
•	zaposlovanje,
•	vodilni in vodstveni kadri,
•	honorarno delo,
•	usmerjeno izobraževanje,
•	štipendiranje,
•	informiranost in Emona Informator,
•	socialna politika,
•	zdravstvena preventiva (Terme Čatež),
•	zdravstvena ambulanta na področju Ljubljane,
•	volitve 1982,
•	III. samoprispevek,
•	dejavnost ZSM in nje11
organiziranost,	,
•	programsko	volijo
konference OO ZK in 0
zs,
•	inovacije in pravilni* *4 tem,
•	družbena prehrana,
•	izobraževanje sam°u pravnih organov in DP O- »
Za Izvršilni odbor *'■ SOZD sta bila soglasno ^ dentirana
Jože PENTEK za pred** dnika in
Marija KOLŠEK za
mestnika predsednika.
Udeleženci posveta so soglasno sprejeli naslednje
sklepe:
•	Udeleženci posveta posebno člani'ZK se obvezujemo, da bomo obravnavali sklepe 21. seje CK ZKJ in v skupni akciji pripravili konkretne pobude in programe.
•	Udeleženci posveta podpiramo sprejete sklepe druge redne seje delavskega sveta SOZD z dne 1/10-1981, katerih realizacija je pogoj za dosego planskih ciljev v letu 1981.
•	Pred razpravo na zborih delavcev o rezultatih gospodarjenja v devetih mesecih letos in sprejemanju periodičnih obračunov smo udeleženci posveta osebno odgovorni za pripravo ocen in predlogov družbenopolitičnih organizacij in seznanitev slehernega delavca s stanjem in sprejetimi sklepi ter ukrepi delavskega sveta SOZD in naših OZD.
•	Udeleženci posveta smo dolžni organizirati in aktivno sodelovati pri organizaciji in vodenju razprav ob sprejemanju periodičnih obračunov in dati pobudo za sprejem dodatnih dogovorov in ukrepov za dosego plana 1981, Rok 31/10-1981
•	Udeleženci posveta se bomo na sejah delavskih svetov TOZD in enovitih DO, ki smo jih dolžni sklicati, osebno zavzemali za sprejem samoupravnega sporazuma o oblikovanju sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu.
•	Udeleženci posveta smo osebno odgovorni za izvajanje in uresničevanje sprejetega programa za pripravo in sprejem letnega plana za leto 1982, prav tako pa se bomo aktivno vključevali v pripravo in sprejem izhodišč za plan 1982.
•	Udeleženci posveta smo osebno odgovorni za pripravo, sprejem in izvrševanje programov dolgoročne stabilizacije in varčevanja.
•	Udeleženci posveta se obvezujemo, da bomo v novembru letos skupno obravnavali izvršitev vseh sprejetih sklepov in zaključkov današnjega posveta.
Zakliučci radničkog saveta SOUR Emona
informator
Srpskohrvatski
prilog
Da bi proizvodne organizacije udruženog rada ostvarile
planom postavljene cilj e ve u
1982. godini radriički je savet
SOUR Emona 1. oktobra do-
neojdedeče zaključke:
•	U oblasti ratarske proizvodnje treba posvetiti največu pažnju kvalitet-noj setvi i obradi zemlji-šta, obzirom da smo utvr-dili da su tu prinosi po hektaru skoro posvuda preniski.
Odgovorni su direktori radnih organizacija i OOUR, kao i tehnolozi Agroemone i Kmetij skog kombinata Ptuj.
•	Za stočarsku proizvodnju treba več sada prilikom žetve obezbediti največe moguče količine kukuru-za. Takoder treba obezbediti potrebne uvozne siro-vine.
Odgovorni su .direktor Tovarne močnih krmil u Ljubljani i direktor TMK u Dražencima kod Ptuja, te Emona Commerce.
•	Da bi obezbedili goveda za klanje u Mesnoj industriji treba povečati lovljenje goveda i u vezi toga ubrzati i obezbediti sredstva za rekonstrukcijo farme u Smledniku. Kmetijski kombinat Ptuj bi se morao postepeno preusmeriti od sadašnjeg lovljenja za organizacije izvan SOUR-a na lovljenje goveda za RO MIZ Zalog. Mesna industrija se mora organizovati tako da bude u stanju nabavljati telad u odgovarajučim količinama za ovu proizvodnju. Radi povečanja izvoza se u ovu akciju mora uključiti i RO Emona Commerce.
Odgovorni su direktor RO i OOUR Kmetij skog kombinata Ptuj, Agroe-mona, MIZ, Emona Commerce.
•	I dalje treba intenzivno razvijati prodaju ptujskog vina na domačem i stra-nom tržištu. Za to su za-dužene organizacije odnosno poslovodni organ unutrašnje i spoljne trgovine te radne organizacije i OOUR Kletarstvo KK Ptuj. •
•	Treba povečati proizvodnju robe za izvoz što je u narednim mesečima ove godine i idučim godina-ma jedno od najvažnijih zaduženja svih onih organizacija ko j e imaju ovu proizvodnju ili je mogu organizovati (stoka odnosno meso te mesni proizvodi, ribe, hmelj, voče, prerada povrča, šumskih plodova i sl.)
Odgovorni su direktori radnih organizacija i osnovnih organizacija udruženog rada.
® Politiku investičionih ula-ganja treba podrediti cilj evima povečanja proizvodnje za izvoz i sticanju osnovne stočne hrane i konkretizirati je kroz program investicija za nare-dnu godinu. Odgovorni su direktori radnih organizacija.
•	Mesna industrija mora u skladu sa razdelom rada u regiji ubrzati sprovodenje planirane rekonstrukcije, da bi dobila registracij u za izvoz proizvoda na ne-rnačko tržište.
Odgovoran je direktor RO MIZ.
Za delatnost inženjeringa bili su nakon rasprave prihvačeni sledeči zaključek
® Kod izbora projektanta za nove investicije u SOUR
Emona mora obavezno saradivati i stručni savet za investicije SOUR Emona.
•	Kod izrade inženjermg ponuda za inostranstvo potrebno je za izradu eko-nomskog dela i finansij-skih konstrukcija uključiti i Internu banku Emona, Jugoslovensku banku i Ljubljansko banku.
•	RO Emona Inženiring za-jedno sa Emona Commer-com organizuje marke-
ting ekipu koja če proučiti inostrana tržišta na koja je usmerena naša aktivnost.
U oblasti unutrašnje trgovine bili su prihvačeni sledeči zaključci:
•	U svim organizacijama udruženog rada treba preveriti snabdevenost sa robom i nabavnemogučno-sti konjunkturne robe. Odgovorni su direktori radnih organizacija i osnovnih organizacija udruženog rada, nabavne službe i poslovode.
•	Neka se odmah prouči ovogodišnja saradnja u poslovanju maloprodajnih organizacija i Robnog centra - OOUR Centro-merkur i OOUR Prehrana, utvrde eventualni ne-dostaci u nabavkama, uzroci ,i odgovornost, ponašanje u isporukama kritičnih proizvoda, kretanje
učešča maloprodajnih organizacija u ukupnom prihodu i realnost njego-vog obračuna.
Odgovorni su potpredse-dnik poslovodnog odbora, direktori radnih organizacija i direktori OOUR.
• Potrebno je proučiti uzro-ke zaostajanja u okreta-nju rezervi u odnosu na predvideno, nekurentne rezerve što pre prodati i povezati nagradi vanj e ra-dnika na okretanje rezer-
vi i u onim OOUR gde to j oš ni j e napravljeno. Odgovorni direktori radnih organizacija i osnovnih organizacija udruženog rada.
•	Potrebno je odmah izradi-ti program podsticanja prodaje za period okto-bar-decembar 1981 uklju-čivši tu sve moguče i do-pustljive akcije. Odgovorni su potpredse-dnik poslovodnog odbora, direktori radnih organizacija i OOUR, kao i drugi odgovorni radnici u nabavci i prodaji.
•	Osnovne Organizacije udruženog rada iz oblasti unutrašnje trgovine mora ju svako otstupanje od planiranih troškova mesečno proučiti i poduzeti mere da bi se ovo sma-njilo.
Odgovorni su direktori OOUR.
•	U slučaju fluktuacije razdeliti posao na druge ra-dnike, gde je to moguče i pod uslovom da se obim poslovanja ne smanji ili ne izgubi na kvalitetu. Odgovorni su direktori OOUR.
•	Isplate za lične dohotke i iz fonda zajedničke potrošnje dosledno sprove-sti i uskladiti sa društvenim dogovorom. Odgovorni su direktori OOUR.
•	Sve organizacije udruženog rada dužne su uskladiti finansijska kretanja sa robnima, ubrzati napla-te, obezbediti najbolje proprocije izmedu obima i mogučnosti naplata i obaveza, u skladu sa do-govorenom finansijskom politikom članica Interne banke.
•	Odgovorni su direktori OOUR, habavne službe i računovode.
Stručne službe SOUR mora-ju proučiti mogučnost uvodenja povoljnijih oblika kupovine u emoninim prodavnicama.
•	O položaju trgovine treba izraditi celovitu analizu koja se podnese IO up-šteg udruženja trgovine u pretres sa zahtevo m da položaj trgovine obradi takoder Privredna komora Slovenije.
Odgovoran je potpredse-dnik poslovodnog odbora.
® O položaju trgovine oba-vesti se sa istim analizom RKSPK sa traženjem da se ubrza donošenje odlu-ke o maržama u trgovini na veliko i malo. Odgovoran je potpredse-dnik poslovodnog odbora.
•	Odmah se pri premi pregled očekivanih učešča prema ugovorima za 1981. godinu, koja se obračunavaj u krajem godine, te utvrditi koliko če o vi uti-cati na poslovni rezultat trgovine.
Odgovorne su nabavne službe OOUR i služba za plan i analize SOUR.
•	Preko Slovenije pokrenu-ti postupak kod Jugoslavije da se što pre ukinu apsolutne marže za one proizvode u saveznoj nad-ležnosti kod kojih su samo kamate za uložena finansijska sredstva u avanse za finansiranje proizvodnje veča nego celokupna dozvoljena razlika u ceni.
Odgovoran je potpredše-dnik poslovodnog , odbora.
•	Odmah treba iz.aditi analizu poslovanja trgovine u Sloveniji (prema podaci-ma SDK odnosno ustanoviti negativna odstupanja naših organizacija u trgo-vinskoj oblasti i odmah poduzeti mere da se ova odstupanja zaustave, odnosno da se poboljša poslovanje.
Odgovorni su potpredse-dnik poslovodnog odbora i služba za plan i analize. Nakon izlaganja druga Mikuža o delatnosti turizma i hotelijerstva radnič-ki je savet doneo sledeče zaključke:
•	Zaduži se direktora OOUR Evropa Celje i druge odgovorne radnike da naprave sve da se realizu-je sanacioni program u 1981. godini. Ponovo treba proučiti broj zaposlenih i odgovarajuču kadrovsko struktura.
•	Radnički savet SOUR se slaže sa predlogom poslovodnog odbora da treba odmah pristopiti likvidaciji OOUR Casino.'
•	Radi postizanja boljih efe-kata i medusobne sarad-nje medu OOUR Emona hoteli, treba na nivou RO Emona hoteli organizovati
deviznu službu i komercijalno-prodajnu zajed no sa propagandno-informativnom službom.
•	U okviru E hotela treba intenzivno pristopiti več više puta predvidenem u vodenju odredenih je-dinstvenih standarda u svim Emona hotelima, ie-dinstvenom dizajnu i sl. Kod toga moraju saradivati takoder odgovaraju-če službe na nivou SOUR.
•	Emona hoteli i RO MIZ Zalog moraju se dogovoriti do kraja godine o obi-mu isporuka mesne industrije po kvalitetu, dina-mici, ceni i drugim uslo-vima.
Nakon izlaganja iz oblasti spoljno-trgovinskog poslovanja druga Mikuža radnički je savet potvrdio sledeče zaključke:
•	RO Emona Commerce odgovorna je da zajedno sa radnim organizacijama pripremi dinamiku plana izvoza do kraja godine 1981, i to najkasnije do 2. 10. 1981. Kod togasaradu-je služba sektoraza ekonomske odnose sa ino-stranstvom.
Lično su odgovorni: direktor RO Emona Commerce, direktori RO, direktori OOUR i direktori sektora u RO E-Com-merce.
•	U okviru RO Emona Commerce i drugih radnih organizacija plan izvoza mora biti raščle-njen prema vrstama i količinama robe i organiza-
cionim jetiinicama odnosno odgovornim nosioci-ma proizvodnje, nabavke i izvoza.
•	Dinamiku plana izvoza moraju odgovorni radnici RO Emona Commerce do kraja godine 1981 pripre-miti i uskladiti sa SI-ZEOI.
•	Radna organizacija E-Commerce mora u sarad-nji sa službom sektora za ekonomske odnose sa inostranstvom što pre po-dneti plan izvoza i uvoza SIZEOI.
•	U vezi pripreme plana za 1982. godinu mora RO Emona Commerce obezbediti da svi sektori, i oni koji su dosada bili speci-jalizovani samo za uvoz, da budu zaduženi za izvoz. Za ovo se zaduže svi direktori poj edini h sektora.
•	Radnički saveti OOUR koji su prema planu zaduženi za izvoz do kraja 1981. godine, a naročilo radnički savet RO E-Commerce, moraju u ovom periodu zajedno sa društveno-političkim organizacijama pratiti reali-zovanje prihvačenog plana i donositi potrebne mere.
•	Da bi do kraja godine što više smanjili uvoz uvozi čemo samo najpotrebniju robu za potrebe ove godi ne i prvih meseci naredm godine. Stoga radnički sa vet daje ovlaštenje pošlo vodnom odboru da na predlog radnih organizacija odredi obim i prioritet uvoza.
•	RO E-Inženiring zaduže-na je da što pre i u obimu plana realizuje devizni priliv predviden za godinu 1981.
Svi navedeni zaključci va-že smisaono i za Kmetijski kombinat Ptuj koji u 1981. godini ureduje odnose sa SIZEOI neposredno.
Radnički savet SOUR Emona prihvata predlog samoupravnog sporazuma o oblikovanju fonda za izravnavanje uslova privredivanja u izvozu s tim da se a/l tački 1. stava
2.	člana popravi datum 1. 6., koji mora pravino glasiti 1. 7.
Predlog sporazuma radnički savet SOUR daje u pretresanje i prihvat ra-dničkom savetu OOUR i RO, koji su dužni uzeti u diskusiju i prihvatiti do 20. 10. 1981.
■ DRUGI O NAMA:
»Ambalaža« bezrobe
Primera nedovoljno organizovanog nastupa ju-goslovenske privrede ima u mnogim beležnicama zvaničnih predstavnika u ambasadama i trgovinskim predstavništvima. Neki od podataka ugledaju i svetlost dana, a, s obzirom da se obično ne govori o najkrupnijim primerima, i mali su dovoljni za sagle-davanje prepusta.
Najnoviji slučaj saznali smo od jugoslovenskog ambasadora u Republici Mali, A. Psončaka, koji se u osvrtu na našu »poslovnost« poslužio primerom kada je »Emona« iz Ljubljane nedavno u toj zemlji izgradila samousluge čije je otvaranje popračeno odgovarajučim prigodnim ceremonijalom. Obilaze-či rafove trgovina, naš ambasador nije našao nije-dan jugoslovenski proizvod, dok je zapazio, na primer, mleko iz Čehoslovačke, sa kojom Mali nema diplomatske odnose. Ako je neko mišljenje da je francuski uticaj u Maliju veoma snažan, onda to sigurno ne može govoriti i o slučaju ovakvog primera, (VK)
PRIVREDNI PREGLED Beograd 14. oktobra 1981
P. S.
V delovni organizaciji Emona Commerce smo zvedeli kot nam je povedal Zvone Veber, direktor te delovne organizacije, da je ta v vseh letih, odkar je pričela Emona graditi v Maliju markete, poslala že na stotine ponudb za naše blago, ki naj bi napolnil police v novozgrajenih marketih, vendar doslej brez uspeha. Tudi obiski številnih trgovskih predstavnikov iz republike Mali, kar seveda ni brez stroškov, niso pripeljali do trdnih dogovorov. Šele v zadnjem času, ko je Emona pristala na za Mali izredno ugodno plačilne pogoje - rok plačila z menico na 180 dni - so pristali na nakup blaga v vrednosti 200 milijonov dinarjev.
Uredništvo
E-in.
Konkretni in obvezujoči
sklepi
(Nadaljevanje a 1. str.)
membnejših zadolžitev vseh tistih organizacij, ki tako proizvodnjo imajo ali jo lahko organizirajo (živina oz. meso ter mesni izdelki, ribe, hmelj, sadje predelava vrtnin, gozdnih sadežev, itd.)
Odgovorni: direktorji DO in TOZD.
•	Ciljem povečane, proizvodnje za izvoz ter pridobivanju osnovne krme za živino, je treba podrediti tudi politiko investicijskih naložb in jo konkretizirati v planu investicij za prihodnje leto.
Odgovorni: direktorji DO.
•	Mesna industrija mora v skladu z delitvijo dela v regiji pospešiti izvedbo planirane rekonstrukcije, da bo dobila registracijo za izvoz proizvodov na nemško tržišče.
Odgovoren: direktor DO
ivnz.
•	Pri izbiri projektanta za nove investicije v SOZD Emona mora obvezno sodelovati tudi strokovni svet za investicije SOZD Emona.
•	Pri izdelavi inženiring ponudb za inozemstvo je potrebno za izdelavo ekonomskega dela in finančnih konstrukcij vključiti Interno banko Emona, Jugoslovansko banko in Ljubljansko banko.
•	DO Emona Inženiring skupaj z Emona Commerce organizira marketing ekipo, ki naj prouči inozemske trge na katere bo usmerjeno naše delovanje.
•	V vseh OZD notranje trgovine naj se preveri založenost z blagom ter nabavne možnosti za blago, ki ima konjukturo.
Odgovorni: direktorji DO in TOZD, nabavne službe in poslovodje.
•	Takoj naj se preuči letošnje medsebojno poslovanje maloprodajnih organizacij z Blagovnim centrom -TOZD Centromerkur in TOZD Prehrana - ugotovi eventuelne pomanjkljivosti pri dobavah, njihove vzroke in odgovornost, obanšanje pri dobavah kritičnih proizvodov, gibanje deleža maloprodajnih organizacij v skupnem prihodku in realnost njegovega obračuna.
Odgovorni:	podpredse-
dnik PO, direktorji DO in direktorji TOZD.
•	Potrebno je proučiti vzroke za zaostajanje obračanja zalog za načrtovanim, nekurantne zaloge čimprej odprodati ter vezati nagrajevanje delavcev na obračanje zalog v tistih TOZD, kjer to še ni izvršeno.
Odgovorni: direktorji DO in TOZD.
•	Takoj je potrebno izdelati program pospeševanja prodaje za obdobje oktober-december 1981 vključno z vsemi prodajnimi akcijami, ki so v tem času možne in dopustne.
Odgovorni:	podpredse-
dnik PO, direktorji DO in TOZD ter drugi odgovorni delavci nabave in prodaje.
•	OZD s področja notranje trgovine morajo vsako odstopanje od planiranih stroškov mesečno proučiti in ukrepati za njihovo zmanjšanje.
Odgovorni:	direktorji
TOZD.
® Pri fluktuaciji porazdeliti delo na druge delavce, kjer je to le mogoče in pri pogoju, da se obseg poslovanja ne bo zmanjšal ali kakovostno poslabšal.
Odgovorni:	direktorji
TOZD.
•	Zadolži se direktorja TOZD Evropa Celje in druge odgovorne delavce, da storijo vse, da se sanacijski program v letu 1981 uresniči. Ponovno je treba preučiti tudi število zaposlenih in ustrezne kadrovske strukture.
•	Delavski svet SOZD soglaša s predlogom poslovodnega odbora SOZD o ta7 kojšnjem pričetku postopka likvidacije TOZD Casino.
