| Posam. štev.Din 1‘—, I četrtkova In sobotna r številka Din 1.50 : geibtlfli. |* ,»TABOR«, izhaja .vsak c*p©Šti D 12*50, z« inozemstvo D 20'50. dostavljen na dom Din 14'—■, na i zkaznice Din 12'50. . ..NAHODNI LIST" <četrtW«,»ev.‘ »Tabora*) me naroča kot tednik s v^in stane mesečno 2 Din, četrt- g % ^letno 6 Din, polletno 12 Din, ' 3 = celoletno 22 50Din■ H _ Naročnina se plačuj o v naprej« g ^uniiiiHiMiittiiiiiiuiiiifiimiimiiHHiiiiiinHiiiititmititnl i (MAR, lalS8®')' g Posam. štev.-Dln 1*«—, 1 J četrtkova in sobotna J | številka Din;l*50 j g UREDNIŠTVO .Tabora- in »Na- J = rodnega lista- je v Mariboru, Jur* i ^ čiSeva ulica 4, I.. nadst/opjeu. — i| ~ Telefon interurban štev. 276.' — | gg c=xs Rokopisi se ne vračajo.i«*s» jj _'=5 UPRAVA je v Jurčičevi ul. St. 4, ;| pritličje desno. — Telefon št. 24. | .-== SJ-IS poštno-ček. račun za .Tabor- | •g 11.787, za .Narodni list- 12.853. J '= Na naročila brez denarja na« E g ozira. Inseratne oene po dogovoru. | leto: IV (II). Maribor, četrtek 7. junija 1923. Stev: 126 (23). P' Avtonomija ali kruh? (! Qb času volitev so klerikalci spretno grabili žalostne gospodarske razmere in jubfali našemu ljudstvu v glavo prepričanje: če bomo mi Slovenci sami za-se, (Se bomo imeli svojo avtonomijo, če ne bomo več pod Srbi, oj potem se prične raj na zemlji, vse bo takoj cenejše, mecl ;in mleko se bosta cedila. Zato pa le v boj za avtonomijo! In ljudstvo, zbegano m nahujskano, je 'Verjelo. Verjelo je in v trumah glasovalo :Za med in mleko, ki se bo v Koroščevi jSantosdojni ali avtonomni Sloveniji zabela-cediti. Pozabilo je, koliko tisoč ob-pab so že dali klerikalci skozi desetletja,. ^(%ar .varajo slovensko ljudstvo in ga f^stijo s peklom in hudičem,- Pozabilo je, bil slovenski klerikalcem prvi in povzročitelj strašne morije, ki je P°V2ročila današnje žalostne gospodar* , e Razmere kot posledico mnogoletnega pttšenja jn razdejanja. Pozabilo je. da je /^takratni poglavar klerikalcev dr. Šu-►steršič in da so bili njegovi oprode dr. |^rpšec, Lampe in drugi tisti, ki so v i ST^°m sovraštvu do bratov, Srbov po-i^ali cesarsiki Dunaj, naj se spusti v ne-i Srečno. vo.mo. Pozabilo ie, da je bila slovenska duhovščina s škofom Jegličem na fčelu, m da je bilo klerikalno časopisje ®&>/- ki j^ poganjaio naše može in fante, •aj jpnašiko koljejo in požigajo po svetu, ruha, cenenega kruha! To je bil tekin kome c ? Iiudskesra hrepenenja. In r je bilo skozi leta ,v klerikalnih časo-govorat samo o tem, da so vsega ;V »državi krivi le Srbi in njihova u-'ava^imker so na drugi strani klerikalci hodih, v- zasebni agitaciji rn v časo-siikalt neukemu ljudstvu nebesa na Rjfrffi, samo če bomo Slovenci sajni si f~®fali postave, se-je vrglo v naročje kle* palcem. ^ Minilrso in minevajo tedni in meseci, tfonomjie ni, tudi ne cenejšega JcpiHa. Totno cene naraščajo, dan za dne-Postaja prehrana^ slabša, težavnejša, kalnega blagoslova z nebes ni, kle-FjBalna avtonomija je zavita v meglo-l- ^0To^c se Pajdaši z Radičem in hoče z ^ov^pomo^ dose5i avtonomijo Ko. a*daie - f • y‘ radSkaUske jasli in fi klerikalci eže* 50 nb ob* ■ Čudežev.pa ni.' In «*, _ ... taste na borzi v.Cunhu, • Sadna stvar, rastejo tudi cene. Nekateri ^sicer- mnenja, da je naraščaili„ a-Sardelo par klerikalnih in ra>dikalsfeih1 iz-jSOfcničaniev. ki M radi novo žetev xk> ce-^‘PokiEnli, da bi na stroške Ijud^^ žu_ |tev še. bolj obogateli To bo nemara tudi , /Nedvomno je, da gre glavno stremljenje.dr. Korošca za tem, da dobi v Sloveli-vlado v roke, da bo lahko tepel te klete ^liberalce«. Tako si on pred-^Ija -avtonomijo. 'Ali bo potem cenejši feuh?- Mi bodo radikalski iavozničarji, ;2ave^jtikf Koroščevi šli s cenami navzdol? 'Nolbene-resen in pameten človek tei?a ne.tveriatne. ' 1 ^ ife4aKo(, bo- BitSs^^^riari^zaČelo :wi? das jft-bllO iVae -volilno aupiitd© kle- [___alcev humbug, 8a solHle humbug vse v sp z^žanje Iz narodne skupščine. Razprava o deklaraciji. — Govor Svefcozara Pribičeviča. — Izjava posl. Puclja. Beograd, 5. jun. V današnji seji se je nadaljevala deklaracijska debata. Govoril je prvi posl. Arsi£ iz južne Srbije, za njim pa minister dr. Sr s kič. ki je napadal muslimane, češ da izigravajo ju-gosloveristvo v to svrho, da lahko mešetarijo s Srbi in Hrvati; Prišlo je do bnr-nih prizorov; muslimani in klerikalci so se umaknili v svoje klubske lokale k seji ter pozneje podali protestno izjavo proti Srslkičevem' govoru. Svetozar Pribi če vi c je imel veiik govor, v katerem je ostro kritiziral deklaracijo, ki je medla in tudi dvoinna. Zahteva jasnosti v madžarskem vprašanju. Deklaracija niti z besedo ne ojnenja odnošajev do Italije, ne govori o izvedbi pogodb z Italijo, o reški državi in o luki Baroš. Notranja politika je v deklaraciji še ne