•	Zaradi doseganja boljših učinkov in medsebojnega sodelovanja med TOZD Emona hoteli se na ravni DO Emona hoteli organizira
devizna služba,
komerčialno prodajna s propagandno-informativno službo.
•	V okviru E hotelov je treba intenzivno pristopiti k že večkrat predvidenemu uveljavljanju določenih enotnih standardov v vseh Emona hotelih, enotnemu designu, itd. Pri tem morajo sodelovatu tudi ustrezne službe na ravni SOZD.
•	Emona hoteli in DO MIZ Zalog se morajo do konca leta dogovoriti o obsegu dobav mesne industrije po kvaliteti, dinamiki, ceni in drugih pogojih.
•	DO Emona Comerce je ’ odgovorna, da skupaj z delovnimi organizacijami pripravi dinamiko plana izvoza do konca leta 1981 in to najkasneje do 2/10-1981. Pri tem sodeluje služba sektorja za ekonomske odnose s tujino.
Osebno odgovorni: direktor DO Emona Commerce, direktorji DO, direktorji TOZD in direktorji sektorjev v DO E-Commerce.
•	Izplačila za OD in iz sklada sredstev skupne porabe doseledno izvesti in uskladiti z družbenim dogovorom.
Odgovorni:	direktorji
TOZD
•	Vse OZD so dolžne uskladiti finančne tokove z blagovnimi tokovi, pospešiti izterjavo, zagotavljati najustreznejša razmerja med obsegom in možnostjo terjatev in obveznosti v skladu z dogovorjeno finančno politiko članic Interne banke.
Odgovorni:	direktorji
TOZD, nabavne tslužbe in računovodje.
•	Strokovne	službe
SOZD naj proučijo možnost uvedbe ugodnejših nakupnih oblik v emonskih prodajalnah.
•	O položaju trgovine se izdela celovita analiza, ki se posreduje IO splošnega združenja tregovine v obravnavo z zahtevo, da obravnava položaj trgovine
, tudi Gospodarska zbornica Slovenije.
Odgovoren:	podpredse-
dnik PO
•	O položaju trgovine se obvesti z isto analizo RKTSGZ z zahtevo, da se pospeši sprejem odloka o maržah v trgovini na debelo in na drobno.
Odgovoren:	podpredse-
dnik PO
•	Takoj se pripravi pregled pričakovanih deležev po pogodbah za leto 1981, ki se obračunajo šele ob koncu leta ter ugotovi, koliko bodo vplivali ti dohodki na poslovni rezultat trgovine.
Odgovorne: nabavne službe TOZD in služba za plan in analize SOZD.
•	Preko SZT Slovenije naj se sproži postopek pri OZT Jugoslavije, da se čimprej odpravijo absolutne marže za tiste proizvode v zvezni pristojnosti, pri katerih so samo obresti za vložena finančna sredstva v avanse za financiranje proizvodnje višje kot celotna dopustna razlika v ceni.
Odgovoren:	podpredse-
dnik PO.
•	Takoj naj se izdela analiza poslovanja trgovine v Sloveniji (po podatkih SDK oz. SZTS) ter ugotovi, kje so negativna odstopanja naših organizacij trgovine in takoj ukrepa, da se ta odstopanja zaustavijo oz. poslovanje izboljša.
Odgovorni:	podpredse-
dnik PO in služba za plan in analize SOZD.
•	V okviru DO Emona Commerce in drugih DO mora biti plan izvoza razčlenjen po vrstah in količinah blaga ter organizacijskih enotah oz. odgovornih nosilcih proizvodnje, nabave in izvoza.
•	Dinamiko plana izvoza
S seje delavskega sveta SOZD Emona - delegati glasujejo
do konca leta 1981 morajo odgovorni delavci DO Emona Commerce pripraviti in uskladiti s SISEOT.
•	Plan izvoza in uvoza mora DO E-Commerce v sodelovanju s službo sektorja za ekonomske odnose s tujino' čimprej predložiti SI--SEOT.
•	V zvezi s pripravo-plana za leto 1982 mora DO Emona Commerce zagotoviti, da bodo vsi sektorji, tudi tisti, ki so bili doslej specializirani le na uvoz, zadolženi tudi za izvoz. Za to so zadolženi vsi direktorji posameznih sektorjev.
•	Delavsi sveti TOZD, ki
so po planu zadolženi za izvoz do konca leta 1981, zlasti pa delavski svet DO E-Commerce, morajo v tem obdobju skupaj z družbeno političnimi	organizacijami
spremljati	uresničevanje
1 sprejetega plana in sprejemati potrebne ukrepe.
•	Da bi do konca leta čimbolj zmanjšali uvoz, bomo uvažali le najpotrebnejše blago za potrebe letošnjega leta in prvih mesecih naslednjega leta. Zato delavski svet pooblašča poslovodni odbor, da na predlog delovnih organizacij določa obseg in prioritete uvoza.
•	DO E-Inženiring je za dolžena, da čimprej in v obsegu plana realizira devizni priliv predviden za leto 1981.
■ OBISKI
Delegacija Sri Lanke v Emoni
Ljubljana, 27. oktobra - Parlamentarna delegacija prijateljske Sri Lanke, ki je kot gost Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti te dni v Sloveniji, je obiskala Emono. S predstavniki poslovodnega odbora SOZD Emona in nekaterih delovnih organizacij Emone so se po ogledu filma o Emoni pogovarjali o problematiki trgovine, agroži-vilstva, predvsem pa o delovanju samoupravnega sistema v tako heterogeni delovni organizaciji, kakršna je Emona. Gostje so se zanimali za delitev dohodka, za način združevanja denarja za skupne naložbe in povezovanje posameznih panog pri razreševanju skupnih problemov in interesov.
Z. G.
•	Vsi sprejeti sklepi veljajo smiselno tudi za DO KK Ptuj, ki v letu 1981 ureja odnose s SISEOT še neposredno.
•	Delavski svet SOZD Emona sprejme predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja
v izvozu s tem, da se v a) 1 točki 1. odstavka 2. člena popravi datum 1. 6. tako, da se pravilno glasi 1.7.
Predlog sporazuma delavski svet SOZD daje v obravnavo in sprejem delavskim svetom TOZD in DO, ki so ga dolžni obravnavati in sprejeti do 20/10-1981.
***■
•	Delavski svet SOZD je sprejel sklep o dopolnitvi sklepa o skupni devizni politiki za leto 1981:
1.	člen. Uporabniki združenih deviznih sredstev so dolžni za uporabo teh sredstev v času od 1/10-1981 do 31/1-1982 poleg rednega prispevka za pospeševanje izvoza plačati istočasno tudi posebni prispevek po stopnji 10% od dinarske protivrednosti uporabljenih deviznih sredstev po prodajnem tečaju na dan prenosa sredstev na račun uporabnika.
Pri uporabi deviznih sredstev za uvoz blaga široke potrošnje se deli posebni prispevek iz prejšnjega odstavka med grosistično OZD in maloprodajnimi OZD v razmerju razlike v ceni, ki jo smejo na dan uvoza zaračunati za ustrezno vrsto uvoženega blaga. Sredstva iz vplačanega posebnega prispevka se uporabljajo za namene, pod pogoji in na način kot je določeno s sklepom DS SOZD za uporabo sredstev sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vodi Interna banka na posebnem internem računu kot sestavni deL sredstev sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu.
2.	člen. Ta sklep prične veljati takoj.
•	Delavski svet SOZD sprejme Sklep o uporabi sredstev sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu v času od 1/10-1981 do 15/1-1982:
1.	člen. S tem sklepom so določeni nameni, pogoji in način uporabe sredstev sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu, ki bodo zbrana do 15-1-1982 v znesku din 45.247.000 in to: 1. din 24.247.000 iz prispevka podpisnikov samoupravnega sporazuma o oblikovanju sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu po stopnji 2% od ustvarjenega prihodka, ki bo dosežen v drugem polletju 1981.
2.	din 6.000.000, ki jih zagotavlja Interna banka Emona iz prihodkov za leto 1981,
3.	din 15.000.000 iz posebnega prispevka uporabnikov deviznih sredstev po sklepu o dopolnitvi sklepa o skupni devizni politiki iz leta 1981 (10% od din 150.000.000).
2.	člen
Sredstva sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu uporabi odbor Interne banke za skupno devizno poslovanje tako, da prizna:
1. OZD - izvozniku za lastni
izvoz blaga v času od 1/10-1981 do 31/12-1981 nadomestilo za kritje dela stroškov izvoza v višini 20% od tistega dela dinarske protivrednosti deviznega plačila za izvoženo blago, s katerim razpolaga izvoznik (po SaS - 65%) na podlagi izvozne carinske deklaracije, upoštevajoč dinarski tečaj ZIS, ki je veljal zadnji dan prejšnjega meseca za obračun izvoznih vzpodbud.
2. OZD - izvozniku storitev nadomestilo za kritje dela stroškov izvoza v višini 10% od tistega dela dinarske protivrednosti priliva deviznih plačil v času od 1/10-1981 do 15/1-1982, s katerim razpolaga izvoznik (po SaS 65%) - na podlagi priliva deviz na devizni račun.
Odbor za skupno devizno poslovanje priznava nadomestilo po 1. odstavku tega člena na podlagi pismenih zahtevkov upravičencev, ki so jim priložena dokazila, da je podana osnova za priznanje nadomestila. Odbor je dolžan obravnavati te zahtevke najpozneje v 7 dneh po predložitvi.
Odbor za skupno devizno poslovanje je pooblaščen, da morebitni presežek sredstev sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu za leto 1981 do 15/1-1982 uporabi za povečahje nadomestila po
1.	točki 1. odstavka tega čle^ na v zvezi s sroški za tisti izvoz, ki je bil nujen za dosego dogovorjenega obsega izvoza, pa pri njem OZD -7 izvoznik z vsemi družbenimi in internimi vzpodbudami in nadomestili ne krije dejanskih stroškov takega izvoza in če to bistveno prizadene njegov gospodarski rezultat. Tako dodatno nadomestilo ne sme presegati 10% osnove za nadomestilo po 1. točki 1. odstavka tega člena.
3.	člen
Interna banka izplačuje nadomestila po 2. členu tega sklepa upravičencem na podlagi sklepa odbora za skupno devizno poslovanje najpozneje v 3 dneh po sprejetju sklepa o priznanju nadomestila.
V primeru neusklajenosti priliva in odliva sredstev sklada, Interna banka za pD' čilo priznanih nadomestil premostitveno kreditira sklad.
Obrestna mera za te kredite znaša: 4% in bremeni sredstva sklada.
4.	člen
Ta sklep začne veljati, ko
bo začel veljati samoupravni sporazum o oblikovanji sklada za izravnavo pogojev gospodarjenja v izvozu.
A E-Informator
informator priloga
Na podlagi 578. člena zakona o združenem delu in 76. člena samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona je delavski svet SOZD na seji dne 1. 10. 1981 sprejel
oktober 1981
Pravilnik o organizaciji in delu notranje arbitraže v SOZD Emona
Ljubljana
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S samoupravnim sporazumom o združitvi DO v SOZD Emona je v SOZD Emona Ljubljana (v nadaljnjem besedilu SOZD) ustanovaljena notranja arbitraža (v nadaljnjem besedilu: arbitraža, ki je pristojna:
1.	za reševanje samoupravnih sporov med OZD, med OZD in njihovimi delovnimi skupnostmi v sestavi SOZD-a, nastalih zaradi neizvrševanja oziroma nepravilnega izvrševanja njihovih samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov;
2.	za reševanje poslovnih sporov med OZD iv SOZD v zvezi s prometom blaga in storitev oziroma neizponjeva-nja dogovorjenih talnih materialnih obveznosti.
2.	člen
V sporih iz prvega člena tega pravilnika lahko na predlog udeležencev v sporu arbitraža posreduje za sporazumno rešitev spornih razmerij in sklene med udeleženci poravnavo.
3.	člen
Arbitraža je kot stalen in samostojen organ v SOZD Emona pri opravljanju svoje funkcije neodvisna.
Arbitraža odloča na podlagi ustave, zakona, samoupravnih splošnih aktov in pravil socialistične morale.
4.	člen
Arbitraža ima svoj sedež na sedežu SOZD.
Arbitraža ima svoj pečat z napisom »notranja arbitraža V SOZD Emona Ljubljana.«
5.	člen
Arbitraža posluje v slovenskem jeziku.
Vsak udeleženec v arbitražnem sporu ima v skladu z zakonom pravico v postopku pred arbitražo uporabljati svoj jezik in pisavo.
6.	člen
Arbitraža izdaja o sporih iz svoje pristojnosti dokončne odločbe.
Zoper odločbe arbitraže ni pritožbe, pač pa je dopusten preizkus njihove zakonitosti po določbah zakona o sodiščih združenega dela in njihova razveljavitev po določbah zakona o pravdnem postopku.
Odločbe arbitraže imajo moč pravnomočne sodbe in so izvršljive.
Pravnomočne odločbe arbitraže izvršujejo redna sodišča.
7.	člen
V kolikor v samoupravnem sporazumu o združitvi delovnih organizacij v SOZD in v tem pravilniku ni drugače določeno, uporablja arbitraža, kadar odloča v samoupravnih sporih določbe republiškega zakona o samoupravnih sodiščih in zakona o sodiščih združenega dela, kadar pa odloča v poslovnih sporih, pa uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.
8.	člen
Materialna sredstva, ki so potrebna za delo arbitraže zagotavljajo organizacije združenega dela združene v SOZD, ki so dolžne poskrbeti tudi za druge pogoje njenega dela.
Višina sredstev se določi po merilih, ki so določena za financiranje delovne skupnosti SOZD v pravilniku o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih sklenjenem med delovno skupnostjo SOZD Emona in OZD v sestavi SOZD-a.
II.	SESTAVA IN ORGANIZACIJA ARBITRAŽE
9.	člen
Arbitraža ima predsednika, njegovega namestnika, tajnika in arbitre. Arbitraža posluje na sejah zbora, arbitražnem svetu in na arbitražnih senatih.
10.	člen
Predsenika arbitraže, njegovega namestnika in tajnika imenuje delavski svet SOZ za dve leti in jih lahko ponovno imenuje.
Predsednika arbitraže in njegovega namestnika izbere delavski svet SOZD z liste arbitrov.
Tajnik aritraž mora imeti dokončano pravno fakulteto.
11.	člen
Delavski sveti TOZD-ov, delavski sveti enovitih DO, ter delavski svet delovne skupnosti SOZD in delavski svet Interne banke imenujejo na listo arbitrov po enga arbitra.
Arbitri se imenujejo na listo arbitrov za dve leti, lahko pa so imenovani največ dvakrat zporedoma.
Listo arbitrov sestavi delavski svet SOZD na podlagi podatkov o njihovem imenovanju.
12.	člen
Za arbitra je lahko izvoljen vsak polnoletni delavec TOZD, razen člana delavskega sveta SOZD, člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD in tajnika arbitraža. Izvoljen je lahko tisti delavec, ki ima potrebne izkušnje oziroma je strokovnjak za posamezna gospodarska področja SOZD, in je moralno-politično primeren za opravljanje te funkcije.
Arbiter se razreši v primerih, ki jih našteva zakon o samoupravnih sodiščih.
Delavski svet, ki je imenoval arbitra, ga lahko razreši pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če nastopijo razlogi iz katerih se lahko razreši sodnik sodišča združenega dela.
Določba o razrešitvi arbitrov pred potekom časa, velja tudi za razrešitev predsednika arbitraže, njegovega namestnika in tajnika.
13.	člen
Predsednik arbitraže opravlja naslednja dela:
-	nadzoruje delo arbitraže,
-	skrbi za pravilno uporabo samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov.
-	skrbi za pravilno uporabo tega pravilnika,
-	sklicuje zbor arbitraža, mu predseduje in sodeluje pri izvršitvi njegovih sklepov,
-	sklicuje arbitražni svet,
-	imenuje arbitre z liste arbitrov, v primerih, ki jih določa 43. člen tega pravilnika,
-	opravlja dela, določena s tem pravilnikom.
14.	člen
Namestnik predsednika arbitraže opravlja v primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika dela, ki mu jih poveri predsednik arbitraže.
15.	člen
Tajnik arbitraže opravlja naslednja dela:
-	sodeluje s predsednikom arbitraže, pri pripravi obravnav in izdelavi odločb
-	opravlja pripravljalna dejanja za konstituiranje arbitražnih senatov,
-	sodeluje na zboru arbitraže,
-	opravlja nadzor nad administrativnim delom, potrebnim za delovanje arbitraže,
-	skrbi za pravilno izvrševanje sklepov in odločb arbitražnih senatov,
-	opravlja druge posle določene s tem pravilnikom.
Tajnik arbitraže je dolžan prisostvovati vsem narokom,
obravnavam in sejam arbitražnega sveta in arbitražnih senatov.
Sodelovanje tajnika, predsednika in namestnika predsednika ter arbitrov pri delu notranje arbitraže je častna funkcija.
16.	čeln
Arbitražni svet sestavljajo: predsednik arbitraže, njegov namestnik, tajnik in dva arbitra, ki ju imenuje predsednik arbitraže z liste arbitrov. V zadevah, ki se nanašajo na delo arbitraže in na njeno pristojnost ter v zadevah, v katerih ne določa arbitražni senat v konkretnem sporu, odloča arbitražni svet, ki ga skliče po potrebi predsednik arbitraže.
17.	člen
Arbitraža odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik senata in dva arbitra kot člana.
Vsak udeleženec v sporu imenuje po enega arbitra za člana arbitražnega senata, ta dva pa sporazumno imenujeta predsednika arbitražnega senata.
Arbitra in predsednika arbitražnega senata se imenuje z liste arbitrov.
Za arbitra oziroma predsednika arbitražnega senata ne more biti izbran tisti delavec, ki je v delovnem razmerju v
TOZD oziroma delovni skupnosti, ki je stranka v sporu.
Predsednik arbitraže in njegov namestnik sta lahko imenovana le za predsednika arbitražnega senata.
18.	člen
Predsednik arbitraže dostavi v treh dneh od prejema predloga za sprožitev arbitražnega spora ta predlog nasprotnemu udeležencu in ga pozove, naj v 8 dneh od prejema predloga obvesti o imenovanju arbitra z opozorilom, da ga bo sicer imenoval predsednik arbitraže.
III.	PRISTOJNOST ARBITRAŽE
19.	člen
Arbitraža je pristojna za reševanje naslednjih samoupravnih sporov:
1.	Sporov, ki so nastali zaradi neizvrševanja samoupravnih sporazumov ali dogovorov,
2.	Sporov iz samoupravnih razmerij med TOZD-i in delovnimi skupnostmi, ki izvirajo iz razmerij, urejenih s samoupravnim sporazuom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci, TOZD in delavci delovnih skupnosti,
3.	Sporov med delovnimi skupnostmi, ki opravljajo dela skupnega pomena in ki izvirajo iz razmerij, urejenih s posebnim samoupravnim sporazumom med temi skupnostmi v SOZD Emona.
20.	člen
Arbitraža rešuje tudi odškodninske spore, ki nastanejo v zvezi s samoupravnimi razmerji, naštetimi v prejšnjem členu.
Arbitraža je pristojna tudi za reševanje poslovnih sporov med udeleženci samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD.
21.	člen
Arbitraža pazi na svojo pristojnost po uradni dolžnosti med vsem postopkom. Udeleženci lahko arbitražo ves čas postopka opozorijo na njeno nepristojnost.
Za spore, ki spadajo po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD in po določbah tega pravilnika v pristojnost arbitraže, je izključena pristojnost rednih sodišč, sodišč združenega dela in drugih samoupravnih sodišč.
22.	člen
Kadar nasprotnik predlagatelja postopka pred arbitražo v odgovoru na predlog izpodbija pristojnost arbitraže, odloči o pristojnosti arbitražni svet.
Če arbitražni svet ugotovi, da je arbitraža pristojna za odločanje, se nadaljuje postopek z imenovanjem arbitrov in konstituiranjem arbitražnega senata, čeprav nasprotnik predlagatelja odkloni sodelovanje v tem postopku.
IV.	NAČELA POSTOPKA
23.	člen
Arbitraža postopa po določbah samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD, po določbah tega pravilnika ter v skladu z dogovorom udeležencev.
24.	člen
V	postopku pred arbitražo udeleženci ne plačujejo taks. Postopek pred arbitražo je brezplačen.
25.	člen
Arbitraža odloči v samoupravnem sporu o spornem razmerju, naznačenem v predlogu za začetek postopka. Pri tem ni vezana na morebitne zahtevke udeležencev, mora pa o njih odločati.
V	poslovnih sporih odloča arbitraža na podlagi in v okviru postavljenih zahtevkov.
Arbitraža ne sme odkloniti odločanja o spornem razmerju in o zahtevku, za katerega je pristojna.
26.	člen
Udeleženci v postopku pred arbitražo lahko umaknejo predlog za začetek postopka, se odpovedo postavljenemu zahtevku, priznajo nasprotnikov zahtevek ali se poravnajo o spornem razmerju in o postavljenem zahtevku.
Arbitražni svet ne prizna razpolaganja udeležencev s predlogom ali z zahtevkom, če razpolaganje nasprotuje prisilnim predpisom, zlasti predpisom o upravljanju in razpolaganju z družbenim premoženjem, če nasprotuje pravilom morale samoupravne socialistične družbe, ali če krši samoupravne pravice drugih.
27.	člen
Obravnavanje pred arbitražo je javno.
28.	člen
Arbitraža mora dati vsakemu udeležencu možnost, da se izjavi o zahtevkih in trditvah nasprotnika.
29.	člen
Arbitraža je dolžna popolnoma in po resnici ugotoviti vsa sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o spornem razmerju in o utemeljenosti zahtevkov.
Pri ugotavljanju dejstev in pri izvajanju dokazov ni vezana na predloge udeležencev. Upoštevati sme tudi dejstva, ki jih udeleženci niso zatrjevali in izvajati dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali.
30.	člen
Udeleženci postopka morajo pred arbitražo govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem pravilnikom. Arbitraža onemogoči vsako zlorabo procesnih pravic.
31.	člen
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči arbitražni senat po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
32.	člen
Arbitraža odloči o zahtevku na podlagi ustnega in neposrednega obravnavanja.
' t 33. člen
Arbitraža opravi postopek na svojem sedežu, čim hitreje brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
V.	POSREDOVALNI POSTOPEK
34.	člen
V	sporih, ki spadajo v pristojnost arbitraže, se lahko udeleženec, ki namerava vložiti predlog za začetek postopka, obrne na arbitražo za posredovanje in zaradi mirne ureditve spora.
Posredovalni postopek je neodvisen od postopka, v katerem arbitraža odloča o sporih med udeleženci.
35.	člen
Predlog za izvedbo posredovalnega postopka se vloži pismeno posebnemu arbitražnemu senatu, ki ga. sestavljajo predsednik arbitraže in 2 arbitra, ki ju on določi.
Udeleženci lahko vsak čas enostransko odklonijo nadaljnje sodelovanje v tem postopku.
36.	člen
V	predlogu za izvedbo posredovalnega postopka je treba navesti odločilna dejstva in zavzeti stališča o ureditvi spornega razmerja.
37.	člen
Če vloži predlog eden od udeležencev, obvesti predsednik arbitraže o tem nasprotnika in mu dostavi predlog za posredovanje. Obenem ga pozove, da se v določenem
roku izjasni, ali prist"ne na uvedbo posredovalnega postopka in da v tem primeru v pismenem odgovoru navede svoje stališče o odločilnih dejstvih in dokazih ter o razrešitvi spornega razmerja.
Če nasprotnik predlagatelja v določenem roku ne odgovori ali odkloni predlog za izvedbo posredovalnega postopka, obvesti predsednik arbitraže predlagatelja, da postopek posredovanja ni uspel.
38.	člen
Posredovalni senat sestavi pismeni predlog za poravnavo in ga dostavi udeležencem. Če udeleženci ne vrnejo podpisane poravnave posredovalnemu senatu v roku 15 dni od dneva dostave, se šteje, da posredovanje ni uspelo.
Udeleženci lahko pismeno na zapisnik pred posredovalnim senatom sklenejo poravnavo, ki po svoji vsebini odstopa od predloga poravnave tega senata.
39.	člen
Poravnava, sklenjena po določbah prejšnjega člena, ima moč sodne poravnave.
40.	člen
Arbiter, ki je sodeloval v posredovalnem postopku, ne more biti član arbitražnega senata, ki odloča v kasnejšem sporu pred arbitražo v isti zadevi.
VI.	POSTOPEK ODLOČANJA V SPORIH
41.	člen
Postopek pred arbitražo se začne s predlogom, v katerem mora predlagatelj navesti sporno samoupravno razmerje ter nasprotnega udeleženca, obenem pa mora tudi imenovati arbitra.
Postopka v samoupravnih sporih se lahko udeležijo tudi drugi udeleženci spornega samoupravnega razmerja.
V	postopku pred arbitražo zastopa udeleženca po sta tutu OZD za to pooblaščena oseba.
Arbitraža tudi med odločanjem v sporu presoja svojo pristojnost.
42.	člen
Sklep arbitražnega senata, da arbitraža ni pristojna za odločanje v sporu, je dokončen in ga ni mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom.
43.	člen
Predsednik arbitraže dostavi nasprotniku predlagatelja predlog za uvedbo postopka ter ga pozove, da na predlog v 8 dneh odgovori.
V	odgovoru na predlog mora nasprotnik predlagatelja imenovati arbitra, ker ga sicer imenuje predsednik.
En izvod odgovora na predlog vroči predsednik arbitraže predlagatelju. Če nasprotnik predlagatelja v določenem roku ne vloži odgovora ali odkloni sodelovanje v arbitražnem postopku, se postopek nadaljuje po določbah tega pravilnika.
44.	člen
Arbitražni senat je dolžan o začetnem samoupravnem sporu obvestiti vse udeležence samoupravnega sporazuma, v zvezi s katerim je prišlo do spora. Arbitražni senat je dolžan na zahtevo enega izmed udeležencev obvestiti o sporu pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Družbenega pravobranilca samoupravljanja lahko obvesti o sporu tudi sam arbitražni senat, če meni, da je to potrebno.
45.	člen
Tajnik arbitraže dostavlja vsa vabila in odločbe arbitraže ter jih overi z žigom.
Dostavljanje opravlja bodisi neposredno'udeležencem s pismenim potrdilom o sprejemu ali pa po pošti priporočeno.
46.	«en
Pred začetkom razpravljanja na naroku opozori predsednik arbitražnega senata udeležence na možnost sklenitve poravnave. Arbitražni senat si mora ves čas postopoma prizadevati, da bi udeleženci sklenili pred arbitražo poravnavo.
47.	člen
Dokazovanje pred arbitražo obsega vsa dejstva, ki so po mnenju arbitražnega senata pomembna za odločitev.
V arbitražnem postopku se dejstva ugotavljajo z zasliševanjem prič, listinami, ogledom, zasliševanjem udeležencev in po potrebi tudi z izvedencem. Dokazi se izvajajo pred arbitražo, ta pa lahko iz tehnih razlogov sklene, da se izvedejo določeni dokazi pred predsednikom arbitražnega senata ali pred posebej pooblaščenim članom arbitražnega senata. V takem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi.
48.	člen
Narok pred arbitražo, ki je potreben za izvedbo dokazov, se lahko na predlog arbitražnega senata tudi preloži. V takem primeru se na zadnjem naroku naznani udeležencem čas in kraj novega naroka. Na novi narok se posebej vabi le tiste osebe, ki na zadnjem naroku niso bile navzoče.
49.	člen
Če udeleženec zamudi narok ali kakšno procesno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, mu arbitražni senat na njegov predlog dovoli, da opravi to dejanje pozneje, če spozna, da je udeleženec zamudil narok ali rok iz opravičenega razloga.
50.	člen
Arbitri in zlasti predsednik arbitražnega senata s po- -stavljanjem vprašanj ali na drug primeren način skrbijo, da udeleženci postopka navedejo vsa pomembna dejstva, postavijo, spremenijo in dopolnijo svoje zahtevke, stališča, trditve in predloge za izvajanje dokazov.
51.	člen
Poravnava, ki jo udeleženci med postopkom sklenejo, se vnese v zapisnik. Poravnava je sklenjena, ko jo stranke potem, ko jim je bil prečitan zapisnik o poravnavi in ko je poravnavo odobril arbitražni senat, podpišejo.
52.	člen
O dejanjih, ki so bila opravljena na naroku, se sestavi zapisnik. Zapisnik se sestavi tudi o važnejših izjavah ali sporočilih, ki jih dajejo udeleženci izven naroka.
Zapisnik piše zapisnikar, ki ga določi zbor arbitraže izmed delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena SOZD Emona.
53.	člen
Zapisnik mora vsebovati naslov in sestavo arbitraže, kraj, dan in uro dejanja, sporni predmet ter imena navzočih udeležencev in drugih oseb.
Zapisnik mora obsegati izjave udeležencev, zlasti tiste, s katerimi udeleženci, v celoti ali delno razpolagajo s predlogom ali s tožbenim zahtevkom, bistveno vsebino izvedenih dokazov, odločbe arbitraže.
55.	člen
Odločbe arbitraže so pismene in obrazložene.
Odločba arbitraže mora vsebovati:
-	sestavo arbitražnega senata
-	imena strank ter pooblaščencev
-	predmet spora
-	izrek
-	obrazložitev
Pismeni odpravek odločbe se vroči strankam v 8 dneh od njene razglasitve.
Vil. IZPODBIJANJE ODLOČB
NOTRANJE ARBITRAŽE
56.	člen
Udeleženci samoupravnega spora, na katerega se odločba nanaša, lahko vložijo zoper odločbo v roku enega meseca od dneva, ko je bila odločba vročena udeležencu, ki mu je bila vročena najpozneje, predlog za preizkus zakonitosti arbitražne odločbe.
Predlog za preizkus zakonitosti lahko vložita tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in javni tožilec.
57.	člen
Zakonitost arbitražne odločbe v samoupravnem sporu presoja pristojno sodišče združenega dela.
58.	člen
Predlog za preizkus zakonitosti dokončne odločbe notranje arbitraže v samoupravnem sporazumu se lahko poda:
-	če je odločba v nasprotju z ustavo, zakonom, drugim predpisom prisilne narave ali samoupravnim splošnim aktom
-	če arbitraža ni bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom oziroma drugim splošnim aktom ali če ta sporazum oziroma akt ni veljaven
-	če sestava arbitraže ni bila v skladu z določbami tega pravilnika
-	če je arbitraža odločila o razmerju, ki ne spada v njeno pristojnost
-	če so bila pri izdaji odločbe bistveno kršena pravila postopka
-	če izvirnika odločbe ni podpisala večina članov arbitraže
-	če je podan kakšen razlog za obnovo postopka po zakonu o sodiščih združenega dela.
59.	člen
Zoper arbitražno odločbo, sprejeto v poslovnem sporu pa udeleženci lahko vložijo tožbo na razveljavitev v 30 dneh od prejema odločbe, če je udeleženec za razlog zvedel pozneje, pa od dneva, ko je zanj zvedel.
Po 5 letih od pravnomočnosti arbitražne odločbe v poslovnem sporu se ne more več zahtevati njene razveljavitve.
60.	člen
O tožbi za razveljavitev odločbe arbitraže v poslovnih sporih odloča pristojno redno sodišče.
61.	člen
Razveljavitev odločbe arbitraže v poslovnih sporih se lahko zahteva:
-	če v samoupravnem sporazumu o združitvi DO v SOZD ni bila določena pristojnost arbitraže za reševanje poslovnih sporov,
-	če je bila glede sestave arbitraže ali glede odločanja kršena kakšna določba ZPP ali če so bile kršene določbe samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD ali določbe tega pravilnika,
-	če odločba arbitraže ni bila obrazložena,
-	če je arbitraža prekoračila meje svoje naloge,
-	če je izrek odločbe arbitraže nerazumljiv ali sam s sabo v nasprotju,
-	če je arbitraža določila udeležencu tako dajatev, ki po zakonu ni dovoljena ali je sploh prepovedana
-	če je podan kakšen razlog za obnovo postopka iz 421. člena ZPP.
VIII. KONČNE DOLOČBE
Ta pravilnik začne veljati 8. dan, potem ko ga je sprejel delavski svet SOZD.
PREDSEDNIK DEL. SVETA SOZD RUTAR FRANC, 1. r.
Ha podVagv opTavV^erve ax\aAvz.e poslovanja za \. po\\eXje \98\ Vrv ocene rezultatov do konca leta 1981 ter ocene možnosti za leto 1982 daje poslovodni odbor SOZD na podlagi sklepov delavskega sveta SOZD z dne 1. 10. 1981 vsem TOZD in DO naslednja
Izhodišča za pripravo plana za leto 1982
I.	SKUPNA IZHODIŠČA ZA VSE OZD
Vsi plani OZD Emone za leto 1982 morajo biti realni in v vseh elementih oblikovani tako, da bodo izražali zahteve po boljših učinkih, kakor so bili doseženi v letu 1981.
To velja zlasti za:
-	povečanje fizičnega obsega proizvodnje in prometa,
-	povečanje izvoza blaga in storitev in racionalizacija uvoza,
-	doseganje večjega realnega dohodka, čistega dohodka in akumulacije,
-	pri delitvi dohodka izboljšanje razmerja med osebnimi dohodki ter skupno porabo v korist akumualcije,
-	povečanje produktivnosti dela in v tej zvezi na osnovi doseženega dohodka povečanje povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega,
-	boljše koriščenje kapacitet in obratnih sredstev,
-	bolj redno in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev,
-	bolj učinkovito izvajanje novih investicijskih naložb, ki bodo po določenih kriterijih opredeljene v načrtu investicij za leto 1982,
-	kvantitativno in kvalitativno izboljšati odnose v blagovnih-tokovih med organizacijami združenimi v SOZD in v enotnem nastopu teh organizacij do zunanjih partnerjev.
Da bi dosegli usmeritve iz prvega odstavka bomo v planih računali z naslednjimi izhodišči:
1.	Nominalni celotni prihodek bomo oblikovali na podlagi realnega povečanja proizvodnje in prometa, kakor je za posamezne panoge dejavnosti predvideno v naslednjih poglavjih teh izhodišč in s predpostavko, da se bodo cene blaga in storitev na domačem trgu povečale za ca 20% v primerjavi z letom 1981.Če bi se v teku prvega polletja 1982 izkazalo, da so se cene gibale bistveno drugače, bomo plane v tem smislu korigirali.
2.	Dohodek bo moral naraščati za ca 5 procentnih poenov hitreje kakor celotni prihodek. To bo doseženo z boljšim koriščenjem vloženih materialnih sredstev in sicer na podlagi racionalizacije pri direktnih in režijskih materialnih stroških ter storitvah,. kot so prevozi ipd., nadalje zaradi povečanega obsega proizvodnje in prometa, pri čemer se na enoto celotnega prihodka zmanjšujejo konstantni materialni stroški in amortizacija.
(Pri tej opredelitvi niso računane spremembe zaradi predvidenih večjih stopenj amortizacije po zakonu).
3.	Boljše razmerje med akumulacijo in osebnimi dohodki ter sredstvi skupne porabe v korist akumulacije ob istočasnem povečanju osebnih dohodkov na zaposlenega, bomo dosegli tako:
-	da bodo sredstva za osebne dohodke naraščala za 5 procentnih poenov počasneje kakor dohodek,
-	da bomo z izboljšanjem organizacije dela in na podlagi stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke ter posebej še z nagrajevanjem inovacij in racionalizacij dosegali boljše delovne učinke, tako v fizičnem kakor tudi v ekonomskem smislu (racionalizacija porabe materiala, režije, boljša kvaliteta proizvodov, ustrezni asor-timan, kvalitetna postrežba itd.),
-	število zaposlenih ne bomo povečevali, razen v primerih, kadar gre za vključitve novih kapacitet,
-	posebej v režijskih službah bomo omejevali in v največji možni meri zniževali število zaposlenih, pri tem bomo v okviru TOZD , DO in SOZD zaradi izboljšanja načina dela, razvoja oz. uporabe moderne tehnologije, raziskave tržišča, analize in kontrole poslovanja, ustanavljali tam, kjer je to potrebno tudi nove službe, ki jim bomo z delovnimi programi natančno določili njihove naloge,
-	zaposlovanje delavcev po delovršnih pogodbah bomo omejili' na najnujnejšo mero. Zaposlili jih bomo za krajši čas samo takrat, kadar s prerazporeditvijo dela v TOZD, DO ali SOZD določenega posebnega dela ne bi mogli drugače opraviti,
-	nadurno in nedeljsko delo bomo omejili na največji možni minimum. To bomo dosegali z ustrezno prerazporeditvijo delovnega časa in delavcev ter s prostimi dnevi, če je delavec moral zaradi potreb določen mesec delati več kot redni delovni čas,
-	izostanke z dela bomo omejevali s preventivnimi ukrepi kot so zaščita pri delu, redni zdravstveni pregledi in evidenca ter kontrola nad izostanki z dela, posebno za delavce, ki take izostanek večkrat koristijo,
-	na kvaliteto dela vpliva tudi razvoj družbenega standarda, ki poleg ostalega zajema organizacijo družbene prehrane, koriščenje
dopustov in posebej še skrb za invalide, mladoletne delavce ter noseče ženske. Zato bomo tudi razvoju na tem področju posvečali največjo pozornost,
-	kvaliteto dela bomo izboljševali tudi na ta način, da bomo za določene kategorije oz. poklice delavcev organizirali v okviru TOZD, DO ali SOZD (glede na to, za kakšne profile gre) ustrezne seminarje oz. tečaje,
-	zaradi racionalizacije zaposlovanja bomo potrebe po zaposlitvi novih delavcev reševali predvsem v okviru DO in SOZD povsod tam, kjer je to iz teritorialnih vidikov možno. Zato bodo vse TOZD in DO take potrebe ali viške delovne sile prijavljale ustrezni strokovni službi SOZD, ki bo morala v roku enega tedna predlagatelju odgovoriti ali obstaja možnost prerazporeditve delavcev v okviru SOZD oz. DO. Če taka možnost obstaja, bodo morali pristojni organi TOZD oz. DO to pri svojih sklepih upoštevati,
-	zaposlovanje upokojencev bomo omejili le na najnujnejše primere za določen čas in to takrat, kadar na določeno delo ne bi mogli razporediti oz. dobiti delavca z redno ali začasno zaposlitvijo.
Za delavce, ki izpolnjujejo pogoje za redno upokojitev bomo sklepali, da lahko še nadalje ostanejo v delovnem razmerju le izjemoma in to pod pogoji kot so navedeni spredaj. Le v izjemnih primerih bomo za delavce, ki so na delovnih mestih poslovodnih organov in imajo pogoje za redno upokojitev sklepali, da so na to mesto lahko ponovno imenovani, toda le za določen čas. Da bi to določbo izvajali enotno v vseh organizacijah SOZD, bo za tako imenovanje potrebno soglasje delavskega sveta SOZD,
-	tudi v letu 1982 bomo po programu, ki ga bo v sodelovanju s TOZD in DO pripravila strokovna služba SOZD, razpisali ustrezno število štipendij. Program bo oblikovan tako,da bomo štipendirali predvsem v tistih smereh šolanja, ki so deficitarne. Naše štipendiste, ki so končali šolanje, bomo najracionalneje zaposlovali in če to ne bo mogoče v TOZD, ki je štipendijo dajala, bomo prek ustrezne strokovne službe štipendista poskušali razporediti v drugo TOZD v okviru SOZD,
-	našo aktivnost pri organizaciji dela in zaposlovanja bomo usmerili v to, da povprečni osebni dohodki na zaposlenega v nobenih TOZD ne bodo nižji kakor so povprečni osebni dohodki v ustrezni panogi.