jasnejše označena. Saj celo .la jo možnost, da se stavi v vprašanje vidovdanska ustava. Ni govora o oblastni in’ srezki samoupravi, postavljeni veliki župani so samo dekoracija brez funkcij. — Ali je vse to koncesija federalističnemu bloku? Zahteva, da vlada pokaže, da »protokola sporazuma« .ni. Naj se stavi predlog za volitev v oblastne skupščine! Pregovori z Radičem so politična pogreška, ker je s tem1 federali.sit.iyni pokret legaliziran. Najslabše na'celi stvari je, da se pregovarja z Radičem ne kot predstavnikom stranke, ampak, kot predstavnikom hrvatskpga narobnega zastopstva. Apelira na vlado, da se me pogaja z elementi, ki ne priznajo ne parlamenta, ne monarhije in države. Primerja češke Nemce, ki pa ne vodijo abstinenca in priznavajo ustavo, četudi niso na njej sodelovali. Ali se smejo Hrvati obnašati proti bratomi Srbomi kakor Nemci proti Čehom? Zahteva, da vlada pojasni, kaj razume pod sporazumom. Sporazumevanje je bilo tudi dozdaj in rezultat sporazumevanja so sklepi narodnega veča, svečana seja hrvatskega sabora, proglašen j e odcepitve od Madžarske dne 1. dec. 1918. itd. Državna velja se more formulirati samo z glasovanjem ali preglasovanjem, ni pa mogoče sporazumevali jo med Hrvati in Srbi, ako se oni postavljajo na stališče, da sta dva naroda, ker se to potem tiče pogodb in nagodb. Dr. Korošec je bil nekoč za edinstvo, sedaj pa ne zahteva samo avtonomije, ampak je opustil tudi idejo narodnega ediustva. — Pri biče vie zahteva, da vlada v vseh vprašanjih enakost. Narodna banka deli kredite Hrvatom in Slovencem enako kakor Srbom, na upravo države in na najvišja mesta lahko pridejo Hrvati in Slovenci kakor Srbi. Potem1 ne bo vzroka za razočaranja, kakoršno je doživel Korošec in zbog katerih je opustil državno in narodno edinstvo. Ne more.glasovati* za vlado, ki nima zaslombe v parlamentu in ki v zunanji politiki ni podala nikako siike, ter končno, ker radikalci) sami nimajo zaupanja v vlado zaradi oseb, radi katerih je stalno na duevrvem redu rekonstruk cija vlade. Govorila sta še ministra Uzu novic in Trifunovič. Prihodnja seja jutri. Beograd, 6. junija. (Ob 2. uri pop.) Današnjo sejo je ob 9. uri dop. otvor.il predsednik Ljuba Jovanovič- Pr očital je kraljev ukaz, s katerim je kralj kraljevsko oblast za čas svoje odsotnosti prenesel na vlado. Dalje je javil, da je glavna kontrola vposlala parlamentu celo vrsto aktov z opombami, ker sama ne more dovoliti raznih že porabljenih kreditov. Prometni minister Velizar Jankovič je kut zastopnik trgovinskega ministra odgovarjal na razna vprašanja poslanca Spaha iu tovarišev glede kr^d^o^ za bosanske banke. ' Minister za šume in rude dr. S r š k i č je odgovarjal na vprašanja Spaha in tov. glede prodaje državnih gozdov in na vprašanja posl. Hrasnice glede dovoljenja za sekanje drv za reveže v kraju Janja, V nadaljevanju deklaracijske deoafe je govoril prvi posl. Pucelj. Kritizira vladno izjavo, zlasti njeno nejasnost glede pogajanj s Korošcem1 in! Radičem. Minister J-artkovič 'brani v svojem govoru, deklaracijo. Med njegovim1 govorom je nastal oster spor med radikalci iri demokrati Za Jankovičem je govoril Joca Jovanovič in Žarko M i 1 a d i n o-vič, ki tačas še govori. Dr. Laginja o reškem vprašanju, Beograd, 6. jun. Glede vesti, da Italija .pripravlja spremembo v mednarodnem položaju Reke, je izjavil predsednik posvetovalnega odseka naše paritetne komisije, dr. Matko Laginja, napram novi-n ar jem: Za mene je stališče jasno. Komisija in vlada vztrajata na stališču, ki obsega dive točki in sicer, da morata Baripš in Delta priti pod našo suvereni-teto in da mora ostati Reka samostojna država v mejah, v katejih je obstajala Problem nemških reparacij. glasom ogrsko-hrvaške nagodbe kot cor-pus sep ar atu m. Alj je ,v tem pogledu možna korektura, še daneš ne morem reči, in če bi tudi mogel, bi tega; ne storil. Ne verjamem, da je rešitev tega vprašanja tako blizu, kakpr misli naše in italijan-rrrn časopisje. Iz pisave nekaterih italijanskih listov pa sem dobil utis, da se ne smemo čuditi, če bi bilo res, da se Italijanom mudi. zastopniki velesil, bodo - pritegnili za- Berlin, 5. .mn. Iz vladnih krogov se Suje, da bo nova nemška ponudba izro* l n^ro Problem reparacij čena v četrtek in v petek objavljena. London, 6, jun. Naproti raznim ve- BORZA. •stem, da razpravlja britanska vlada o no- nn r i b fi -nini-in vem stališču napram reparacijskemu pro- v v ’ 3P . -J T ' , p blemu. izjavljajo v merodajnih krogih, tS' da ni nikakih novih britanskih načrtov. Pwga 16.605. Milan 26.0o, N.etv- Britanska vlada pričakuje novih nemških y°r* 554.7a, Dunaj 0.0078, žig. krone Predlogov, in jih bo takoj, ko dospejo, 0.007&.5, Budimpešta 0.10, Varšava O.00D8, Podrobna, proučila. Upa, da bodo predlogi Sofija 6. taksni, da bodo mogli tvoriti^podlago za 7 a-e ... .. „ razgovore mednzavezniki. .. ' ,t Zagreb,,6. junija. Parra 570-.v77.7f-, Švica 1607—1617, London ”407—413, Berlin davkov, sedaj pa kakor v koru pojejo * radikalci pesem, da je treba novih davkov. Izboljšanja .uradniških plač ni —1 pravijo — brez zvišanja davkov. Ali čujete to lepo pesem vi, slovenski kmetje, ki ste slepo drveli za klerikalnimi hujskači? ■ , - i - ferenca, v .kateri se bodo .vršila ,vsa za- dolarji 8<, .;iS8, lire 400 410, čim s.e. ;boj[io zedinili^ - Politične vesti * Ne deinentlrajo! V pondeljek smo dobili iz 'Zaprcba vest, ki j > jo prinesel tudi »Jutranji list«, o pogajanjih dr. Trii* Io!>ia ,z r pikale i v Beogradu radi fuzije ljubljanske narodno napredne strdke z radikalno stranko. »Slov. Narode glasilo Trillerjeve ljubljanske straakte,1 nas je radi tega opsoval, češ, kaj nas ia briga, s kom se dr. Triller miga ja. Se^ veda se zaradi nas dr. Triller lahko pogaja, h kom se hoče, magari z Radičem, toda to pravico si ze lastimo, da javnost o teni obvestimo in ne bomo vprašali ?a: dovoljenje ne dr. Tri’l;rja ne »Sloven. Naroda«. »Slov. Narod« prav nič ne l s ji, da so se i>ogajanja vršila — in to nam za enkrat zadostuje. Morda bo razvoj dogodkov dal nam prav. Pribijemo 3e še, da tudi radikalno »Vreme« poroča o teh1 pogajanjih ter pristavlja: »Ima iz&le.da, da če pregovori dovesti do pozijivpm rezultata.« Eto! Hrvatskl klerikalci in sporazum.- Naglasili smo že opeto-vano., da so hr-, vatski klerikalci postali nekaj docela drugega- nego naši slovenski, tako da človek njihov list »Narodno Politiko« čila lahko s pridorn in veseljem, ne pa kakor našo umazano »Stražo«. Da, če bi bili slovenski klerikalci to, kar so brvatski, potem bi med nami ne bilo današnjih bor jev. V svoji številki z dne 2. trn. prinaša^ zagrebška »Narodna Politika« zanjjrriv u-vodnik »Bodo li se sporazumeli?«, iz katerega nayajamo sledeče značilne, a trezne in pametne misli: »Bo li dosežen sporazum med • Stepajiom Rajdičem in Nikol« Pašicem. Bo li že enkrat konec tega neznosnega stanja, ki nas tišči' kakor mora ? Bo se li iz uvidevnosti na obeh stra*' neh stvorila podlaga za miren in harmoničen razvoj hrvatske, srbske in sloven-* ske bodočnosti?« »Nar Politika« govori za tem uvodom o napakah prejšnjih reži- i mov ter pravi, da so razne brezglave in polovičarske odredbe rodile na drugi1 strani zoipet blazno pretiravanje. Todk kakor radikali s svojim velesrbsfcvom ni;-so imeli prav, tako tudi revizionisti nimajo prav. »Grdo je to neprijatdisko stanje. y katerem danes, živimo in bilo bi ga treba čimprej ukiniti. Oni, katerim-so Hrvati. Srbi in Slovenci dali pri"zadnjih volitvah svoje zaupanje in .večino, bi morali mnogo bolj resno pojmovati svojo nalogo,_ kakor pa io pojmujejo. Ko čita-mo poročila o poeajanj-ih med radikali in revizijonističnim blokom, se moramo čuditi, koliko besed se potroši samo za ta da se najjasnejše stvari napravijo čimbolj nejasne-« Reviziionisti mislijo, da bodo najmočnejši, če trdijo, da smo Hrva,ti. Srbi in Slovenci trije narodi, radikali pa, če trdiicL da smo en narod- , »N. Politikac pa vprašuje na to logično: »Če se naj sporazumejo samo Hrvati, Srbi in Slovenci, ka.i Ji o pa z onimi Jugoslovani, ki niso ne eno. ne drn^n. ne tretje? Alrsa* bodo ti pogaiači pogajali tako dolgo, da) se Jugosloveni opredete in povejo, kal hočejo biti, Srbi, Hrvati ali Slovenci. Potem jim sploh ni do sporazuma, ampak" samo do prepira. To velja, če' smo trije narodi, kakor trdijo reviziionisti. Če pa. smo nasprotno en narod, kakor hočejo ra--dikali,'-potem naj pa revrajonisiti vprašajo, kako se ta narod imenuje? Radikal^ ne priznavajo jugoslovenskega. imena, katero besno sovražijo, oni priznavajo' samo srbsko, hrvatsko in slovensko ime;' s kakšno pravico pa morejo potem govoriti o enem samem narodu? Bo njihov! terminologiji smo trije in ne en narofr.; S.--- v-ijo 'vkupno jme'zamore označevali eno skupno zavest, Stran S. r>TŽBOK« T«Nl'RODNT UST»y; ■ Maribor, 7. junija 1923. Sejo tri imena, ki sc ne inoreio substuni-rati pod eno višje ime — tri ločene zajesti. Končno pa, ali sc res moramo sno-irazumejurti. ako sino trije narodi, kakor to trdijo revizijonisti? In ako smo en narod, kakor pravijo radikali, sc li potem dušimo v tej nezdravi atmosferi. Ali končno se bo morala tudi ta atmosfera razčistiti, ako ne drugače, pa s kako elementarno pojavo. Pri tem pa sc iabko uresniči naš narodni pregovor: Kdor seje veter, žanje vihar! Če bodo sedanji spora- ne smemo sporazumevati?