4.	V cilju povečanja izvoza blaga in storitev zlasti na konvertibilno tržišče bomo:
-	v največji možni meri planirali in stvarno povečali proizvodnjo v TOZD in DO za ta namen,
-	planirali in s sporazumi ter pogodbami zagotovili proizvodnjo za izvoz od drugih naših partnerjev, s katerimi se bo po potrebi v ta namen povezovalo več OZD združenih v SOZD Emona,
-	po potrebi reorganizirali ustrezne službe v TOZD tako,da bo čim več strokovnih delavcev delalo na pripravi in realizaciji izvoza,
-	sistem delitve sredstev za osebne dohodke, bomo oblikovali tako, da bodo bolje nagrajevani delavci, ki pri izvozu dosegajo planirane in nadplanirane izvozne učinke in temu ustrezno bo dosledno uveden sistem nagrajevanja po prometu,
-	tudi v letu 1982 bomo v smislu obstoječih sporazumov, ki jih bomo po potrebi še dopolnjevali, uveljavljali sistem izvoznih stimulacij in nadomestil za izenačevanje pogojev poslovanja pri izvozu,
-	pri planiranju potrebnih deviznih sredstev za uvoz, bodo imele prednost potrebe za reprodukcijskim materialom za lastno proizvodnjo, za blago široke potrošnje, ki je kot strateško opredeljeno z akti ustreznih republiških organov ter potrebnih rezervnih delov in opreme, ki je nujno potrebna za redno poslovanje,
-	zaradi omejevanja uvoza bodo ustrezne tehnične službe stalno delale na tem, da se v čim večji meri nadomesti uvožen material, oprema in rezervni deli z domačimi viri.
5.	Za doseganje boljših rezultatov na področju čistega dohodka in akumulacije je poleg smotrnega koriščanja osnovnih sredstev pomembno tudi koriščenje obratnih sredstev t. j. ustrezne višine zalog, vezanih sredstev v terjatvah, urejanju obveznosti do dobaviteljev itd. V zvezi s tem bomo v naših planih določili:
-	da bo vrednost zalog naraščala najmanj za 5 procentnih poenov počasneje kakor celotni prihodek, pri tem pa asortiman v trgovini in struktura zalog v proizvodnji ne smeta biti okrnjena,
-	iz zalog je treba takoj izločiti vso nekurantno blago in neuporaben reprodukcijski material,
-	izterjavi dolžnikov oz. določanju prodajnih in nabavnih pogojev je treba tudi v bodoče posvečati največjo pozornost, prav tako prometu z menicami,
-	višino amortizacije nad predpisanimi stopnjami bodo TOZD prilagajale svoji ekonomski sposobnosti, pri čemer bodo upoštevale predvidene nove zakonske stopnje amortizacije.
6.	Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev in redna obnova osnovnih sredstev morata biti v planih posebno skrbno proučena. Pomembno je, da. so vsa osnovna sredstva vzdrževana tako, da bodo lahko najbolj učinkovito služila svojemu namenu. Posebno pozornost je treba posvetiti vzdrževanju hotelskih kapacitet, kajti od zunanjega in notranjega izgleda hotelskih prostorov je v mno-gočem odvisna zasedenost teh objektov. Smiselno isto velja tudi za naše trgovske lokale.
Pri vzdrževanju proizvodnih in poslovnih kapacitet je seveda treba računati s tem, da so stroški za obnovitev zapuščenih objektov, pa tudi strojnih naprav, kasneje mnogo večji.
7.	Informacijski sistem je eno izmed sredstev, ki omogoča učinkovito gospodarjenje in odločanje na vseh nivojih. Zato bo v letu 1982 treba ta sistem še nadalje izpopolnjevati zlasti na naslednjih področjih:
-	urediti evidence o enotnem nastopu OZD tudi do skupnih poslovnih partnerjev,
-	določiti sistem klasifikacije blaga v trgovini na veliko in malo po ABC metodi in za blago grupe A določiti posebne kazalce, ki jih bomo trajno spremljali npr. količine po posameznih dobaviteljih, gibanje cen, razlike v ceni, odvisne stroške ipd:,'
-	izpopolniti oz. organizirati sistematično evidenco o izvozu in uvozu,
-	spremljati nekatere fizične kazalce iz področja proizvodnje,
-	spremljanje blagovnih tokov med organizacijami združenimi v SOZD,
-	postopno vključevanje obdelav najpomembnejših podatkov za vse OZD združene v SOZD v računalniško obdelavo in v tej zvezi pripaviti o tem nov sporazum medsebojnih odnosov med uporabniki in ERC,
-	organizirati kvalitetnejšo evidenco o izvajanju investicij po dinamiki, vrednosti in kvaliteti,
-	organizirati oz. dopolniti evidenco o tem kateri naši delavci so zastopani v raznih zunanjih institucijah (v družbeno-političnih skupnostih, SIS-ih, itd.) ter sistem poročanja o njihovem delu pristojnim organom in pristojnim službam,
-	organizirati sistem pridobivanja določenih podatkov iz zunanjih virov in podatke neposredno ali v povezavi z notranjimi podatki, posredovati službam in organom, ki jim lahko koristijo,
-	organizirati in realizirati enotno predstavljanje Emone doma in v tujini in v tej zvezi oblikovati enotno blagovno znamko,
-	za predstavljanje Emone realizirati video-rekorder sistem,
-	organizirati občasne strokovne kontrole za področje finančno blagovnega poslovanja ter izvajanja tehnoloških ukrepov itd.
8.	Na področju razvojno raziskovalnega dela bo treba pripraviti posebne programe za posamezne dejavnosti. TOZD in DO pa naj predloge takih programov vključijo že v svoje plane.
Na ravni TOZD, DO in SOZD bo potrebno za takšne raziskave in programe zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva.
Da bi lahko pristopili k vnaprejšnji pripravi določenih projektov, ki v letu 1982 še ne bodo vključeni v program investicij, bo Interna banka v svojem planu za leto 1982 zagotovila od 10-20 milijonov din sredstev. Iz teh sredstev bo Interna banka temeljnim organizacijam, ki bodo take projekte predlagale in jih bo odobril strokovni svet za investicije, premostitveno kreditirala.
9.	Samoupravni organi na ravni TOZD, DO in SOZD bodo na podlagi strokovno pripravljenih gradiv in predlogov od strani poslovodnih organov in strokovnih služb:
-	sprejeli do predvidenih rokov vse planske akte,
-	najmanj enkrat tromesečno t. j. ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu obravnavali uresničevanje planov in sprejemali potrebne ukrepe,
-	predlagali in sprejemali dopolnitve in spremembe obstoječih samoupravnih aktov in oblikovali ter sprejemali nove, če bo to potrebno, za uresničevanje srednjeročnega plana in plana za leto 1982.
Organi samoupravne delavske kontrole bodo zlasti obravnavali in predlagali ukrepe proti vsakemu odgovornemu delavcu, ki pri svojem delu in ravnavanju ne bi upošteval določb in zadolžitev kot bodo sprejete v letnem planu.
Družbeno-politične organizacije bodo prav tako obravnavale uresničevanje srednjeročnega plana in plana za leto 1982. Zlasti pa bodo skrbele za to, da bodo delavci pravočasno pravilno in celovito obveščeni o planskih nalogah, zadolžitvah in odgovornostih pri izvrševanju plana za leto 1982.
II.	PROIZVODNJA
1.	Količinski kazalniki plana morajo upoštevajoč te smernice in izhajati iz postavk srednjeročnega plana za 1982. Pri tem pa je treba računati:
na norrhalne (povprečne) vremenske razmere,
- mi obstoječe tržne razmere,
-	na sedanje oz. predvidene pogoje gospodarjenja,
-	na povprečno 25% rast cen, upoštevajoč tudi nove proizvodne cene kmetijskih pridelkov.
Zagotoviti je treba 4% fizično rast kmetijske proizvodnje in 6-8% fizično rast živilske in ostale proizvodnje.
2.	Osnovna naloga proizvodnih organizacij je čimbolj izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti (zemljišča, objekte, obdelovalne stroje, živali, strojne naprave oz. linije), in strokovno (tehnološko) znanje.
V	ta namen je treba ugotoviti dosedanjo stopnjo izrabe proizvodne zmogljivosti, njihovo medsebojno usklajenost v proizvodnem procesu (ozka grla), vzroke prenizke izrabe in ukrepe za povečanje (normaliziranje) izrabe zmogljivosti.
3.	V rastlinski proizvodnji ne zadovoljujejo hektarski pridelki. Ker je izraba zemljišč le enkratno, je za oziminami potrebno planirati povsod še strniščne posevke bodisi za krmo, bodisi za podor. Nezadovoljiva je struktura krmnih posevkov, ki zagotavljajo le kritje energetskih potreb goveda, popolnoma na uvoz pa je naslonjeno zagotavljanje beljakovinske komponente, kar je s stališča uvozno-izvozne situacije vnaprej nedopustno.
Povečanje hmeljišč v Kmetijskem kombinatu Ptuj po srednjeročnem načrtu je treba dokončati jeseni (pozimi) 1982 in v tem letu tudi ugotoviti realne možnosti povečanja hmeljišč do 1985 leta.
V	TOZD Sadjarstvu Osojnik je treba pospešiti sajenje višenj in obnovo jablanovih nasadov. Ugotoviti je treba umestnost še nadaljnjega pridelovanja hmelja in reje krav v tej TOZD, glede na njeno specializacijo.
V	TOZD Vinogradništvo Haloze je treba zagotoviti obnovo pozeblih in posekanih trt in solidarno v DO Kmetijski kombinat Ptuj kompenzirati izpad dohodka zaradi manjšega pridelka vsled pozebe.
4.	V proizvodnji mleka v TOZD Poljedelstvo-Govedoreja je
treba odpraviti vzroke visoke stopnje obolelosti krav in proučiti ekonomsko in prehransko upravičenost tako poenostavljene sheme krmljenja le s konzervirano krmo. Molznost krav v DO Kmetijski kombinat Ptuj je prenizka, živinorejske obrate je treba specializirati in mehanizirati.
Preureditev pitališča goveda TOZD Poljedelstvo-Govedoreja mora zagotoviti normalne dnevne priraste pitancev. V DO Kmetijski kombinat Ptuj je treba pitanje goveda preusmeriti postopno za potrebe DO Mesna industrija Zalog in za zagotavljanje lastnega izvoza.
5.	Osnovne rezerve so povsod še v tehnologiji, ki bodisi ni optimalno zastavljena, bodisi je ni mogoče izvesti vsled neustrezne opremljenosti s stroji (da se operacije lahko opravijo v tehnoloških rokih tudi v težjih vremenskih razmerah), bodisi zaradi tehnološke nediscipline pri izvedbi. Zato je treba v 1982. letu okrepiti tehnološke službe v TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, povezati kmetijske TOZD-e DO Kmetijski kombinat v skupnost in na ravni DO oblikovati skupno tehnološko službo. Načrtneje je treba pristopiti k planiranju tehnologije, priprav proizvodnje, organiziranju delovnih operacij ter na osnovi študije dela k normiranju delovnih postopkov.
Pritegniti je treba strokovne institucije, da proučijo proizvodni potencial zemljišč, še zlasti na melioracijskih področjih in predložijo ukrepe za njegovo izrabo.
Potrebno je tesnejše in stalno sodelovanje tehnologov, še zlasti v proizvodnji prašičev (in medsebojna selekcijska povezava obeh farm), v proizvodnji krmil in pri ugotavljanju optimalnih krmskih obratov (laboratorij Agroemone).
Tehnološke kadre je treba po posebnih merilih nagrajevati za izboljšane tehnološke dosežke.
6.	Kooperacijska dejavnost v DO Kmetijski kooperaciji mora intenzivneje poseči v izboljšanje tehnologije kmečke proizvodnje in doseči povečanje tržnih pridelkov in njihovo zajemanje v odkup DO Kmetijske kooperacije.
Pospeševalna služba mora po občinah in zadružnih enotah ugotoviti zmogljivosti kmečkega kmetijstva - posebej za nižinsko, posebej za višinsko področje, opremljenost, socialno sestavo ter tržne presežke, ki jih DO Kmetijska kooperacija odkupuje. Skladno s tem je treba usmeriti in planirati pospeševalno delo in ga nagrajevati tudi za povečanje tržne proizvodnje.
Oskrbo z reprodukcijskim materialom za katerega gospodarstvo združuje devize, je treba pogojiti s prodajo pridelkov.
Osnova planiranja v kooperaciji naj postane letna pogodba z vsakim kmetom, v kateri Se opredelijo zmogljivosti, obseg proizvodnje, tržni viški za odkup in potrebni reprodukcijski material.
7.	DO Ribarstvo bo povečal vzrejo rib v novi ribogojnici. Čim-prej pa je treba razviti pripravo rib za tržišče.
8.	TOZD Tovarna močnih krmil v Ljubljani in Ptuju morata preveriti nujnost uporabe vsake uvozne komponente ir. možnosti zamenjave z domačimi. TOZD Tovarna močnih krmil v Ljubljani naj bolj organizirano pristopi k uvedbi proizvodnje holinklorida. Vsaj 75% potrebne koruze je treba zagotoviti že jeseni 1981. Zaloge naj financirajo tudi končni porabniki krmil. Z večjimi porabniki je treba vzpostaviti dohodkovne odnose in doseči tudi zagotovitev potrebnih deviz.
9.	V DO Mesna industrija Zalog je treba oblikovati posebno službo, ki bo organizirala kooperacijsko rejo goveda za njene
potrebe in zagotovila potrebna teleta. Proizvodnja prašičev v Ihanu že zadovoljuje pretežne potrebe DO Mesne industrije Zalog.
Drugi činitelj, ki omejuje obseg proizvodnje DO Mesne industrije Zalog je prodaja mesnih izdelov in meša, ki je v SOZD nezadostna. Doseči je treba ustrezno prisotnost in to skladno s tipom trgovine; E-centri in slični morajo imeti kompleten asorti-man DO Mesne industrije Zalog, drugi pa svoji ravni ustrezen.
Predvideti je treba povečan obseg klanja v 1982. letu glede na prevzem zakola za Tovarno mesnih izdelkov na Klavnico v Vr-' hniki.
V	1982. letu se spremeni tudi organiziranost DO Mesne industrije Zalog, ker se Klavnica oblikje kot TOZD, s skupnim poslovnim svetom. Temu se mora organizacijsko prilagoditi ostali del DO Mesne industrije' Zalog, vendar s težnjo, da te spremembe ustvarijo čimmanj organizacijskih in kadrovskih pretresov.
DO Mesna industrija Zalog bi se morala opredeliti za nekaj vodilnih izdelkov, ki naj bi bili namenjeni celotnemu jugoslovanskemu trgu, ne le oskrbovalnemu področju.
Mesna industrija se mora usposobiti, da bo dobila izvozno registracijo tudi za konzerve in druge mesne izdelke vsaj za evropsko tržišče.
10.	TOZD Pekama-Center zaradi družbenih zahtev preusmerja proizvodnjo kruha v dohodkovno slabši asortiman. faradi tega bi moral izbrati manjše število vrst posebnega kruha in peciva in pri teh doseči izjemno kakovost, ki naj mu zagotovi povpraševanje na širšem trgu.
To velja tudi za dogovarjanje o delitvi dela v okviru Ljubljanskih pekarn.
Modernizacija proizvodnega procesa in izgradnjo stranskih prostorov in naprav je treba začeti po zaključenih fazah.
Plasmana kruha TOZD Pekarne-Center je najmanj v emonskih trgovinah! To je treba skupaj z Emono Merkurjem spremeniti!
11.	TOZD Kletarstvo Slovenske gorice bo razvil tip »hišnega« konzumnega vina. Zaradi težav pri prodaji vin nasploh pričakuje večjo zavzetost emonske trgovine v prodaji vin v Emoni, pri partnerjih Emone in za izvoz. Glede na sodelovanja Emone z Makedonskim kombinatom je treba doseči polnitev njihovih vin za slovenski trg v Ptuju.
12.	TOZD Mlekarna Ptuj mora svoj razvoj glede na ocenjeno surovinsko področje opredeliti, če se ji v bodoče še splača opremljati za konzumni asortiman, ali pa naj se v celoti usmeri v prehranski kazein in proizvode na osnovi masla.
13.	TOZD Živilska industrija Petovia dosega cilje sanacije. Zagotavljanje pretežnega dela surovine na lastnem območju mora biti cilj. V povezavi z TOZD Agroplod naj razvije kooperacijsko pridelovanje vrtnin. Postopoma bo modernizirala svoje strojne naprave in izvedla delitev dela s TOZD Agroplodom.
14.	Za novi TOZD Agroplod je treba najti ustrezni proizvodni program in ga uspsobiti, da ga uresniči. Pri opredelitvi programa je treba upoštevati program TOZD Živilske industrije Petovia, da se ne podvajata, ampak dopolnjujeta v poslovanju oba tesneje povezujeta. V tem smislu so angažirane zunanje strokovne institucije. Dotlej pa TOZD Agroplod s sedanjo usmeritvijo poslovanja zagotavlja zaposlitev in dohodek kolektiva.
15.	Za ostalo proizvodnjo in proizvodne storitve v Emoni, ki je po svojem obsegu manjša (Dekon, Tehnoplet, Mizarstvo, Tehno-servis, Gradbeni remont) veljajo smernice iz 1. točke. Pri tem se pri izbiri proizvodnega programa in plasmanu povezujejo v svoji DO in z drugimi DO in službami v Emoni.
16.	Zaradi nujnosti večjega izvoza mora proizvodnja Emona zagotoviti za 50% več blaga za izvoz kot v letu 1981. Pri tem je treba opredeliti, kaj je možno doseči takoj 1982. leta z ustreznim prilagajanjem proizvodnega programa, kaj pa je treba razvojno zagotoviti.
V	načelu je treba doseči, da je blago za izvoz »last« proizvajalca in, da le-ta sorazmerno participira v delitvi deviz z izvoznikom.
Kmetijski pridelek in živina, ki se v SOZD predela in v tej obliki izvaža, je skupni proizvod proizvajalca in predelovalca in se temu ustrezno prizna devizni priliv.
Praviloma gre izvoz preko zunanjetrgovinskih organizacij Emone. Izjeme dovoljuje poslovodstvo SOZD.
Isto velja, če se proizvod prodaja še izven SOZD, pa ga kupec izvozi; čeprav je take odnose treba postopno odpraviti.
Pri zagotavljanju blagovnih fondov za izvoz je treba doseči usklajen nastop naših OZD na trgu in usmerjati razpoložljive-blagovne fonde v izvoz in lastno trgovino oz. izven SOZD preko koordinacijskega odbora za živino v SOZD.
17.	Pri uvozu naj imajo prednost rezervni deli in reprodukcijski material, ki ga ni pri nas. Vse, kar se dobi pri nas in za kar je možno pri nas zagotoviti izdelavo, je treba iz uvoza črtati. Pripraviti je treba že sedaj seznam uvozne opreme, katere nujnost naj se na SOZD preveri in iz SOZD predlaga ustreznim organom.
18.	Pri nabavi surovin je treba spoštovati politiko enotnega nastopa na domačem trgu, ki jo bo določal koordinacijski odbor. V kmetijstvu to velja zlasti za nabavo gnojil in koruze.
19.	Organiziranost in pristojnosti DO Agroemone je potrebno jasneje opredeliti, prav tako tudi status raziskovalnega laboratorija v sklopu delovne skupnosti Agroemone, kot razvojne in ne režijske službe. Združiti je tudi računovodsko službo v Agroe-moni.
20.	Prednosti pri naložbah bodo v 1982. letu imele:
I.	Melioracije in nakup zemlje, nakup kmetijskih strojev, izvoz (hmelj višnje, pitano govedo) hribovske kmetije.
Obnova pozeblih vinogradov.
II.	Nasadi jablan (le obnova), silosi za koruzo, ribištvo, prašiči. Kmečke naložbe bodo omejene z ostrejšimi kriteriji: hlevi, veliki vsaj za 10 glav goveda, traktor in priključek le prvič pod pogojem, če ima kmet izdelan ureditveni načrt kmetije.