« Svoi članek zumaši mesto sporazuma vstvarjali ne-pa završujc »Nar. Politika« s sledečimi j sporazum: bodo prišli na njihova mesta res umestnimi besedami: »Kakor stoje drugi ljudje, ki bodo bolje pojmovali po iStvari sedai. ni veliko ttpania. da bi pogajanja med radikali in revizijonisti pri-sjvedla kdaj do sporazuma. Ne bo nam preostalo drugega nego da se še naprej trebe naroda.« Ta članek je dobra lekcija ne samo radikalom, ampak tudi našim klerikalcem, značilna tembolj, ker jim jo dajejo hrvatski klerikalci sami. z. Politično obzorje. Pred novo akcijo ruskih monarhistov? < Vesti, da sc ruski monarhisti priprav-j vzpostavljena, bi ruska vojska sodelova-Jjajo na novo akcijo proti ruskemu bolj-, ia pri obnovitvi predvojne Nemčije, sevizmu, so< vedno pogostejše. Izhodišče 3 »Češke Slovo« pristavlja, da bi lahko rsunkov proti sovjetski vladi jc— če sme-1 smatrali to vest za navadno ameriško ' i : mo verjeti, da so te vesti resnične —j časnikarsko raco; vendar pa prihaiajo • Nemčija a v drugi vrsti Jugoslavija. »Čc-!j--'' J J i— hske Slovo« je te dni objavilo daljši članek •o načrtih ruskih emigrantov meščanske »smeri. General Wrangcl je izjavil v svo-’jem govoru na edst generalu.Satilovu, da j.§e pripravlja skupna ruska narodna orga-ftiizacfja, ki bi obsegala vse one skupine lin kroge, kateri se ne morejo identificirati s komunizmom in socializmom. ••Novemu pokretu bi se postavil na čelo ■nekdanji vrhovni poveljnik carske vojske tveliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki baje rnaifierava obiskati tudi Beograd. • »Ccske Slovo« pravi, da je končen-.tracija ruskih emigrantskih sil potrebna, ;ker sedanja razcepljenost onemogoča |pp!oh vsako akcijo. Bati pa se je, da bo jruska narodna organizacija pod vod-Istvom Nikolaja Nikolajeviča splavala po-jpolnoma v germanoiilskc (Nemcem pri-jjazne) vode in da bo sovražno razpoložena osobito proti Češkoslovaški. Ruski jTnoharhistični svet jo bil namreč osnovan ij. 1920 v ReicJjenhalu z aktivnim sodelovanjem madžarskih in nemških monarhi-istov; ki mu dajejo tudi denarna sredstva, i Ruski monarhisti trde, da je Francija ;zakrivila rusko razsulo in upirajo svoje ri v nemške monarhiste, s katerimi so ozkih zvezah in katerim bi potem po-.magali ^pri vzpostavitvi nemške monarhije. »Chicago Tribune« je nedavno raz-fkrila njihove načrte, ki so izdelani s po-[tnoČjo Ludendorfa. Če bi bil vojni po-jhod uspešen in bi bila ruska monarhija Baldivin o poruhrskem vprašanju. Pariz, 4. junija. »Pctit ParLsien« ob-I javi j a izjavo angleškega min. predsedni-jka Baldiviua, v kateri stoji med drugim: [Zaupam, da boista Francija in Anglija v IJsoglasju v reparacijskem vprašanju in v vprašanju problemov, k! so v zvezi z zasedbo Pomhrja. Polno so zavedamo -dalekosežnosti problema francosko-bel-;gijske varnosti in iskreno želimo, najti 'ureditev, ki garantira vzdržanje evropskega miru. Baldivin ni presenečen, da se javno rnnonjo Francije ne zadovoljuje s jpaktom splošnega znaeaj-a, ampak zahteva na levem bregn Rena lokalne jam-'Sčine, ki naj v bodoče nadomeste jani- Pav. Flere: v . \ J. Kmet Hraščan. >■ v- v (Konec)i • - ' Do tedaj je čakal kmot Hraščan. Svpje {misli je mislil in se zadovoljno smehljal. Ker so poznali njegovo jezo nad elektriko, se je zmlatil vsak, da je danes prav-«aprav lepa prilika, da ga podraži, kdor Iga sreča ta večer. »Tak jutri začno,« je dejal sosed, ki jo ■bil vedno dobre volje. »Zhčno,« jo odvrnil Hraščan; mislil jo pa reči še: »...ali pa ne začno«. A skrbno je varoval svoje besedo, svoje misli. Odšel je, ne da /bi pogledal soseda. »■Hej, Hraščan!« jo klical šj^cunar, ko te prišel kmet po tobak in po vžigalice, kkaj misliš, bo jutri dosti gospode?« »Zaslužek bo tvoj, štaeunar, če jih bo Bo&ti*« so je obregnil Hraščan ter sc obr-'•dl proti domu. / Domov pa ni šel. Kar naravnost v gozd le je napotil in' ski-bno gledal, če mu nih-?e ne sledi. Še uobenkrat ni šel tako težko *! breg; manjkalo mu je sape. Pa ni se postaral, le hitreje jo stopal, usopil se je, postati je moral. Srce mu je burno bilo. Naprej, naprej! Danes še bo delo! Ne Ime zastajati noga, ne smo biti srce no-nirno! Pognal se- jo naprej in kmalu je Ital pred zadelana votlino. Tolikokrat je ■fcil tu, in ne enkrat ga ni vznemirjala B&el, da bi mu mogel kdo kaj izmakniti jd jskx.i.tega za^nfa, celo n*, da jy ga; tudi od druge strani vesti, ki pot-rjujejo, da se ruski monarhisti pripravljajo s pomočjo Nemcev. Vsa akcija je zaenkrat osredotočena na Bavarskem kier delujeta v zvezi z ruskimi monarhisti znani polkovnik Bauer in vodja bavarskih narodnih socialistov Hitler. Udeležen je seveda tudi Ludendorf. Na Bavarskem se nadalje zbirajo ukrajinski reakcionarji, ki se ogrevajo za kandidaturo ukrajinskega kralja Vasilja Wisivanija, t. j. nadvojvode Viljema. Intimne zveze goje tudi z Madžarsko. Popolnoma nemogoče ni, da so Rusi pozabili, kdo se je boril proti Rusiji