III.	Naložbe v živilsko industrijo niso prioritetne. Glede na nujnost rekonstrukcije zaradi delitve dela v mesni industriji Ljubljane ima nekaj izgledov rekonstrukcija klavnice DO Mesna industrija Zalog. Potrebno pa je začeti tudi modernizacijo TOZD Pekarne-Center in sanacijo TOZD Agroploda.
III.	EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Zadovoljevanje potreb znotraj reprodukcijske enote in izpolnjevanje splošnih smernic razvoja, zahteva intenzivnejše vključevanje v mednarodno menjavo, v kateri pa ima posebno mesto povečan izvoz Emone.
Nosilec in koordinator blagovnega izvoza je Emona Commerce.
Ugotavljamo, da brez izvoza ni uvoza in obvezo izpolnitve povečanega izvoza prevzemamo vse članice Emone, z intenzivnejšimi prizadevanji za večji izvoz in moramo za realizacijo tega cilja planirati naslednje naloge:
1.	Blagovni izvoz bomo povečali za 18% v primerjavi z Oceno realizacije izvoza za leto 1981 (korigiran devizni plan z dne 9. 8. 1981)
2.	Izvoz storitev bomo povečali:
-	pri Globtouru za 15%,
-	pri hotelih za 10%
-	pri konsignacijah na nivoju prometa leta 1981
3.	Lastna proizvodnja Emone mora zagotoviti za 50% več blaga za izvoz kot v letu 1981.
4.	Emona bo do dobaviteljev v Jugoslaviji nastopala enotno in bo istočasno zaključevalo pogodbe za blago za domači trg in za izvoz; s ciljem pridobitve večjih blagovnih fondov za izvoz.
5.	Za zagotovitev blaga za izvoz je treba skleniti pogodbe o poslovnem sodelovanju, naročeni proizvodnji blaga za pitance (Ptuj, Smlednik), vrtnine, sadje, krmilne rastline in v te namene zagotoviti potrebna finančna sredstva. Trojne sporazume o naročeni proizvodnji sklenejo: Emona Commerce - Mesna industrija Zalog - Kmetijski kombinat Ptuj; Emona Commerce - Mesna industrija Zalog - TOZD Poljedelstvo-Govedoreja.
6.	Zunanja trgovina mora postopno komisijski izvoz spremljati v trajnejše in višje oblike poslovnega povezovanja. Vrednost komisijskih poslov naj bo vsaj na nivoju iz leta 1981. Provizija za izvozne komisijske posle mora biti zaračunana devizno.
7.	Za dosego čim ugodnejših rezultatov je potrebno razviti tudi obliko dodelave in reeksporta.
8.	Uvoz bomo zelo natančno planirali, uvažali pa bomo samo neobhodno potrebne surovine, repromateriale, osnovne artikle široke potrošnje, rezervne dele in opremo za osnovne dejavnosti. Namen uvoza blaga in storitev bomo točno opredelili in določili prioritete in dinamiko. Izdelali bomo kriterije za združevanje deviz z eksternimi porabniki, s tem da bodo imeli prednost tisti, ki nam bodo zagotavljali blago za izvoz.
9.	Od inozemskih dobaviteljev blaga in storitev bomo zahtevali
reciprociteto uvoz-izvoz - in jih bomo zavezovali na nakup jugoslovanskega blaga, vsaj v višini 10% vrednosti uvoza.(pri tem je' mišljen ves uvoz)	'
10.	Firme, katerih zastopstva imamo, bomo animirali za nakup našega blaga, minimalno v višini 10% vrednosti uvoza. Prizadevali si bomo za razvijanje oblik industrijskih kooperacij.
11.	Posebno vlogo pri povečevanju izvoza mora odigrati mreža Emoninih podjetij in predstavništev v tujini, ki pa mora imeti v matični hiši polno podporo in servis.
Mreža mora biti posrednik informacij o tržnih možnostih in stanju na posameznih tržiščih, o novih potencialnih kupcih blaga in uslug, o ponudbi na teh tržiščih in o trendih razvoja.
Vsaka enota v tujini mora pripraviti svoj plan izvoza in uvoza po blagovnih skupinah in pri tem upoštevati razmerje 1:1
Poslovno sodelovanje med mrežo je treba razširiti in razviti nove oblike (reeksport, vezani posel).
V programu razvoja novih predstavništev v tujini je predvideti v letu 1982 odprtje novih enot v državah bližnjega vzhoda.
12.	Marketinški pristop zahteva kontinuirano raziskavo trga in selekcioniranje potencialnih tržišč ter izdelavo programov za nastop na teh tržiščih. Določiti moramo prioritetna področja nastopov.
13.	Za podporo ponudbe Emone bomo zagotovili materiale1 za napredek prodaje: izvozni prospekt, katalog, opis proizvodov; in se udeleževali sejmov v tujini na katerih lahko animiramo kupce za naše proizvode.
14.	Nastop inženiringa s projekti za farme nadaljevati in dokončati ponudbe, ki so v teku. Emona Commerce in Inženiring morata
povečati sodelovanje v smeri enotne ponudbe: inženiring storitev - izvoz blaga. Inženiring bo razširil svojo ponudbo z novo dejav-, nostjo: gradnja poslovnih in turističnih objektov.
15.	Glede na geografsko lego moramo blagovno menjavo po maloobmejnem prometu in sejemskih aranžmanih razviti v večji meri in Emoni tudi na tem področju ponovno pridobiti vodilno vlogo. Realizacija na teh področjih mora biti v letu 1982 min. 30% višja kot v letu 1981.	,
16.	Prodajo za devizna sredstva v trgovskih objektih in hotelih Emone bomo intezivirali, istočasno pa zahtevali sistemske rešitve.
17.	Prizadevali si bomo za povečanje direktnih prilivov iz turizma za 20%, tako da bi dosegli razmerje v realizaciji 65% direktni priliv 35% dinarska plačila.
IV.	NOTRANJA TRGOVINA
1.	Vrednostni promet povečati za 35-40%, fizični pa za 5-10% glede na realizacijo 1981. Te naloge je treba uresničiti, da se čimbolj približamo srednjeročnim planskim ciljem. Glede na letošnje ižkušnje in letošnje povečanje blagovnega prometa najuspešnejših TOZD oziroma DO v notranje-trgovinskem prometu je navedeni cilj možno doseči, oziroma ga je potrebno doseči, da bi ob ostalih ukrepih glede stroškov zagotovili zadostna sredstva za rast OD. Nove prodajalne niso vključene v načrtovano povečanje prometa. Večje povečanje morajo zagotoviti tiste TOZD oz. DO, ki izkazujejo v letu 1981 podpovprečne poslovne rezultate.
2.	Zaposlovanje v TOZD in DO mora znašati -1 do -3%. Pri tem morajo vse TOZD in OZD pripraviti predlog kje in na kakšen način postopoma uvesti v nekaterih prodajnih enotah enoizmem sko delo. Zaposlovanje v novih prodajnih enotah črpati pretežno iz zmanjšanja zaposlovanja v drugih enotah.
3.	V vsaki TOZD in nato skupno z DO notranje trgovine določiti glede na obseg poslovanja 15 do 30 največjih oziroma najpomembnejših dobaviteljev in kupcev. Kot elemente obravnave dobaviteljev in kupcev izpostaviti: količine, dinamiko dobav, dinamiko prodaje, pogoje nabave oziroma prodaje. Tako izbrani dobavitelji in kupci so osnova za opredelitev enotnega nastopa na domačem trgu.
4.	Natančno opredeliti najpomembnejše blagovne tokove za vsako TOZD, oziroma DO ter te blagovne tokove uskladiti v koordinacijskih odborih glede na pridobivanje skupnih blagovnih fondov za proizvodnjo, izvoz in domače tržišče. Dogovorjeni skupni nastop je, obvezen za vse TOZD oziroma DO.
5.	Z enotnim nastopom na domačem trgu morajo organizacije notranje trgovine zagotoviti v soglasju z zunanje-trgovinsko dejavnostjo za ca 100 milijonov din blagovnih fondov za lasten izvoz. S tem prevzamejo soodgovornost za izvoz in pridobitev deviznih sredstev za potebe uvoza blaga široke potrošnje.
. Opredeliti prioriteto in delež blaga lastne proizvodnje, ki se mora prodati v prodajnem sistemu Emone. Opredeliti blagovne skupine oziroma posamezne proizvode, katerih blagovni tok poteka preko lastne grosistične organizacije v drobno prodajno mrežo ugodnejšega skupnega poslovnega rezultata. Osnova za ugotovitev količine, dinamike in kakovosti blaga za notranji blagovni tok so proizvodni plani organizacij Emone (DO E KK Ptuj, TOZD Petovia, TOZD Sadjarstvo, TOZD Slovenske Gorice in DO E Mesna industrija Zalog).
7.	Zagotoviti mesečno in četrtletno zbiranje podatkov po enotni metodologiji, skupno analiziranje in dogovarjanje o potrebnih ukrepih za uresničitev plana. Organizirati, da se skupni blagovni tokovi obdelujejo na računalniku, pri tem pa analizirati vse dosedanje obdelave podatkov o blagovnih tokovih. Poslovodni in vodilni delavci so osebno odgovorni za tekoče zbiranje in analiziranje podatkov poslovanja ter pripravo osnov za uspešno samoupravno odločanje.
8.	Analizirati sedanjo donosnost najpomembnejših proizvodov oz. posameznih blagovnih skupin ter oceniti bodoče gibanje potrošnje. Na osnovi take analize pripraviti program prestrukturiranja asortimenta in potrebih spremljajočih opravil (preureditve, nove invsticije v modernizacijo in podobno) in to vsklajeno z DO. S tem bo dana tudi osnova za izvedbo specializacije v prodaji.
9.	Načrtovati vse marketinške aktivnosti in potrebna sredstva, pri čemer tržne akcije ne smejo biti razdrobljene, temveč koordinirane na ravni DO za dosego večjega skupnega efekta. Program tržnih akcij naj bo specifičen za posamezna prodajna mesta TOZD ali DO, vendar z doslednim upoštevanjem skupnega imagea SOZD Emone.
Opredeliti program in udeležbo na sejmih (skupnih in lokalnih).
10.	Izboljšati gospodarjenje z denarnimi sredstvi glede na leto 1981, tako, da se koeficient obračanja poveča v povprečju za 0,5 obrata.
11.	V letu 1982 predpostavljamo enak obseg potrošniških kreditov kot letos.
12.	Analizirati dosedanje pristojnosti glede sklepanja dogovorov in naročanja ter sprejeti enak sistem v vseh TOZD in s tem zagotoviti natančen pregled nad gibanjem blagovnih tokov. Posamično dogovarjanje oziroma naročanje je možno le v okviru skupnih dogovorov.
13.	V prvem četrtletju 1982 proučiti in analizirati predstavniško mrežo v Jugoslaviji ter pripraviti program izboljšav in racionalizacije poslovanja. Za vsako predstavništvo se izdela plan delovnih nalog, potrebnih stroškov in pričakovanih učinkov.
14.	Zagotoviti enomesečne zaloge proizvodov osnovne potrošnje skupno v grosistični in detajlistični mreži v odnosu 2:1 (dolgoročne pogodbe, finansiranje itd.).
15.	Plan investicijskega vzdrževanja pripraviti skupno in zagotoviti stališča OZD za najracionalnejšo organizacijo tega dela.
V.	HOTELIRSTVO IN TURIZEM
1.	Zaostreni pogoji gospodarjenja v letu 1982 bodo še posebej izraženi v nadaljnjem zmanjševanju potovanj, vseh oblik reprezentance in ponovnem padcu osebne potrošnje za tovrstne namene. Istočasno lahko pričakujemo nov porast bistvenih stroškov v hotelskem gospodarstvu kot energija, prehrambeno blago in osebni dohodki.
Da bi lahko na osnovi navedenega vse OZD Emona Hotelov vsaj obdržale dosežene rezultate gospodarjenja v tem letu, morajo v letu 1982 povečati skupni prihodek za najmanj: turistični hoteli 15 do 20%, poslovni hoteli pa 25-30%.
To bo mogoče doseči:
-	z boljšo organizacijo in učinkovitejšim poslovanjem prodajnih služb, ki jih je formirati oziroma okrepiti pri vseh OZD in na nivoju DO Emona Hoteli,
-	z večjo in učinkovitejšo propagandno dejavnostjo,
-	s pridobitvijo novih turističnih grup preko Globtoura ali ostalih domačih in tujih agencij,
-	z elastično cenovno politiko, ki mora zagotavljati večjo zasedenost hotelov.
DO Emona Hoteli mora izdelati konkreten program realizacije navedenih nalog in določiti posamezne zadolžitve in nosilce.
2.	Kot glavna naloga je tudi v naslednjem letu povečanje deviz- . nega priliva, ki mora biti najmanj 10% višji od letošnjega (izraženo v tuji valuti). Tak porast načrtujemo: 5% iz naslova višjih cen v naslednjem letu, doseženim na mednarodnem tržišču in 5% iz naslova povečanja izvenpenzionske in druge potrošnje. Pri tem realno računamo, da se število postelj v Emona Hotelih v prihodnjem letu ne bo povečalo.
3.	Najmanj za 20% je povečati gotovinski devizni priliv.
Zato mora DO Emona Hoteli preko organizirane devizne službe v sodelovanju z devizno službo SOZD pri Interni banki in Sektorjem za vskalajevanje odnosov s tujino izdelati konkretne ukrepe za dosego tega cilja (popust za devizni inkaso, diferenciran sistem stimulacije, prodaja blaga in uslug za devize, problematika menjalnic).
4.	DO Emona Hoteli mora pripraviti tudi natančen program večje standardizacije njenih organizacij, zlasti glede tipizacije uslug, prostorov, opreme inventarja in drugih storitev. Pri tem programu mora zavzeti pomembno mesto dolgoročno sodelovanje hotelirstva s proizvodnimi in trgovskimi organizacijami v SOZD Emona.
5.	Turistična agencija Globtour mora prav tako za 25 do 30% povečati celotni prihodek, devizno realizacijo pa najmanj za 15%.
Poleg rednega povečanja obsega poslovanja je še dodatno uveljavljati specializrano usmeritev:
-	v povečanje kapacitet in dejavnosti službe izposojanja vozil in
-	v organizacijo posebne službe za prodajo privezov v Jugoslaviji za tuje tržišče.
VI.	INŽENIRING
Emona Inženiring mora razširiti svojo ponudbo iz sedanjega pretežno agroživilskega kompleska tudi na področja ostalih dejavnosti, ki so zastopane v SOZD Emona t. j. zlasti trgovine in hotelirstva.
Predvsem pa se mora DO Emona Inženiring organizacijsko in kadrovsko okrepiti v tem smislu, da bo lahko učinkoviteje pripravljala svoje ponudbe do investitorjev doma in v tujini, V tem smislu bodo potrebne kvalitetnejše tehnološke in ekonomske povezave, ki jih z izvajalci, s katerimi mora enotno nastopati do investitorjev doma ali v tujini.
Povezati se mora tudi z Emona Commercom in našimi organizacijami v tujini zlasti zato, da bi lahko te organizacije vključila že pri oblikovanju svojih ponudb in pri realizaciji projektov v zvezi z dobavo opreme ali kasneje trgovskega blaga iz tujine.
Naše zunanje-trgovinske organizacije bodo Inženiringu lahko posredovale tudi eventualne interesente za njene projekte.Inženi-ring se bo kar zadeva finančne konstrukcije njegovih ponudb z inozemstvom moral prek Interne banke še bolj povezovati z našimi poslovnimi bankami, Jugoslovansko banko za razvoj in z drugimi finančnimi institucijami v Jugoslaviji in v tujini.
V svojem planu za leto 1982 mora Inženiring na podlagi že znanih ali realno predvidljivih podatkov konkretizirati vrste in obseg svoje aktivnosti.
V Ljubljani, 19. 10. 1981
Letos 100% večji izvoz
kuPno mrežo po vsej držali j1 jo dopolnjuje z drugimi L s|ovnimi partnerji, s kate-
ld*l|evan|e » 1. str.)
i^ida še konkurenčni. DO jj?°Pa Commerce ima sicer organizirano lastno
^kiC M
L?1 ima že dolgo vrsto let I ,, 0 poslovne odnose.
L izvozu daleč prednjači i, d Globus, ki je bil še do travna pretežni uvoznik.
izvoz v dobršni meri. iJ 'žira preko lastne prodaj-
Ckfhže v tujLni'v ]Ufoslo‘
3ijn-,K h okvinh je predvsem i2vrtlemben kot komisijski Vrs^ik, saj zastopa dolgo h .? gospodarskih organi-jjjPo vsej Jugoslaviji. Sa-;,r.. v zadnjem letu je obseg » , sijskega izvoza povečal odstotkov.
PrM *"ni izvoz v glavnem Poj^tavljajo gozdni sadeži, telit* ne’ meso- perutnina, !o ■ .,*n prehrambeno bla-L *z širokega spektra agro-10 5*Pieksa. Asortiman je ze-sji^o^ičen, zato potegne za So ki Vfšto problemov, kot C‘tra pokvarljivost blaga, t« Prevozni stroški, kvali-lt0i.’..konkurenčnost, velike •'f-iik ne’ majhna vrednost, dela in velik rizik. 'iop°bro se zavedamo svoje iarfE v današnjem gospo-kem trenutku, pravi Veber, zato smo orga-zaaii vse svoje sile, da bi čaj: ?nca. leta izvoz še pove-še lylx} sicer tako, da bomo
^ i v	Ud IVU, Uči UUII1U
ldšni?CUtno presegli svoj le-t ‘ Ji ze tako visoko zastavku načrt. Ko analiziramo i^v c° Emoninega lastnega &om a’ Predvsem kaj v njem Hja erj' Emonina proizvod-čul? ,akor ne moremo biti »dW°‘Jni' sai je njen delež Da m n° Preskromen glede groznosti.
gled„ona Commerce sama sistemne zadolžitve znotraj Prav ne. zmore vsega, če-ge nosilec. Izvozne nalo-deliti°[am.° nujno preporaz-tudi na svoje nosilce
Atenah
proizvodnje,
predvsem na tiste, ki so koristniki deviz. Mi brez lastne proizvodne baze ne moremo zmeraj več izvažati, posebej poudarja Zvone Veber, s čimer apelira na skupen nastop Emone in skupno akcijo v blagovnem prometu znotraj Jugoslavije - za zagotavljanje blaga za izvoz. Zakaj? Zato, ker je sistem Emone odločno premalo prisoten v izvoznih prizadevanjih, zato je potreben skupen razmislek in napor, kako pridobiti dodatne izvozne fonde. Med nami je MIZ, KK Ptuj. Agroemona in drugi.
In dodatne izvoze možnosti: izvoz montažnih hišic Jelovica v Italijo v vrednosti 6 S milijard dinarjev, športne bunde iz Čuprije, Agroplod zagotavlja blago za dodatni 2 S milijardi.
V Jugoslaviji je bilo še pred kratkim 20 tovrstnih izvoznikov, danes jih je 150, zato je povpraševanje bistveno večje kot ponudba, konkurenca ostrejša.
Uspešen izvoz pogojuje tudi embalaža, ki je vsepovsod primanjkuje. Tudi Straža (steklenice) in Saturnus (pločevinke) se usmerjata v izvoz. Samo pri ptujski Peto-vii 700 ton kumaric čaka na embalažo.
Kot dodatne izvozne možnosti so žitarice (oves, ječmen, koruza), pogojene z izvoznimi dovoljenji, pri čemer je problematična tudi cena.
E-Commerce je prevzel velike izvozne obveznosti, ki jih vsaj Agroplod ne bo v celoti izpolnil zaradi tega, ker še niso stekle nove proizvodne linije v Ljutomeru (domači proizvajalec zamuja pri dobavi opreme).