in kje je bi! izdelan načrt za zanetitev komunistične revolucije. Pozabili so, kdo je poslal v Petrograd Lenina v — plombiranem vagonu in kdo še danes podpira rusko sovjetsko vlado. Vendar pa je taka zveza gorostasna in pomeni resno nevarnost za evropski mir. Ne ruski narod in ne drugi narodi sc ne morejo veseliti mirnejše bodočnosti, ako bi monarhisti začeli kako resnejšo akcijo. Dvomimo, da bi sc Nikolaj Nikolajevič odpovedal Ukrajini na ljubo famoznemu liohen-zoMerskemu princu. Sploh pa monarhisti preveč posnemajo^ boljševike: barantajo z rt^iko zemljo in ruskim narodom kakor se ji ni zljubi. Menda je v Rušili še vedno par milijonov ljudi preveč, da je treba pripravljati topove za novo vojno, ki bo strašnejša nego vse dosedanje. stva,»obsežena dosedaj v zasedbi in mednarodni komisiji. Baldivin je prepričan, da je sporazum mogoč. Misel, da so obdrži Poruhrje kot jamstvo do popolnega plačila, sc mu ne zdi nedopustua. Edina njegova skrb je, da ne bi zasedba tega o-zemlja zmanjšala plačilne zmožnosti Nemčije. r&LVSJBi Podprimo ,Jadransko Stražo*! sploh kdo našel. Danes pa se je stresel ob misli. Sklonil se je, da pregleda, če je vse v redu, pa se hipoma spet vrže kvišku. Kaj ni zašumelo nekaj? Kaj ni pokrila veja pod nogo? Hitro je stopil okoli skale, poslušal napeto v gozd, pa ni čui drugega kot svoje napeto žile na sencih.. Prihuljeno je stal nekaj časa, ko pa se mu je le zazdelo vse_ varno, se je vrnil k skali. A trepetal je, da je inoral sesti. Le en strah je bil v. njem, da sc mu ne posreči. V tem zadnjem trenutku j* premislil še enkrat, Dnevna kronika. Glavne šolske počitnice, učiteljstvo, ro-varski »Slov. Gospodar« in osma zapoved božja. Višji šolski svet v Ljubljani je bil moral lani razglasiti naredbo oddelka za prosveto pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, s katero ic ta oblast velike ali glavne počitnice na osnovnih šolah preložila na čas, kakor jih imajo srednje šole. Dasi ni pokrajinska uprava vprašala za svet ne višjega, ne krajnih, ne o-krajnih šolskih svetov in tudi ne učiteljstva, bije vendar »Slov. Gospodar« plat zvona: »Gori, gori!« Višji šolski svet in učiteljstvo ,ie vsega krivo! V svoji številki z dne 30. maja namreč piše »Slov. Gospodar« ... »da nima u-čiteljstvo z višjim šolskim svetom vred nič srca in ozirov na kmeta in njegove potrebe«... »To je končni uspeh trmaste svojcglavnosti in brezobzirnosti liberalnega učiteljstva«... »Tako se godi, če imajo vso oblast nad šolo in otroci liberalni učitelji«... itd... »Liberalno učiteljstvo sc igra z otroci in ljudstvom, kakor mačka z miško, s pomočjo Beograda« ... »Slov- Gospodar« ve dobro, da se učiteljstvo mora pokoriti •naredbam višjih oblasti, a vendar razlaga nepoučenemu narodu, da je učitcljtsvo vsega krivo. S tem svojim člankom dokazuje »Sloven. Gospodar«, da imajo gg. krog njegove mize v svoji glavi sicer mnogo hudobe, a malo soli. Oni so namreč zamudili pozvati krajne šolske svete, naj vložijo proti naredbi pokrajinske narave pravočasno svoje ugovore na naučilo ministrstvo v Beograd, in jim niso razložili, da si tisti, ki bodo v 14 dneh po sprejemu naredbe ugovarjali na naueno ministrstvo, pridobe pravico, imeti glavne počitnice še po starem običaju. Ugovori proti pokrajin ski upravi imajo namreč v smislu še vedno veljavnega zakona z dne 8. febr. 1869 (5 42. odstavek 4.) odložljivo moč, če se vložijo v 14 dneh potem, ko so odlok sprejeli. Krajni šolski svet pa teh odlokov sploh sprejeli niso, temveč samo šolska vodstva (ki ne smejo ugovarjati), zato sc smatra tisti dan za d™ sprejema, ko ,ie bilo šolsko vodstvo to naredbo pri seji kramemu šolskemu svetu prečitato in obrazložilo. Večina krajnih šolskih svetov je pri teh sejah ugovarjala, .zato imajo vsj oni, ki so v 14 dneh _ pismeno ugovarjali, pravico, imeti tudi letos počitnice še po starem, kdor pa ni pismeno v 14 dneh u-govarjal, temvčč morebiti pozneje, se mora tej naredbi pokoriti. Kaj je torajf storiti? Krajni šolski sveti, ki so svoje ugovo re proti preložitvi glavnih počitnic vložili v 14 dneh potem, ko se jim je na-redba objavila, naj naznanijo takoj svojemu okrajnemu šolskemu svetu, da hočejo uporabiti zgoraj omenjeno zakonito odložljivo moč svojega ugovora ter imeti glavne počitnice na svoji šoli še po stari navadi t- j. v času od.. do... tako dolgo, dokler ne bo njihov ugovor v Beogradu rešen. Okrajni šolski sveti nimajo pravice o tem naznanilu ničesar sklepati, tem- iiti-mni kmet! Mak ari ste učeni, gospTda, a tud! vam ne vse »ako, kakor sle si zamislili. — Naj bc! — A travnik jc Hraščauov; Hraščana kmeta, kakor je neumen ta kmet!« Piknil je,. jeza ga je spet gnjavila. »Da, moj! Nisem vzel zanj denarja,pa vseeno ne kosim več na njem; no sena, ne otave. Tudi vi ne boste!