In uvoz: soja, južno sadje, kava in rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo, skratka samo najnujnejše. Tu so potem še vitamini kot komponente za močna krmila in re-promaterial, ki nam omogočajo intenzivnejši izvoz ozi-
roma preprečujejo nepotreben uvoz. Nedavno se je spričo carinskih zapletov zataknilo pri uvozu osnovne črede oziroma enodnevnih piščancev za razplod, ki predstavlja živi repromate-rial za mesno industrijo.
Osebna izkaznica E-Com-merce: trije tozdi - Globus, Obala in Agroplod, predstavništva v Miinchnu, na Dunaju, v Stockholmu, Gorici in Nairobiju, v Pragi, Bratislavi, vzhodnem Berlinu, Moskvi in Budimpešti.
DO Emona Commerce in njena izvozna prizadevanja bomo še širše skušali predstaviti v eni naslednjih številk E-informatorja - s pomočjo njenih najbolj odgovornih delavcev, kakor nam obljubljajo.
ENL
V mesnici na Miklošičevi cesti je delikatesnih dobrot dovolj (v hladilni vitrini morda celo preveč, ali pa niso najbolje zložene)	/
Izvažamo delo in znanje
(Nadaljevanje a 1. str.)
za uresničitev projekta. Hkrati s tem dogovorom, so naši partnerji v Nigeriji potrdili tudi svoje dosedanje obveznosti do Emone; plačali bodo tudi prvo študijo, ki so jo delavci Emonaingenerin-ga pripravili za prvotno zamišljeno farmo v Jebi. Cena te študije je 375 tisoč dolarjev,« pravi Ljubo Filipan.
Farme in spremljevalni objekti bodo vredni 150 milijonov dolarjev
Po oceni Emoninih strokovnjakov bo vrednost zidave- treh farm in spremljeval-
nih objektov stala približno 150 milijonov dolarjev. Doslej je zagotovo, da bo Emona v 150-milijonskem poslu vključena s 45 milijoni.
»Dogovorili smo se, da bo Emona za farme v Nigeriji dobavila prašičerej sko opremo, zagotovila plemenske živali, opremila mesno industrijo in tovarno močnih krmil, objekte pa bo zidal tisti, ki bo Nigerijcem ponudil najboljše kreditne pogoje; Nigerijci bodo v to gradnjo uvodoma prispevali le med 20 in 30 odstotki vrednosti novogradenj, za drugo pa bodo iskali posojilodajalca. Bo to jugoslovansko gospodarstvo zmoglo,« se vprašuje Ljubo Filipan.
Nigerija ima precej nafte, ki predstavlja največje bogastvo te afriške države. Zato je tudi razumljivo, da se ju-
goslovanski gospodarstveniki, med katerimi so tudi delavci sozda Emona, zanimajo za nigerijsko črno zlato.
Plačilo s surovo nafto?
»Vzporedno s pogovori in pogajanji za zidavo prašičerej skih farm tečejo tudi pogovori z nigerijsko nacionalno petrolejsko družbo, da bi se tudi ona vključila v Emo-nin projekt kot vzporedni partner in tako sodelovala v trgovinski menjavi med Jugoslavijo in Nigerijo. V mislih imamo predvsem dejstvo, da bi Nigerijci lahko naše delo in znanje plačali s surovo nafto,« zatrjuje Filipan.
Pogovori med nigerijskim federalnim ministrstvom za kmetijstvo, nigerijsko naft-
'no družbo in našimi pogajalci še niso končani.
Odgovornosti so razdeljene
Emona je dobila naročilo za novo razvojno študijo (420 tisoč dolarjev in še 375 tisoč dolarjev za plačilo prvotne študije) in naši delavci bodo z dobavo in montažo opreme za tri farme, klavnico, tovarno močnih krmil in predelovalne obrate prislužili Jugoslaviji 45 milijonov dolarjev. Za ta pomemben izvoz pameti in visokostrokovnega dela v Nigerijo so od Emone zadolženi Lucijan Krive za prašičerejo, Tihel za mesno predelovalno industrijo, Oset za tovarno močnih krmil in inž. Flajs za povezovalni projekt. Vodja tima naših strokovnjakov bo Doli-nar.	v. VELIKONJA
* OB 20-LETNICI KK PTUJ
Nastanek in obdobja v razvoju ptujskega kmetijskega kombinata
•tUKrncVf1* iavgusta - Pri nastan-^oraSn1 Skexga kombinata Ptuj bij. iqPfifteVati neka) obdo-biska „1961 s,° se združila Kme-Dolje, -gospodarstva »Dravsko 6°spodar=f evo- Vinogradniško ^Isko ° * Haloze« Ptuj,
Hko Polje« AuTvt^-^r
dne 2fl fiu 1 ljudskl odbor Ptuj skem,, v blyaria 1961- H kmetij-
Ptuj.
kombinatu
tuj “ uzacije: obrat »Marles«
SlSS^fvSSUfSE
P0djetje »IT,1963 Pa: trgovsko ‘963; v letu	9' ianu&ja
druga 1-966: Kmetijska za-auarja 19°RžRe Meko« Ptuj, l. ja-Lhaloze« 6ptufn}etiisk? zadruga Kmetijski’ L Mija 1966 in lie, Gnk! zadruea »Ptujsko poletu f975 ”1Ca: 1 Mija 1966? v
M Trgovska'tern'1 '1° h kombinacija zdnTfr temeljna organiza-'derkurja rlrga djrla Slovenija Brad	"Merkur« Beo-
^dietie	Gostinsko
S lSf?,1«* Ptuj, 1, ihetovia« vL .1 niška industrija ?°stinsko ' Mija 1975 in
‘ Mija 1975 d]6tle "Breg“ Ptuj,
bra 197^l97?.‘n sicer 27. novem-PraW snobd Podpisan samou-
ffdizacijP°z&e° ?dmfkvi or-
p deln0Cgeu",2waC11° zdmžene:
kombinatPtrn kl Prehrambeni združile n..,., U, ,v katero so se dizacije- a	del°vne orga-
l Sioven^k1h°el?lb,uat - Mnfrt Vat M?nborgKma,h: ^grokom-dft Ptuj in ;^e dskl kombi-
Organizacijska struktura v Kmetijskem kombinatu Ptuj se je dopolnjevala iz obdobja v ob-dobje, glede na razvoj posameznih dejavnosti, ld so že obstajale v kmetijskem kombinatu in tudi glede na potrebe po razvijanju novih dejavnosti. V kombinatu so se razvile naslednje nove dejavnosti: Farma prašičev, Tovarna močnih krmil, Tehnoservis in danes predstavljajo samostojne temeljne organizacije združenega dela.
Notranja organizacija kombinata je bila pred letom 1966 urejena po obratih in delovnih enotah. Kombinat, ki je predstavljal enotno gospodarsko organizacijo, je bil razdeljen na delovne enote: enoto kmetijske proizvodnje, enoto gozdarske proizvodnje, enoto kmetijske predelave, enoto lesne predelave, enoto industrijske in druge predelave, enote pomožnih dejavnosti in enote skupnih stroškovnih služb. Delovne enote so se povezovale v obrate.
Kriteriji za ustanavljanje delovni! enot so bili: proizvodni proces, razpolaganje z osnovnimi sredstvi, minimalno število zaposlenih, planiranje v okviru skupnega plana, vrednotenje uslug, prometa, .proizvodov in učinka.
Kriteriji za ustanovitev obrata so bili: da predstavlja določen proizvodni proces, da je teritorialno, ekonomsko-tehnološka celota in omogoča boljše samoupravljanje in koordiniranje dela.
Samoupravljanje je bilo organizirano tako, da je bil v delovni enoti osnovni samoupravni organ zbor delavcev delovne enote, ki so ga sestavljali vsi delavci. Pristojnosti zbora delovne enote pa so bile: razpravljanje in dajanje mnenja k osnutku statuta, pravilnikom, k osnutkom programa dela, predlogom letnega gospodarskega načrta, zaključ-
nega računa podjetja, k investicijam, obvezno, če so te presegale več kot pol milijarde din, o poročilih izvoljenih delegatov podjetja in o zadevah, o katerih se je odločalo z referendumom. Zbor delovne enote je predlagal in tudi volil člane za delavski svet podjetja oziroma obrata.
Zbor delavcev delovne enote je odločal o uporabi sredstev, ki izvirajo iz delitve dohodka delovne enote, o trošenju sredstev za investicijsko vzdrževanje delovne enote, imenoval in razreševal je upravnika delovne enote, sprejemal letni plan investicijskega vzdrževanja, sprejemal pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delovne enote in predlagal sistemizacijo delovnih mest,
Obrat je imel naslednje organe samoupravljanja: zbor delavcev in obratni delavski svet. Obrat se je formiral tam, kjer so delovne enote štele več kot 40 zaposlenih. Pravice in obveznosti ter pristojnosti organov samoupravljanja obrata so bile prav tako podrobno določene v statutu podjetja. Isto velja za samoupravne organe podjetja.
Delavski svet podjetja je predstavljal najvišji organ podjetja. Stel je do 30-40 članov. Delavski svet je imel tudi vrsto svojih organov, in sicer odborov in komisij.
Skupne strokovne službe so bile organizirane po sektorjih.
Taka organizacija podjetja se je pokazala kot nefunkcionalna, saj je bilo podjetje organizirano v 27 obratih. Zato so leta 1965 v kombinatu izvršili reorganizacijo, ko so kmetijske obrate združili v en obrat s 13 specializiranimi delovnimi enotami. Tako je bilo do leta 1970 formiranih 10 obratov. Obrati so bili samostojne organizacije združenega dela, ki niso imele statusa pravne osebe, De-
Organ upravljanja v organizaciji združenega dela delovni enoti je bil svet delovne enote. Če je štela delovna enota manj kot 30 delavcev, je upravljala delovno enoto neposredno delovna skupnost delovne enote.
Delavski svet obrata je bil organ upravljanja organizacije združenega dela. Če je obrat štel manj kot 30 ljudi, so ga neposredno upravljali delavci na zborih. Član e delavskega sveta je delovna skupnost obrata volila s tajnim glasovanjem. V obratu za kooperacijo so sodelovali poleg delavčev zaposlenih v obratu tudi kmetje kooperanti.
Pristojnosti delavskega sveta obrata so bile razdeljene na naslednje dejavnosti: normativne, personalne, koordinativne, eko-nomsko-finančne, organizacijsko poslovne in druge.
Neposredni organ upravljanja proizvodnega okoliša je bil zbor kooperantov.
Kmetje kooperanti so v proizvodnem okolišu izvolili Svet proizvodnega okoliša. Svet proizvodnega okoliša je upravljal z osnovnimi sredstvi proizvodnega okoliša po sklepih zborov kooperantov in v skladu s smer: nicami sveta obrata za kooperacijo. Svet proizvodnega okoliša je upravljal s sredstvi skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki so se ustvarjala na območju . proizvodnega okoliša po ključu, ki ga je določil svet obrata za kooperacijo. Svet je po potrebi organiziral strokovne pododbore.
V določilih statuta so bila sredstva kombinata opredeljena kot osnovna sredstva, obratna sredstva, sredstva rezervnega sklada, sredstva skupne porabe in sredstva sklada stanovanjskih hiš. Materialna sredstva so bila v celoti razdeljena na obrate in enote
v skladu z ustanovitvenim aktom; denarna sredstva so se vodila na skupnem žiro računu.
Ugotavljanje dohodka je bilo skupno za kombinat in ločeno za vsako organizacijo združenega dela s periodičnim in zaključnim računom. Dohodek kombinata je bil seštevek dohodkov vseh organizacij združenega dela v kombinatu.
Kombinat je imel naslednje sklade:	poslovni, rezervni in
sklad skupne porabe. Obrati so oblikovali poslovni sklad. Poslovni sklad kombinata se je formiral iz 40% deleža dohodka obrata, namenjenega za poslovni sklad. Ta sredstva so bila združena in so se vodila na nivoju kombinata. Organizacije združenega dela so lahko združevala sredstva svojih poslovnih skladov za skupna vlaganja, in to s posojili. Pogoje, način združevanja sredstev ter cilje so urejali z medsebojnimi pogodbami. Sredstva skupnega poslovnega sklada, s katerimi je razpolagal delavski svet kombinata so se uporabljala kot pomoč v obliki posojila ali dotacije za investicije, obratna sredstva in plačila obveznosti obratom, ki zaradi objektivnih razlogov teh sredstev niso mogli ■ formirati v zadostni višini, da bi lahko izvedli planirane naloge.
Taka organiziranost in odnosi so bili do sprejetja ustavnih dopolnil in ustave.
Po sprejetju 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila k ustavi SFRJ so posebne skupine in komisije pripravile predlog organizacije združenega dela, po poprejšnjih razpravah na zborih delavcev in njihovih odločitvah o konstituiranju v temeljne organizacije združenega dela. Kmetijski kombinat je bil med prvimi v občini, ki je pripravil ne le predlog, ampak se je dejansko konstituiral kot organizacija združenega dela z naslednjimi temeljnimi organizacijami združenega dela:
•	TOZD Farma prašičev, Ptuj,
•	TOZD Gostinstvo »Breg« Ptuj,
•	TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj,
•	TOZD Gradbeni remont, Ptuj,
•	TOZD Gozdarstvo, Ptuj,
•	TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj,
•	TOZD Kmetijstvo, Ptuj,
•	Obrat Kooperacija, Ptuj,
•	TOZD Mizarstvo, Ptuj,
•	TOZD »Merkur« Beograd,
•	TOZD Mlekarna, Ptuj,
•	TOZD Tehnoservis, Ptuj, .
•	TOZD Tovarna močnih krmil, Ptuj,
•	TOZD Trgovina, Ptuj,
•	TOZD Živilska industrija »Petovia« Ptuj.
Naštete temeljne organizacije pa so seveda ustanovile tudi svojo delovno skupnost skupnih služb.
V	kombinatu pa so se tudi po ustavni preobrazbi nadaljevale organizacijske spremembe, tako sta se leta 1979 v skladu z regijskimi in občinskimi dogovori izločili iz kombinata TOZD Gozdarstvo Ptuj in Obrat kooperacija, Ptuj. Prva je postala TOZD GG Maribor, Druga pa se je organizirala v enovito delovno organizacijo Kmetijska zadruga Ptuj. Reorganizirale pa so se tudi TOZD znotraj kombinata. Tako so nastale iz TOZD Kmetijstvo štiri nove temeljne organizacije, TOZD Gostinstvo »Breg« se je združila s TOZD Gostinstvo »Haloški biser«, Tržnica Velenje pa se je izločila iz TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« in postala samostojna TOZD.
V	20. letih razvoja je torej nastala iz kmetijskega kombinata delovna organizacija, povezana v SOZD Emona, v kateri združuje svoje delo v 17 TOZD in delovni skupnosti 1.700 delavcev, ki ustvarijo letno ca. 2,00.000.000 dip celotnega prihodka. To pa seveda še zdaleč ni vse, kar so delovni ljudje kombianta dosegli, saj 20 let za razvoj neke organizacije vsekakor ni dolga doba. Prepričani smo torej lahko, da bo razvoj kombinata v enakem tempu tekel naprej. To potrjujejo tudi sprejeti srednjeročni plani, po katerih naj bi v kombinatu do leta 1985 pridelali za tretino več hrane kot jo pridelajo sedaj. Te nalog ( pa seveda nikakor ne bo lahko izpolniti, toda kdor pozna pot, ki so jo doslej prehodili kombinatov! delavci in težave, ki so jih premagovali na tej poti, lahko verjame, da bodo tudi prihodnja obdobja kombinata enako uspešna kot so bila dosedanja.
FILIP DOLINAR
POROČILO IZ MESNE INDUSTRIJE ZALOG
Nova mesnica na vogalu
Ljubljana, 12. oktobra -Mesna industrija iz Zaloga je svojim 24 prodajalnam mesa in delikates, kolikor jih ima v Sloveniji (ena je v Vodicah v Dalmaciji) dodala še eno. Na Šmartinski cesti 24 -prav na vogalu pred tovarno Zmaj je prenovila bivšo prodajalno kruha pekarne Center in jo preuredila v mesnico. Naložba jo je veljala 150 starih milijonov dinarjev in tako je sedaj krajanom bližnjega Vodmata in tudi Savskega naselja v dokaj prostorni in lepo urejeni mesnici na voljo sveže meso in zelo pestra izbira mesnih delikates in konzerv iz bogate proizvodne palete Mesne industrije.
Prvi dan, dobro uro po otvoritvi prodajalne, se je v
mesnici trlo kupcev, tako pred mesarskim čokom za razsekavanje svežega mesa kot pred hladilnimi vitrinami, v katerih so bile grmade hrenovk, pečenic in podobnih mesnih dobrot. Kupci so si lahko zaželeli - in tudi dobili - teletino ter tako popestrili domači jedilnik.
»V nenapisanem načrtu imamo željo, da bi vsako leto odprli novo prodajalno mesa in mesnih izdelkov, predvsem v krajih kjer jih primanjkuje ali pa jih sploh ni,« pravi Janez Škraba, direktor Mesne industrije v Zalogu in to jim je v dobri meri tudi uspelo. Ob praznovanju 20-, letnice so imeli že več kot 20 lastnih prodajaln.
»Prihodnje leto bomo obnovili mesnico v Polju, za
Delavski svet TOZD Supermarket Maribor, ki je v okviru delovne organizacije Emona Merkur - Ljubljana,
Jožica Cekič nova direktorica Supermarketa Maribor
je 16. septembra imenoval za direktorico Jožico CEKIČ.
Jožica CEKIC je rojena 1942. v Kresnicah. Ima višjo šolo za organizacijo dela. V Emoni je od leta 1977. Pred imenovanjem je opravljala dela vodje komerciale v TOZD. Jožica se je ob delu nenehno strokovno izpopolnjevala, saj je od KV prodajalke dalje naredila poslovodno šolo, srednjo komercialno šolo, višjo šolo, sedaj pa nadaljuje študij na visoki šoli. Ves čas je bila aktivna pri delu v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno v OOZS, ki jo je uspešno vodila več kot dve leti.
PAVEL GROZNIK
Janez Guček
kaj več pa denarja ne bo,« pravi Janez Guček, vodja maloprodaje v Mesni industriji v Zalogu. Maloprodaja se lahko pohvali, da proda v prodajalnah kar eno tretjino proizvodnje MIZ. To delo opravi 105 prodajalcev v 25 mesnicah. Letno prodajo več kot 2.500 ton mesa in mesnih izdelkov od tega 700 ton perutnine, 42 ton masti in 22 ton mesnih konzerv. V devetih mesecih je znašal promet 500 milijonov dinarjev, novih seveda. Količinsko je sicer promet za 4 odstotke manjši kakor lani, vrednostno pa je večji na kar je vplivala povečana cena mesa.
Najbolj oddaljena je mesnica v Vodicah pri Šibeniku v kateri so zaposleni le trije delavci, v prometu pa prednjači pred drugimi. To je sicer razumljivo iz dveh razlogov. Prvič je meso za 5 odstotkov dražje (turizem) drugič pa ima mesnica' nekaj velikih odjemalcev. Dva do trikrat tedensko dostavljajo meso - tudi po dva 8 tonska tovornjaka če je potreba.
»Otepamo se z dvema velikima problemoma - nekaterimi nerantabilnimi prodajalnami, ki pa jih prav zaradi potrošnikov ne moremo in ne smemo zapreti in s kadrovskimi težavami. Mesarjev ni, učiti pa se tega poklica danes skoraj nihče noče,« je povedal Janez Guček.
Delavci v maloprodaji Mesne industrije se trudijo, da bi prodajalne založili tako, da bi bile gospodinje zadovoljne, a kaj ko pa to ni vedno v. njihovi moči. Živine ni vsakdan na voljo in tudi različne kakovosti je. Smotrno je treba porazdeliti, kaj bo šlo za sveže meso in kaj v predelavo. Če gre več tja, ostane manj za sem, pa smo .tam, kjer je eden že nezadovoljen. Vsi pa tako ne bomo nikoli.
E. I.
DARUJ KRI ZA SOČLOVEkA!