« Nasmehnil se je misli, pa se zagledal &pet tja prek vode v temna poslopja. Dobro jih je poznaL Poznal, ko jc sijalo nanje solnce, poznal strahotno kvišku V ' 1 * 1 1 S^lita^Si™ViCjeP?nii“lpr* v be]<> mesečino, poznal jih je skočila in prišla prehitro od prvega o-J temne, skoro da. nevidne v temni noči. Le snutka h koncu; ee ni kje v njej prepad, ki bi mu omejil pot k izvršitvi. Premislil je, vstal, segel k votlini, odtrgal muh ter potegnil iz njo zavezan meh. Stemnilo se je, a kmet Hraščan je poznal vsako reč v mehu tako natančno, da je vse otipal, vse razločil in sprevidel, da se ni uštel; kakor jc započet račun, tako je zaključen; nikjer pogreška, nikjer primanjka. Umiril so jc; zložil vse v meh nazaj, otipal še enkrat, zavezal meh ter ga položil na tla. Sam je spet sedel, nabasal si pipo ter zažgal 4vžigalico. Ves srečen jo je ogledoval, ko jc gorela. »Dobro, dobro,« »e kimal '»Tako bo, tako! Vi meni fravr« k jaz mm elektriko Vi meni moie, jaz vam vaše!« Z zadovoljstvom je vlekel iz pipe pn hiedR toku svoj'h misli; ♦Kmet neumen! Rauer turansti! Ha, biftl Le psujte! Sa bosto videli, kaj jtna ta on sam jih jc videl. Tudi nocoj, kakor jc bila tema. Vedel je dobro, da je tam prav blizu vodo dolgo rdeče poslopje z visokim dimnikom; notrj so stroji, so pravili. Pn ono poslopje, podobno mestni vili z ograjo; tam so pisarne in stanovanjc uradnikov. Tam spet so barake z orodjem in s stanovanji za delavce. O, vso natanko jih je poznal kmet Hraščan. Uprl je proti njim svoje oko in videl jih je, ki so stegala kakor vrag svoje temne, dolgo roke proti nebu — kakor vrag, ki požre vso zemljo, nenasiten, nevtoložen, dokler ne požre vse-ga. kakor ic požrl njegov travnik. lako je zrl kmet Hraščan poslopja tam 'onkraj vode. In stresla ga-je jeza. in gnalo ga je, da Se osvetli os ve tl za, krivico, ki jo je napravila elektrika njemu; za krivico, ki še hoče stojiti aje^oviai t>otrpijjonj, več ga morajo kratkomalo na znanje vzeti. Tako jc, ggi pri »Slov. Gosp.«. Vi znate biti pač hudobni, da znate to zadevo zlorabiti proti učiteljstvu, nočete pa naroda prav podučiti. Glavni urednik »SI. Gospodarja« je duhovnik, ravnatelj tiskarne je duhovnik, dva duhovnika sedita v upravništvu, vsi skupaj grešijo prot' osmi božji zapovedi, ki prepoveduje vsako laž, obrekovanje, opravljanje, krivo natolcevanje, predrzno sodbo in podpi* hovanie. Zdi se nam, da storimo dobf° delo, če vsem tem gospodom ponoviff0, da jc v osmi božji zapovedi zapovedan® resnico govoriti, odkritosrčnim biti v he* sedi in dejanju, poganjati se za dobro iri® svojega bližnjega in preklicati obreko* vanje in opravljanje. Učiteljstvo Je z va1* mi vred poklicano delati za nravnost naroda, zato ga ne smete opravljat! natolcevati. To ,ie naš odgovor glavnem11 uredniku — duhovniku. — Nedeljski počitek v vojski. Vojni minister je izdal naredbo, da mora biti nedelja za vojake, podoficirje ln cfici** jo dan odmora. — Zopet nesreča s splavom. V sredb dne 6. t. m. ob 11. uri je pri Vuhreda M" del v most splav Petra Šarmana v Brc** nu in se razbil. Na splavu so bile 4 osP be; kakor nam sporočujo, so bili vsi 1 rožcah. Ker je voda zelo narastla, je p«* trebna pri vožnji posebna previdnost. Vinjeni splavarji pa niso dovolj pazi® na most in splav je trčil z vso silo vanj-Trije so se rešili in splavali na breg, e' den pa je izginil v deročih valovih. Ško* da znaša približno 100.000 K. To je že p°' novna nesreča s splavom, katere glavA* krivec je — alkohol. — Vlom na pošti pri Mariji Snežni. " Kakor izvemo, je bil pri poštnem urad1! Marija Snežna izvršen vlom. Neznan1 vlomilci so s ponarejenimi ključi odprj vrata poštnega urada in vlomili v blag'83' no, iz katere so vzeli vso gotovino ia **' logo znamk. Občinstvo opozarjamo, d® takoj ovadi sumljive ljudi, ki bi prod*’ jali znamke. — Žeparji v Slov. Bistrici. V porid®! ljok dne 4. t. ni. se je vršil v Sloveni*1 Bistrici semenj. Dober obisk sejma izrabili dolgoprstneži in napravili več spelih »kupčij«. Tako so Izmaknil! žetPf rilčarju Francu Kovačiču 30.000 K, Marii1 Rudolf 800 K, Mariji Novak 8.400 K »* posestniku Janezu Pristovniku £600 K« — Mlad pustolovec. Obmejna oblast* St, liju je aretirala fantka Viljema ta, ki je hotel prekoračiti mejo, a ni in1, ni kakega dokumenta. Ni gotovo, alt J® navedel resnično ime. Deček jo bil Viko sumljiv; najbrž se ga jo lotil nagi® k vagabundstvu in pustolovstvu. Prav« da se je L 1922. vrnil iz Ameriko na ne*1 angleški ladji in se izkrcal v Tržiču. OH tu se je napotil preko jugoslovansko me' je in je došcl srečno brez dokumentov * Ljubljano. V Ljubljani je sedel na bvZ®' vlak in se pripeljal brez veznega listka* St. IIj, odkoder se mil je posrečilo pr^ čez mejo. Iz kakega vzroka se js b'.l vf< kmetom, ki jim hoče predrugačiti M1 življenje, jih uničiti, požreti. Vstal je. Pograbil je meh ter bežal * brega. Ko je prišel do mostu, se je ust®* vil. Ni bilo v njem kesanja zaradi dej81' nja, ki ga misli storiti; ustavil so je le' da sliši, če je mirno vsepovsod, če ni k®" raka na mostu, preko katerega mora. . Vse tiho. Ni lista ni zamajal vetrček Hitro in oprezno gre Hraščan na dru# stran. Tu pa se potuhne na stezo ob vo*1' Odzudaj je moral priti k svojemu sovr®* nikn. No po cesti, odspredaj; srečal bi znabiti poaen človek ter ga uruviL On pa mora naprej, naprej! Tako js vC ksla niis*.l. ,, Hitel je. Preplezal ni-dto ograjo L kmalu je stal pri poslopju s »troji. \ začne, tu je glavni sovražnik. Če u? tega, jc uničen ves. u Splazil se jc k prvsmu oknu. OdV®1. je meh, izvlekel sveder in vrtal. Delal J hitro, da mu je postalo toplo. Pot m®1, lepil na glavo klobuk. Hraščan gm }° laL atf°' Zažagaval jc, vrtal, n-Mltevljal P‘ ,a< ne in polagal vžigalko. Od okn* do Na štirih je nastavil. Postal je in poslušaj, če ni Priv^}0. šum njegovega dela pazljivega a-H r . C( vednega človeka. Vse tiho. Mel ši Je 1 požvižgaval m ter si tiho dejal: .. »Ha, ha.' kmalu, knialu bo moj... moj!« Skoro, da je zakričal y , j > Jja z°duji " 'MarlBorrr. »tsboitt Sfran 3. n nil nazaj v Št. Ilj, še ni pojasnjeno. Deček govori zelo dobro slovensko. Zaenkrat se nahaja v policija Ki !a zaporih. — Obtožba radikalnega prvaka v Beli Cerkvi. Kakor poročajo novosadski listi, J_e državno pravdništvo v Beli Cerk.vi v Vojvodini obtožilo tamkajšnjega advokata in prvaka radikalne stranke dr. Živka ATaletiča radi zločina prev:”"’ zločina poneverbe, prestopka uradne oblasti, zločinstva podkupovanja in odvetniškega Prestopka. Xo mora biti res lep radikal, ki ima na vesti toliko zločinov. — Ogromni morski pes. Te dni so ribiči pri Opatiji ujeli v mrežo morskega Psa, dolgega 3 metre. Med kopališkimi gosti vlada veliko razburjenje. — Nesreče v Istri. Minuli torek je v kamnolomu pri Raklju v Istri (blizu Pu-lje) eksplodirala mina iri težko ranila dva delavca. • Enemu je odnesla roko in ga težko ranila na glavi, drugi ima tud: oči Poškodovane. Eden od njih se je radi hudih bolečin vrgel v morje, a so ga rešili. Oba so prepeljali v bolnico. — Na železniški progi pri Uvodi je vlak, ki vozi iz Poreča v Buje, sSoeii s tira in se fekot%alil čez nasip. Več oseb je mrtvih — Zopet velika poneverba v banki. Te ^fii je bila odkrita v Poljedelski banki Zagrebu velika poneverba. Pred 10 dnevi ie nenadno zginil uradnik banke j dragotin Tureič. Pri skontraciji blagajne so našli, ,^a 3e odnesel s seboj tudi 700.000 dinar Čuje se, da je pr::ko Ljubljane po oegaii na Dunaj. ~ Boj med orožniki in vojnimi be- *ttnci. Dne 1. tm. je .orožniški četa 30 napravila v okolici Muca v zagorski ..^aciii racijo na vojne begunce, ki 3xh Raciji racijo na vojne tam’ veliko. V planini Svilaji je , aIetela na celo oboroženo četo beguncev, aiih 80. Pričelo se je .streljanje. Več lojnih beguncev je bilo ranjenih. Vojni beeunci so končno pobegnili v gore in s ^eboj vlekli vse ranjence. Od orožnikov samo eden' lahko ranjen. ^ Velik požar v Petrogradu. Kakor Poročajo listi iz Petrograda, ja tamožnjo opero požar popolnoma uničil. Mnogo Oseb je mrtvih ali težko ranjeml). ,’v ’~ Blf)7.na stava. V SchVarzkulmu Sleziji je neki delavec stavil, da izpije steklenico žganja na dušek. Res je to Moril — pa takoj mrtev obležal. r> ’ Milijonski rop v Milanu. V Milanu ob belem dnevu na eni najbolj ob ,!ljudenih ulic v bližini glavne pošto bil izvršen drzen rop. Mlademu dekletu '15-letneniu spremljevalcu je bil odvzet ;iaal kovček in kaseta z dragulji. Koparji feo pridirjali v avtomobilih, takoj po iz Vršenem ropu zopet sedli v avtomobile hi fee odpeljali Uropani predmeti so čredni poldrugi milijon’ lir. Sopar ji so Streljali na zasledovalce in izginili. 1 — Novorojenec — B in pol kg težak :^ena nekega f amer ja v Atikokanu jvKanada, Amerika) j3 rodila dete, ki je tehtalo 6 in' pol kg. Mati jc popolnoma jadrava, porod je bil normaieri — Ponesrečeno francosko letelo. V bližini Aplerbecka v nezasedenem nemškem ozemlju sc je razbilo francosko letalo. Ponesrečil ni niličc. Umor šoanskega škofa. Nadškof v Saragosi (severna Španija), kardinal Sal-devilla, jc bil 4. tfli. na cesti od neznanih zločincev umorjen. — Atentat jc bil izvršen v hipu. ko jc nadškof v b.izuu svojega posestva pri Saragosi izstopil iz avto-mobila. Dva mladeniča, ki sta sh»;a vsak na eni strani vrat, sta oddala 1-strclov. Kardinal jc bil takoj mrtev Njegov spremljevalec in šofer sta bi.a ranjena. — Govorice o povratku Cit e v Avstrijo. Ne\vyorški list »Newyork Wor]u« je tc dni prinesel vest, da jc gledališki lav-natelj na