Z modne revije v Domu Ivana Cankarja
Odlična modna revija
Ljubljana, 1. oktobra - V okviru presenečenj, ^ jih za svoje kupce v jubilejnem letu pripravlja Em°_ nina trgovska hiša Maximarket - letos novembra bo praznovala 10-letnico obstoja in dela - je ta’ naj večja v družini Emone priredila veliko modu revijo, ki je bila ob 19.30 uri v srednji dvorani Do"1 Ivana Cankarja.	, I
Modne novosti, sodobnega, modernega oblačen)® je predstavilo 33 naj večjih jugoslovanskih mod"1 ustvarjalcev, konfekcionarjev, izdelovalcev ple'e nin in obutve.	■ j
Na izredno domiselno, s svetlobnimi in zvočni'1®' efekti aranžirani sceni so manekeni predstavili P*, sano paleto oblačil za vse priložnosti. Težav P*, izbiri oblačil res ne bo, če bo naša industrija to, a vsaj pretežni del tega dala tudi trgovini.	j
Med revijo so obiskovalce zabavali znani p®vj' zabavne glasbe - Marjetka Falk, Aleksander Meže*’ Ibrica Jusi in Ivica Šerfezi.	g J.
Krvodajalci Emone, kje ste?
Jožica Cekič
Dr. Potočnik v. d. direktor Merkurja
Delavski svet DO Emona Merkur - Ljubljana je na seji 30. septembra razrešil dosedanjega direktorja delovne organizacije Marka SOKA, mg. oec., ki je odšel na odgovorno dolžnost glavnega direktorja ŽITO - Ljubljana.
Na isti seji je bil za vršilca dolžnosti direktorja delovne organizacije imenovan dr.
Vekoslav POTOČNIK, član poslovodnega odbora SOZD Emona.
Dr. POTOČNIK bo dolžnost v. d. direktorja opravljal največ 6 mesecev, v tem času. pa bo razpisan postopek za imenovanje novega direktorja največje delovne organizacije v SOZD Emona.
Transfuzijska in krvodajalska služba sta v Sloveniji zaživeli šele po končani 2. svetovni vojni. Takoj po končani vojni je bila v ljubljanski vojni bolnici organizirana prva transfuzijska postaja in že na prvi poziv se je odzvalo 150 Ljubljančanov, ki so brezplačno darovali svojo kri za ranjence. Od tedaj naprej so se krvodajalci javljali še in še, bodisi posamič ali v skupinah, ki so prihajale iz del. organizacij. Kri so dajali brezplačno, uprava bolnišnice jim je v zahvalo dajala nekaj olja in sladkorja.
Leta 1948 je transfuzijska po-(staja postala civilna ustanova, ki deluje še danes kot Zavod SRS za transfuzijo krvi.
Potrebe po krvi so bile vsak dan večje. Izkušnje z uporabo krvi pri mnogih boleznih so terjale vse več krvi, krvodajalcev pa je bilo vedno premalo. Zavod sam je mogel zagotoviti dovolj krvi za bolnišnice. Zato so začeli ustanavljati transfuzijske postaje tudi v krajih izven Ljubljane, krvodajalcem so za darovano kri dajali denarno odško-
dnino. Toda tudi denar ni pritegnil novih krvodajalcev, tako, da se je zdravstvo znašlo v hudi zadregi.
Pri iskanju rešitve so naredili zanimiv poiskus. Leta 1953 so ukinili denarno odškodnino in začeli zbirati prostovoljne in anonimne krvodajalce. Organizacijo zbiranja so poverili Rdečemu križu Slovenije, uspehi pa so presegli vsa pričakovanja. Že prvo leto se je prijavilo 20.000 prostovoljnih krvodajalcev! Samo za primerjavo naj navedem dvoje številk:
leta 1952, ko je bilo- krvodajalstvo še plačano, je kri darovalo 11.694 krvodajalcev, še leto dni prej pa samo 9.179 krvodajalcev.
Vse od leta 1953 je število prostovoljnih krvodajalcev raslo in leta 1977 doseglo število
104.000	ali 5,76% celotnega prebivalstva na Slovenskem, število ki kaže resnično visoko zdravstveno zavest našega prebivalstva. Kaže pa tudi, da se v polni meri zavedamo pomembnosti in ciljev prostovoljnega krvodajalstva, ki jih lahko strnemo v naslednjih mislih.
-	prostovoljno krvodajalstvo zagotavlja zdravilo, ki ga ni mogoče nadomestiti z nobenim
'drugim zdravilom;
-	darovana kri omogoča bistveno hitrejše zdravljenje mnogih bolezni in tako vrnitev bolnikov ponesrečenih v družine in proizvodnje.
-	s prostovoljnim krvodajalstvom se plemenitijo in huma-nizirajo ljudje.
-	prostovoljno in brezplačno krvodajalstvoje najpopolnejši izraz solidarnosti in daje krvodajalcem tudi veliko osebnega zadovoljstva.
Tovarišice in tovariši Emonci!
Da je zadnji odstavek resničen, vam navedem naslednji primer:
Pred več leti, neko nedeljo popoldan, so me telefonsko poklicali na transfuzijski oddelek. Rabili so kri moje skupine za težko srčno operacijo na 8 let starem dečku. V kratkem času se nas je zbralo preko 20 krvodajalcev, čeprav je bila nedelja in zelo lepo vreme. Predstavili so nam očeta malega pacienta, ki se nam je v solzah zahvalje-
val za našo humanost 18 vano kri.	y
Neizmerno vesel in ,-y sem bil, ko sem čez neka) j cev dobil obvestilo, da je cija uspela ter sliko male» nika. Osebno zadovoljstv ^ takem primeru več vred" stokrat plačana kri.	^
Na odvzemu krvi senl J preko 30 krat - brez najt" J posledic še vedno je kri mestljivo zdravilo. Ce h® J da bodo bolnice v Slove" ) y le minimalne količine ra dnevno na odvzem PrC krvodajalcev.	vč
Zato pozivam vse zdr8 . delavke in sodelavce v ", liki Emoni, ter vse do^Jj krvodajalce, da v čim številu sodelujete Pri jalskih akcijah!	1$
Naj vaš sindikat krv^. ; stvu posveti več pozorno 1 Organizirajmo tekm med našimi TOZD!
----- 'Jf
DJE s srcem in human njem.	-»OT
DEMŠAR =y hotel m
Pokažimo vsem, da mo delavci temveč tud
Samoupravljalski leksikon
(Nadaljevanje)
KLIRING
Sistem medsebojnega obračunavanja bank, ki temelji na pobotanju dolgov in terjatev, nastalih na podlagi predloženih čekov s strani njihovih deponentov, ki jih klienti prejmejo za izplačilo pri drugih bankah. Po tej analogiji je kliring tudi sistem pobotanja dolgov in terjatev med dvema državama. Ta sistem se je po 1931. letu razSiril po vsem svetu, in sicer pod imenom bilateralni plačilni sporazumi.
Glavno načelo mednarodnega kliringa je pobotanje dolgov in terjatev v domači valuti, t. j. brez uporabe deviz. Kajti dolžniki (najpogosteje uvozniki blaga) plačujejo drugi državi dolg iz tujine v svoji domači valuti na zbirni račun v svoji centralni banki, iz sredstv tega računa pa se izplačuje domače upnike te države (nainoerosteie
izvozniki blaga), na ta način ravna tudi druga država so-pogodbenica. Da bi mednarodni kliring deloval, so v pogodbah določene konti-gentne liste blaga za menjavo, obračunske valute in tečaji, ter postopek za končni obračun morebitnega salda.
KONKURENCA
Tekmovanje v gospodarstvu cilj katerega je pridobiti potrošnike s ponudbo blaga boljše kvalitete, lepšega videza, primernejše uporabe in po relativno nižjih cenah kot so cene enakovrstnega blaga drugih proizvajalcev. V pogojih svobodne ali lojalne in družbeno koristne konkurence na tržišču to tekmovanje vzpodbuja stalno izpopolnjevanje tako izdelkov kot samega proizvodnega procesa z namenom, da se znižajo stroški proizvodnje, to pa vodi k vse popolnejše-
mu in bolj kulturnemu zadovoljevanju potreb potrošnikov. V kapitalističnih pogojih vodi ostra konkurenca k eliminiranju slabih in nastajanju močnih podjetij, ki so usposobna usmerjati pogoje na tržišču, t. j. vodi do nastanka monopolov.
KONVERTIBILNOST
Lastnost valut (in deviz), da se jih svobodno zamenjuje v druge valute in devize. Valuta neke države je konvertibilna, kadar se z njo lahko plačuje na različnih valutnih področjih, pri tem pa je mogoče že vnaprej več ali manj vedeti, po katerem tečaju bo obračnana njena vrednost. Konvertibilnost valute se pojmovno izenačuje z multilateralnim sistemom plačevanja, zato je v tem pogledu nasprotna klirinškim valutam, ki tvorijo sistem bilateralnega plačevanja.
KONVERZIJA
V finančnem poslovanju je to spreminjanje ene vrste terjatev ali dolgov v drugo vrsto. Npr. žirovni denar se konvertira (spremeni) v efektivni, terjatev v dolarjih terjatev v zlatu ali neki drugi valuti. Naziv konverzija uporabljamo predvsem takrat, kadar se kratkoročni dolgovi konvertirajo v nov dolg.
KONZORCIJ
Občasno združevanje določenega števila bank ali gospodarskih organizacij (oz. podjetnikov v kapitalizmu), ponavadi zaradi skupnega financiranja velikih poslovnih projektov države, velikih korporacij in industrijskih kombinatov ipd. Konzorcij temelji na dveh pogodbah. Eno sklenejo konzoranti (člani konzorcija) med seboj. Le-ta določa obveznosti članov, vsote njihovih partici-
pacij (deleža) v skupnem kreditu in banko, ki bo na čelu konzorcija. Drugo pogodbo skleneta vodja konzorcija in konzorcijev dolžnik. V njej se določijo pravice in dolžnosti obeh strank glede višine kredita, načina kritja, roka obresti, provizije itd.
KOOPERACIJA
Sodelovanje več oseb v skupnem delu, ali več gospodarskih organizacij združenega dela zaradi uresničevanja skupnih proizvodno ekonomskih nalog. Kooperacija večjega števila gospodarskih organizacij združenega dela je dolgoročno tehnično-po-slovno sodelovanje zaradi skupnega prometa določenih proizvodov, skupnega izvajanja določenih storitev ali drugih poslov. Kooperacija ponavadi temelji na specializaciji organizacij združenega dela za proizvodnjo posameznih delov skupnega izdelka. S tem se doseže večja produktivnost in večji ekonomski učinki vseh kooperantskih organizacij. Kooperacija se vse bolj širi tudi med podjetji raznih držav,
kar med drugim PrlS^d^ hitrejšemu transferu i ne tehnologije iz sko razvitih v manj države.
“SSS vrednosti <»£
žitvi protistoritev °z’_jn</ nem vračanju te ^ -Ji«, k tega izhaja odnos tv J
nikom in dolžnikom-
denarnega kredita lu,<r zastava realnih v* (realni kredit), ali £°Sao$]i ske in druge kvalitete ».3 F ka (osebni kredit). -""“jfl°s. lahko v blagu ah d nih papirjih (lom.^^h $
dit) in v nepremični'
potekarni kredit)- a0$y. kredit temelji na P. kreditu in drugih ''T* tefr
1	-1	.	___
darsta si ni mogoče
brez kreditov in ban?’ j^.t rih funkcija je zbira") ^ sno ali trajno sv'. pl $ sredtev (varčevanj6' h g!1" ranje (aktiviranje) .0s( štev prek kreditov	j
e IZLET EMONINIH UPOKOJENCEV
»Gremo na štajersko...«
V sredo 23/9-1981 smo ime-‘‘ upokojenci zadnji izlet v ?ern letu, tokrat v Prekmurja- Ob 7. uri smo se zbrali na "rgu osvoboditve v Ljublja-n‘- Bilo nas je za dva avtobu-sa- Veselo razpoloženi sprio Se odpeljali preko Trojan in j^irno Celja do Rogaške Sla-tlne, kjer je bil postanek z °gledom zdravilišča do 10.30 Ure. Napili smo se slovite mineralne vode, ki pa ni bila Zastonj, temveč smo morali ^njo plačati po 6,00 din. Zdravilišče je zelo lepo urejeno in povsod smo videli cvetlične parke s prekrasnimi skupinami cvetlic.
.. Na zdravljenju je veliko Judi in si dolgčas preganjajo 2 raznimi igrami. V nadalje-vanju vožnje smo se. peljali mimo Majšperka in Ptujske Sore, kjer je znamenita cerkev v gotskem slogu. Že od daleč smo nato zagledali vi-
sok dimnik tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Ogledali smo si tudi rimsko svetišče iz drugega stoletja, ki je bilo postavljeno v čast bogu Mitri, ki je bil bog rimskih vojakov; takih svetišč je bilo več v rimskih provincah, ni jih pa bilo v bližini Rima. Vse to nam je povedal naš vodič, ki tudi ni varčeval s pripovedovanjem znamenitosti krajev, skozi katere smo se vozili ter smo bili z njegovimi opozorili med potjo zelo zadovoljni.
Po prihodu v Ptuj, kjer smo imeli kosilo v naši restavraciji, smo si ogledali našo vinsko klet, ki jo vodi K. K. Ptuj, v kateri so ogromne količine vina v starih lesenih sodih, na katerih so izrezani razni vinarski motivi. Največji njihov sod drži preko
44.000	litrov. V posebnem prostoru, kjer sprejemajo de-
legacije in imajo veliko prešo samo kot imeniten spomenik nekdanjega vinogradništva, so nam postregli tudi s šestimi vrstami štajerskih vin ter vsakemu udeležencu izleta dali steklenico arhivskega vina odlične kakovosti. Ta steklenica je bila vkalkulirana v ceni izleta.
Veselo razpoloženi smo se nato odpeljali skozi Ormož in Ljutomer, kjer smo med potjo opazovali prostrane njive koruze. Ko smo prišli v Mursko Soboto so nas nastanili v hotelu Diana. Pred večerjo smo si še na hitro ogledali mesto, nekateri pa so v trgovinah, ki so še bile odprte, nakupili razne potrebščine, ki jih v Ljubljani ni dobiti. Hotel je nov, večinoma z dvoposteljnimi sobami, s kopalnicami in telefonom.
Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali v 7 km oddalje-
Stofpič
del glave celjska tovarna zamašek
število z dvema ničlama
~ športne igre Emone del voza
7. krai pri Kopru, kjer je di market E-Jestvine
St°lpič 2
k ~ zaselek pri Opatiji i r ŽVer ‘z rodu mačk
komunistov Jugo-
j J" Tovarna močnih krmil Pas pri kimonu " Japonski drobiž
Stolpič 3
o ~ Rafinerije nafte v SRH
p - ... Rina
r - prejšnji naziv za ZKJ s - oče š - nočni ptič t - pogan
Ob pravilni rešitvi vam dajo črke v srednjih vrstah 1,2 in 3 brane navpično ime Emonine delovne organiza-
cije, ki je nedavno praznovala 20-letnico obstoja in dela.
Rešitve pošljite v zaprti kuverti z oznako: »Nagradna 3 x 3« do 16. novembra 1981 na naslov uredništva - E-In-formator, 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130. Nagrade vas čakajo!
Rešitev nagradne E-križanke TMT
Zgodilo se je. Prvič odkar vilno ali nepravilno rešene izdajamo glasilo E-Informa- nagradne križanke ki so jo tor nismo prejeli od naših pripravili v Tovarni močnih bralcev, zagnanih reševalcev krmil. Vse kaže, da je bila
' vodna žival
križank, rebusov, piramid, magičnih likov in podobnih zank in ugank niti ene pra-
■ NOVE TRGOVSKE NALOŽBE
Blagovnica
v Zrečah kmalu odprta
ZREČE, 11. oktobra - Kljub temu, da naša blagovnica v Zrečah še ni odprta (po krivdi ALPOS-a 12 Šentjurja, ki nam dobavlja notranjo opremo) smo se v nedeljo 11. oktobra popoldan odločili za ogled.
Bilo je hladno in deževno vreme, zato nas je presenetilo, da je bil obisk tako množičen. Prišli so Zrečani in okoličani in vsi po vrsti so se navduševa-11 nad (še prazno) blagovnico. Res škoda, da je n^smo mogli predstaviti napolnjeno z blagom za v J‘hov občinski praznik. Edino kar je bilo vidno, je bil velik emonski znak, ki je že montiran, in v hstem turobnem vremenu je njegova rdeča barva ‘zzarevala vso razsežnost naše Emone.
Objekt je popolnoma nared. Tudi okolica je že v Celoti urejena in daje videz pravega blagovnega centra Zreč. Upamo, da bomo čez mesec dni že lahko napisali prve? podatke o prodaji v tej naši zares lepi in moderni blagovnici.
D. Rozman
ne Moravce, kjer so se nekateri kopali v bazenih z vodo, ki ima celo 62 stopinj C. Zdravilišče je nastalo v letu 1960, ko so pri iskanju nafte naleteli na termalno vodo. Moravci so bili pred tem časom majhna vas, sedaj pa je kraj že lepo urejen in ima veliko restavracijo, bungalove ter trgovino in gostilno. V Moravcih so nas pričakali naši upokojenci in aktivni uslužbenci TOZD maloprodaja Gornja Radgona in so nas povabili na ogled njihove samopostrežne trgovine. V zdravilišče prihajajo poleg naših ljudi' predvsem Avstrijci zaradi bližine meje. V zdraviliški restavraciji smo imeli odlično kosilo.
Po kosilu smo odšli v drugo zdravilišče v Radence, kjer smo se sestali z raznimi znanci, ki so tam na zdravljenju. Veseli smo bili predvsem snidenja s tov. Mileno Levstek in tov. Havličkom. Radenci so odlično urejeno zdravilišče, tako po notranjosti kakor tudi glede parkov in množice cvetja. Napili smo se lahko brezplačno zdravilne vode ter se sprehajali po parkih do odhoda na Janžev vrh v bližini zdravilišča. Med to kratko potjo smo imeli priliko videti ogromne površine odlično urejenih vinogradov s trtami raznovrstnih kakovostnih štajerskih vin. Na Janževem vrhu imajo lepo urejen vinski hram z raznimi vinarskimi predmeti ter tudi veliko prešo, ki pa je samo še izložbena posebnost. Zopet so nas postregli z odličnim vinom, ki se imenuje janževec. Le neradi smo morali zapustiti prelepe kraje z ljubeznivimi ljudmi in se odpraviti nazaj v Ljubljano.
Lahko rečem, da smo bili z izletom zelo zadovoljni, pa naj bo to s prevozom v organizaciji agencije Globtour, s hrano, pijačo in z nastanitvijo ter ustrežljivostjo osebja, s katerim smo prišli v stik. Posebno pa smo bili zadovoljni z našim klubom, ki nam omogoča tako lepe izlete kot je bil zadnji, ki je bil najbogatejši tako po urejenosti, kot tudi po užitkih, po naj bo to po kulturni, po pokrajinsko' lepotni ali gastronomski strani. Tudi nad vremenom se ne moremo pritoževati, saj je deževalo samo ponoči, ko smo spali in ob odhodu iz izleta, ko smo bili v avtobusih. V Ljubljano smo prispeli
h 19. uri.
JOŽE BREŽAN
Z II. razstave igrač, ki je za svoje odjemalce pripravil Emona Centromerkur v veliki sejni dvorani poslovne stavbe na Šmartinski cesti.
ZA CICIBANE IN PIONIRJE
Trgovina (še) brez imena
Ljubljana, oktobra - Temeljna organizacija združenega dela Centromerkur iz velike družine ljubljanskega Emoninega Merkurja je zopet presenetil občane, predvsem mamice - in tudi očete. V stavbi hotela Union je odprl specializirano prodajalno otroške obutve.
V majhni prodajalni, v kateri so.dosedaj prodajali kozmetiko, je sedaj kupcem na voljo velika izbira copat, čevljčkov in škorenj cev za naše najmlajše.
Posebno pozornost in zanimanje kupcev vzbujajo čeveljčki, visoki in nizki, znamke kickers, ki jih izdelujejo po francoski licenci v knjaževački Ledi. Čeveljčki so, tako pravijo, iz kengurje-vega usnja, mehki, šivani, imajo ortopedski vložek in se lepo prilagajajo otroški nogici. Kljub dokaj visoki ceni, veljajo od 600 do 800 dinarjev, kupcev ne manjka.
Kot pred časom za specializirano prodajalno »Zibko« v Gradišču so trgovci v Cen-tromerkurju z natečajoin dali potrošnikom na voljo, da sami izberejo ime tudi za to specializirano prodajalno.
Poslovodkinja Martina Špranja pridno nabira kuverte, ki ji jih nosijo kupci. Bo prodajalno dobila ime »Čevljček«, »Palček«, »Pe-pelka« ali »Pedenj-ped«, bomo kmalu videli.
Z. G.
resnično pretrd oreh.
Nagrade, ki jih je prispevala Tovarna močnih krmil so ostale v uredništvu, bolje rečeno v skladišču TMK. Dogovorili smo se, da nagrade ostanejo za reševalce nagradne izpolnjevanke, ki smo jo imenovali: »3 x 3«. Upamo, da te reševalcem ne bo delala sivih las. Nagrade so lepe in nadvse praktične in uporabne.
Pravilna rešitev nagradne E-križanke TMK:
Vodoravno: Bovisal, Jasu-nari, heliks, Granum, I, u, dv, Panama, Zoo, rt, žalost, psoriaza, elankoban, eskalin por, rima. Ob, i, r. lopa, okrog, Ilok, v, LR, aceton, anemona, A, AC, Kra, ahat, no, so, LD, Aza, A, deca, pab, R, on, Are, Ed, and, maron, DK, SL, Slak, Kupido, R, II, - PU, os, F, Tai, A, Vili, Aec, Noe, UFO, R, O, ergotin, s, en, AO, I, AA, enkalon, ti, era, U, zr, Oxugen, aroma, Y, Aral, Ren, Lacio, urolog, Edi, Aka, A, XO, abrazija, g, ris, ko, Jal, siga, Ares, nit, no, gnu, JH, ilakveacija, allantia-za, sarin, et, Ana, Pta, pred-starter, Ear, jak.
»Mamica, te čeveljčke bi najraje?«
PISMA BRALCEV
Nerešljiva križanka?
Lotila sem se reševanja septembrske križanke. Lotila pravim zato, ker se mi je pri reševanju zataknilo. Mislim, da je pri sestavljanju sodelovalo več strokovnjakov, ki so se pošteno potrudili da je reševalci ne bi rešili.
Ne vem kako so drugi speljali do konca. Zdi se mi, da je bilo preveč oznak za krmila. Skušala sem si pomagati v skladišču, a na žalost takrat niso imeli nobenega izmed navedenih krmil. Tu-
di nekaj pojmov je bilo, ki jih do sedaj nisem zasledila.
Ker rada rešujem križanke, bi želela, če bi vam prostor dopuščal, da bi rešitev objavili v naslednji številiki.
Žal mi je, da križanke nisem mogla v celoti rešiti, sicer pa se tolažim, da bi bila morda ižrebana in bila dobila vrečko krmila. Potem bi si morala kupiti še kravo ali pujska, To bi bilo pa le malo preveč, mar ne?
Tončka Štefančič DO EMONA ILIRIJA
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE MURGELJ se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste z menoj sočustvovali. Posebno zahvalo sem dolžna sodelavcem skladišča, osnovni organizaciji sindikata TOZD En-gro-detajl Novo mesto in DO Emona Dolenjka Novo mesto za izrečena ustna in pisno sožalje, darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti.
FRANCKA BAN
ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi mojega moža TONETA GRUMA, se iskreno zahvaljujem vsem	sodelavcem
EMONA	MERKUR-
TOZD Maloprodaja za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji ■poti.
Posebno se zahvaljujem za nudeno pomoč, izkazano v težkih trenutkih. Zahvala tudi Pavlu Godcu za njegove poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z menoj.
žena SILVA
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta ANTONA NOLIMALA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem marketa na Gosposvetski cesti 6 za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti.
POLONA PREGELJ
ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame FRANČIŠKE PREDALIČ se zahvaljujem delavcem transportnega oddelka tozd Transport - Blagovni center za darovano cvetje in izrečena sožalja.
FRANC PREDALIČ
22. NOVEMBRA BOMO GLASOVALI »ZA«
III. ljubljanski samoprispevek
Pred delovnimi ljudmi in občani Ljubljane je predlog, naj bi na referendumu 22. novembra, še prej pa v javni razpravi dali svoje soglasje za tretji samoprispevek. Tako kot doslej, že deset let, naj bi še nadaljnjih pet let prispevali 1,5% od osebnega dohodka.
Predlog programa predvideva, naj bi v petih letih zgradili na območju ljubljanskih občin 34 objektov druž-
benega standarda. Zanje bi porabili 4 milijarde 837,6 milijona dinarjev. S samoprispevkom bi zbrali 3,8 milijarde dinarjev, približno eno milijardo pa bi prispevale samoupravne interesne skupnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanje, kulture in otroškega varstva.
• Prvi in drugi samoprispevek sta dala več kot otipljive rezultate. Od 100 objektov družbenega stan-
darda, ki smo jih imeli v programu, smo jih 83 že zgradili, 17 pa jih bomo zgradili v kratkem. Mirno lahko trdimo, da bi bila podoba Ljubljane in življenje v mestu danes drugačno, če teh objektov ne bi 'imeli. In prav gotovo jih ne bi imeli, če ne bi zbrali zanje sredstev v obliki samoprispevka.
Kar zadeva možnosti za gradnjo objektov družbene-
POROČILO IZ DO EMONA-GLOBTOUR
Izredno uspešna turistična sezona
LJUBLJANA, 23. oktobra - Letošnja Globtourova bruto realizacija je za 90 odstotkov boljša kot lanska - pri istem številu redno in sezonsko zaposlenih delavcih -vendar pa ostanek, dohodka ne bo v enakem sorazmerju, ker so silno narasli stroški poslovanja, pravi Davorin Ferligoj, direktor Globtoura.
O uspešnosti letošnje Globtourove turistične sezone zgovorno pričajo poročila, ki govore, da je samo v začetku oktobra prišlo v Split na dopust (za 14 dni) 700 Kaufhofovih gostov. V Istri je bilo tačas še pet do šest tisoč tujih gostov, lani skoraj nobenega, medtem ko je južni Jadran, verjeli ali ne, bil tačas še praktično poln! Za goste slovenske gospodarske zbornice v črnogorskem primorju nismo mogli dobiti postelj.
In kdo tačas obiskuje Jadran? Gre po večini za starejše goste iz ZR Nemčije, Anglije, čarterske aranžmaje, ki jih privlačijo zelo dostopne cene in letošnje lepo vreme. Poglejte: štirinajst dni v Her-cegnovem za 679 DM, Du-
brovnik, Korčula, Cavtat, Croatia (hotel pri Dubrovniku) 599 do 729 DM na 14 dni s prevozom vred.
ZIMA
RAZPRODANO
Tudi zimska Globtourova ponudba na morju je stoodstotno prodana. Najmočnejši je zahodnonemški Kaufhof. Počitnice prodajajo s pomočjo videokaset, na katerih kandidati vidijo, kakšen je Dubrovnik, kakšna je soba, jedilnica, postrežba in sinje morje. Tudi za ponudbo slovenskih zdravilišč zdaj snemajo videokasete. Tovariši, videti, potem verjeti! Moderna turistična ponudba ne pozna tehničnih ovir. Marsikaj bi se lahko od nje naučili za lastno rabo in porabo.
Globtour je imel letos ob morju zakupljenih 38 tisoč postelj. Sezona se je praktično začela tri tedne prej kot lani in se prav tako končala dobre tri tedne kasneje, s čimer se je podaljšala za več kot dober mesec. Globtour je tako letos organiziral po-
POROČILO IZ ČEŠKIH BUDJEJOVIC
Emona v ČSSR
ČEŠKE BUDJEJOVICE, 6. septembra - Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Čeških Budjejovicah se je SOZD Emona, tokrat prvič, predstavila s svojimi delovnimi organizacijami Inženiringom, Commercom in Globtourom.
Sejem znan pod imenom: »Zamč živitelka« - zemlja branilka - je bil od 22. avgusta do 6. septembra in je predstavljal predvsem kmetijstvo, tehnologijo in pridelavo hrane. Udeležile so se ga vse države članice SEV, obiskalo pa ga je več kot
800.000	obiskovalcev.
Emona je predstavila tehnologijo prašičerejskih farm, ki jih je že uspešno zgradila v Nemški demokratični republiki, na Poljskem in na Madžarskem, v delu pa
so veliki projekti za tovrstne farme v Nigeriji in Panami. Razstavila je tudi izdelke šestih delovnih organizacij iz Jugoslavije, ki jih zastopa v ČSSR - Mesne industrije iz Zaloga, Fructala, ljubljanske Kolinske, portoroške Droge in Podravke iz Koprivnice. Od razstavljenih izdelkov je »Zlati klas« I. stopnje prejela Vegeta.
Češki kmetijski strokovnjaki so se zanimali predvsem za tehnologijo reje prašičev. Prvi razgovori že kažejo na možnosti gospodarskega sodelovanja. Za Emono pa je zanimiva češka ponudba silosov z možnostjo polnjenja 80 ton na uro in aktivnim zračenjem ter jeklenih strešnih konstrukcij za hleve z razponom od 12 do 16 metrov. FRANJO KROUPA
čitnice za okoli 350 tisoč največ tujih gostov, do konca leta pa jih bo gostil še.kakih 20 tisoč več.
Prav zaradi tega je bil Globtour ob letošnjem prvem polletju v vsej svoji zgodovini prvikrat aktiven ali nad vodo, kar je za turističnega posrednika izreden uspeh. Za Globtour je torej letošnja turistična sezona daleč najbolj rekordna, kar Davorin Ferligoj pripisuje dobri notranji organizaciji, zmernemu povečanju cen in homogenosti kolektiva. Tudi penzionske cene za prihodnje leto so dvignili v povprečju samo za 8 do 9 odstotkov, kar je v mejah evropske ponudbe in ali pod njo.
ČRNE
SPROŠČENE
CENE
Najbolj črno piko letošnje turistične sezone si po mnenju Globtourovih poznavalcev naših turističnih razmer letos zaslužijo izvenpenzion-ske cene, pri katerih smo pretiravali čez vse razumne meje - in zato potegnili krajši konec deviznega izkupička. Tujci so se namreč masovno usmerjali v nakupe po samopostrežnih trgovinah. Kdo naj bi v hotelu kupil steklenico vina za 35 tisočakov, če je bila enaka v samopostrežnici po pet tisoč din? Starih seveda, da ne bo pomote. Prav to nam je naredilo zelo slab glas po vsej turistični Evropi.
Tudi po tehnični plati je bila letošnja Globtourova turistična sezona ena daleč najboljših, saj skoraj ni bilo pre-bukiranja, vzporedne službe so delale sinhronizirano (čeprav ni bilo nič več zaposlenih), ponudili smo množico več izletov, športnih možnosti in zanimivih tur. Yugo-toursi so nas ocenili zelo dobro, prav tako češkoslovaški Čedok, ki je pripeljal k nam 60 tisoč Čehov in Slovakov.
Globtour letos zaposluje 198 rednih delavcev, v glavni sezoni pa je imel še okoli 50 honorarnih sodelavcev.
ENL
ga standarda je bil položaj v preteklih letih podoben kot je danes. Sredstev preprosto ni bilo na voljo in edini izhod smo videli v samoprispevku. Tudi danes je tako. Vsi objekti, ki naj bi jih gradili na podlagi predloženega programa, so že zajeti v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje. Vendar pa. s tem, ko smo vnesli v planske dokumente, še nikjer nismo mogli zapisati, da bomo imeli zanje tudi sredstva in da jih bomo lahko gradili. Potrebe so nesporne in žgoče, sredstva pa lahko zberemo samo na podlagi samoprispevka.
Skoraj gotovo bodo Ljubljančani, ki so doslej že neštetokrat izkazali visoko politično zrelost, tudi to pot pokazali svojo zavest in glasovali za tretji samoprispevek. Prva dva sta dala odlične rezultate in tako naj bi šlo tudi v tretje.
Predlog programa predvideva, da bomo zgradili 12 vzgojnovarstvenih objektov, 11 osnovnošolskih objektov, 3 zdravstvene domove, 2 zdravstveni postaji in glasbeno šolo. Razen tega naj bi zgradili prvo fazo ljubljanske porodnišnice, mladinsko zdravilišče na Rakitni in obnovili mestno lutkovno gledališče. Finančno soudeležbo bi dali za varstveno delovni center in za center za slušno in govorno prizadeto mladino.
•	Vsi objekti, ki so zajeti v predlaganem programu so nujni. Naj omenimo samo otroško varstvo. V Ljubljani živi 32 tisoč otrok in le polovica jih je zajetih v organiziranem varstvu. Lani "so morali zavrniti 6880 prošenj za sprejem otrok v vrtce in sicer 2631 dojenčkov in 4249 drugih predšolskih otrok. S tretjim samoprispevkom bi vsaj delno omilili ta problem saj bi pridobili v vrtcih 1543 novih mest.
Z zgraditvijo šol bomo omogočili nekaterim otrokom celodnevno šolanje, marsikje pa bomo odpravili dvoizmenski nouk.
•	Na področju zdravstva je med najpomembnejšimi objekti ljubljanska porodnišnica. Razmere v stari porodnišnici so večini Ljubljančanov že dobro znane. Položaj je tak, da je zaradi zastarelosti objekta, prenatrpanost in neustrezni prostori večkrat ogroženo celo zdravje novorojenčkov in porodnic,
O mestnem lutkovnem gledališču smo že veliko govorili in pisali, vendar besede očitno niso kaj prida zalegle. Sredstev nismo mogli zbrati, pa če je šlo za še tako kvalitetno in otrokom skoraj nepogrešljivo kulturno ustanovo. Izhod se nam je pokazal v možnosti, da pridobimo sredstva s samoprispevkom.
Pobuda je dana. Zdaj je vrsta na nas - na občanih Ljubljane, da povemo svoje in da končno tudi na referendumu izrečemo svoj »za«.
ZADNJA VEST IZ DVORA PRI ŽUŽEMBERKU
Mlade postrvi pod novo streho
Dvor pri Žužemberku, 27. oktobra - S skromno a nadvse prisrčno slovesnostjo, ki so se je udeležili predstavniki občine Novo mesto, Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta Ljubljana in SOZD Emona, so delavci delovne organizacije Emone Ribarstvo opoldne odprli vrata tmve ribogojnice, le streljaj oddaljene od stare.
V 16 novih bazenih so že naselili mlade postrvi, ki so jih vzredili v 28. bazenih stare ribogojnice. S to naložbo sp za 200 odstotkov povečali vzrej ne zmogljivosti. Čez dve leti bo za domači trg in za izvoz na voljo 250 ton postrvi. Skupaj vzrede v treh ribogojnicah - v Dragomlju pri Domžalah, v Dvoru na Krki in v Ilirski Bistrici letno 5 milijonov iker, 600.000 mladic in 300 ton tržnih postrvi, je povedal v svojem govoru Andrej Rupnik, direktor delovne organizacije Emona Ribarstvo Ljubljana, ko je Albin Mrvar, obratovo-dja ribogojnice prerezal vrvico in tako simbolično odprl vrata.
Naložba je veljala delovno organizacijo 24 milijonov dinarjev, vsa zahtevna gradbena dela pa je opravila novomeška tozd ljubljanske Agroobnove.
Do konca tega srednjeročnega načrta namerava DO Emona Ribarstvo, ki sodi med naj starejše organizacije na področju ribarstva v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji, zgraditi v Dolnjem Kotu ob reki Krki še nove vzrejne zmogljivosti za nadaljnjih 300 ton tržnih postrvi'letno in tako prispevati svoj delež v proizvodnji hrane za domači trg in izvoz.
Z. G.
Delegacija KP Sovjetske zveze na obisku v E-Centru v Kosezah
OBISKI
Delegacija KP Sovjetske zveze v Emoni
Ljubljana, 22. oktobra - Študijska delegacija Komunistične partije Sovjetske zveze, ki jo je vodil Fjodor Macalin, kandidat za člana Centralnega komiteja in načelnik oddelka CK KP SZ za lahko in prehrambeno industrijo, je obiskala Emono.
Po ogledu Emoninega prodajnega Centra v Kosezah, kjer so se gosti zanimali za tehnologijo prodaje, izbiro asortimana, priročnega, začasnega skladiščenja blaga, strukturo cen in delitev dohodka, je delegacijo sprejel v poslovni stavbi Emone predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Žnuderl s predstavniki poslovodnega odbora SOZD, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
Borut Šnuderl je članom delegacije v grobih obrisih predstavil sestavljeno organizacijo združenega dela Emono z vsemi njenimi dejavnostmi, zatem pa so si gostje ogledali film 6 Emoni.
V sproščenem razgovoru, ki je sledil filmu, so se gostje zanimali predvsem o vprašanjih poslovne povezave proizvodnje in trgovine, o dohodkovnih odnosih, oblikovanju cen ter delu samoupravnih organov.
Goste je zanimal sistem gospodarskega planiranja, sodelovanja z gospodarskimi institucijami na raznih ravneh ter materialna in moralna stimulacija delavcev v združenem delu.
E. L
KJE IN PO ČEM BOMO SMUČALI?
Globtourove
smučine
doma in na tujem
LJUBLJANA, 27. oktobra - Globtourova zimska ponudba letos zajema naslednja domača smučišča: Bled-Zatrnik, Kranjsko goro, Jezersko, Bovec-Kanin, Golte nad Mozirjem in slovenjegraške Kope. Sedem polnih smučarskih penzionov se giblje med 3 in 4 tisoč dinarjev, kakor kje in kakor kdaj, ponekod celo nekaj manj. Domači sneg je močno zaseden in že skoraj stoodstotno razprodan, zato pohitite, sem in tja je še prosta kakšna smučarska proga.
Kakor pri vseh turističnih posrednikih je tudi pri Glob-touru zimska ponudba na tujem bistveno obsežnejša in seveda tudi dražja, čeprav ne bistveno v primerjavi z domačo, ki je spričo objektivnih razmer in glede na povpraševanje daleč preskromna.
Z Globtourom si lahko privoščite lepo smuko v češkoslovaških Tatrah, kjer se polni penzioni brez prevoza sučejo med 4400 in 6800 dinarjev (dvoposteljne sobe), podobno velja za poljske Zakopane (nižji penzion, dražji prevoz). Zelo razvejana je ponudba za smuko v Avstriji (glej prospekt Globtour Zima 81/82, ki ga imajo v vsaki poslovalnici) in ki obsega ducat dobro znanih smučarskih krajev od Nassfelda do Silliana in koroških smučišč (Koralpe). Cene so zelo ra-
zlične za različne aranžh1^ - s popusti.
In Italija: Nevegal, platz, Dolomiti, Monte L ^
'fbre*
'S
pione - okvirne cene z3 demdnevni penzion - :a. žičnic) okoli 5,5 tisoč din3^
©
informator
glasilo delavcev sozd emona 0'
Izhaja enkrat meseč” m Glavni in odgovorni ure \ Miran Blaha. Uradni**1 ^ bor: Dušan Bračun, p v|« Cigale, Franc Dolinar, . Groznik, Jure Križnar, i .#. ka Rižnar, Miša Pl*ek, na Slabenja In Irena n° #l Uredništvo: 61000 Ljub l%i-Šmartlnska c. 130, tel- ^ 944. Tlak ČGP »Delo«. ^ p. Ijana - naklada: 15.0'00 -g dov. Oproščeno temelj” ” davka od prometa Pr° dov.	-