Dunaju von Herber dal na razpolago bivši cesarici Citi svojo vilo v Ischlu z vso opremo, katera jc bila nekoč .ast cesarja Franca .ložefa in katero je no prevratu kupil od avstrijske uprave. Za vzdrževalnino naj bi skrbela avstrijska vlada sama. List je dalje poročaL da je Cita ponudbo sji^jela in da se v ^rat' tem preseli iz Spanje v Avstrijo. Na to vest odgovarjajo iz Dunaja, da von rler-ber nima v Ischlu nikakc vile, najmanj pa one pokojnega cesarja Franca Jozeia, d je last bivšega nadvojvode Salvator-a ter da je vsled tega vsa vest brez resne podlage. Aviiatična nesreča v Milanu. Dne 30. maja krog 11- ure dopoldneve je do-_odiIa v bližini Milana v Italiji grozna zrakoplovska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, od katerih je eden znani italijanski avijatik Umbcrto (.ntar-nieri, sin ravnatelja milanskega usta »Corriere della Sera«. Guarnieri se je skupno z drugim avijalikoni Ludovicom Mantesranijem dvignil s hidroplanom z Okrenil se je: ) »In zdaj še tja, tja! Povsod mora biti pripravljeno, in Pofpnl zažacral11 ^ ^ baraki z orodjem. Spet je . *»»*«• (3elo ga ie h * ni m°Sel ve« strpeti. Pn-: .vžigalice taV.e*kar SegeI V Ž6P’ izvlekel ije zaplamtelo -ITEa\ vžifRdefkasto zagledal kl£ “ Td^ast svit se je L. i. 1 -Hrascan. Ostal je na me-1 'IGn’ 80 111,11 Vstopile, roke • teapele, prsti sključili kakor ujedi, ki leti na svoj plen... ; Gledal je, kako je zlezel plamenček (dalje po vrvici. Lizalo je, se utrinjalo, Itasčalo za seboj črno, smrtno pot. Pia-'taaenček pa je plezal dalje, plezal, plezal... ( Zgodilo se je, kakor se je moralo zgosti. Dinamitna patrona »e je vnela, ba-;.*aka je bila v strašnem poku goreč kup. Izredno so prišli delavci in vaščani gasit, <3« že zgorela. Nevarnosti za druga po-kl»Pj* ni bilo. I' Ko pa so pregledovali drugo jutro na ^ zgodaj, kako bi nastal ogenj, so našli J™-1 strojnem poslopju neka mesta v les ^»avrtana in1 v njih dinamitna patrone in j *ažigalke, Inženir se jo čudil ter odstranjeval te nevarne prednfete, ko mu pride * Javit delavec s pogorišča, da so našli pa j&se raztrgano človeško truplo. Hitro je i»Žemr z njim' in^prišel ravnor prav. . ® j« videl, kaka je pobral delavec V opn, kakih trideset korakov od (pogo-^ea, zlavo. Spoznali iso jo prvi hip. In-„fler se je zdrznil pa ‘n^r^eJ.Jiič kot! reke Ticine, da preiskusi aparat, ki na je imel pogreško in je po nar minutah padel naravnost nazaj v reko. Avijatika sta hotela hidroplan obdržati na povjsini, kar jima pa ni uspelo, vtonil j.?, in i njim sta utonila tudi onadva. Kmetje, ki so sc nahajali v bližini, so jih čez nekaj časa sicer spravili iz vode, bila pa sta oba zc mrtva. v — Zračna zveza Anglija-Indija-Avstralija. Angleški admiralat je odobril v budžetu znesek 230.000 funtov šterlin-gov za ureditev zračnega prometa med Anglijo-Indijo in Avstralijo. Promet bodo vzdrževali upravljivi zrakoplovi. Načrt je izdelal general Burney. — Lord Chaplin. Dne 29. maja je u-mrl v, Londonu v 82. letu starosti vis-conte Chaplin, večkratni angleški minister in sploh znana osebnost v angleških političnih in športnih krogih. Lord Chaplin je bil značajen tip džentleniana iz dobe vladanja kraljice Viktorije. Pečal se jc največ s poljedelsko politiko in bil pr vovrsten in strasten športnik. V političnem svetu je bil znan kot s>nrc dežel skrh džentlemanov par excelencc, glaso-vit tudi po svoji kravati, ki je bila zelo velika in je v vetru plapolala kakor zastava. Ob priliki njegove smrti prinašajo londonski listi tudi podrobnosti o nekem njegovjžm mladostnem romanu- Lorc Chaplin je bil kot mladenič zaljubljen lady Florence Paget, glasovito lepotico katero so nazivali »žepna Venera«. Uspe lo mu je, da je postal njen zaročenec, če_ prav jc imela na stotine oboževalcev, ki «o ji nudili svojo roko. Med časom zaro ce pa se jc lepa lady zaljubila v markiza iastingsa. Nekega dne jc na sprehodu odšla v neko veliko modno trgovino ter zaprosila lorda Chaplina, da jo prec vrati počaka. Lady pa sc ni ustavila v trgovini, ampak je šla pri zadnjih vratih na drugo cesto, kjer jo je čakal markiz Hastings ter jo odvedel na^ — ženit-beni urad, kjer sta se poročila, Chaplin pa je zaman čakal na njo pred vratini. Prevara ga je silno bolela, toda nad tekmecem se je hudo maščeval kmalu na to na — dirkališču. Z neko stavo ga je denarno docela upropastil, tako_ da je štiri leta na to umrl v bedi. Chaplin se je pozneje pQipčil s hčerjo vojvode od Suther-landa. Tedenski pregled za natoenike »Narodnega lista«. Torek, 2!). maja. Narodna skupščina se pripravlja na slovesno otvoritev. — Med radikalci sc bije oster boj za prazne ministrske stolce. — Pokrajinska vlada v Ljubljani ukine delovanje mariborske in ptujske OrjUne zaradi sobotnih dogodkov V Ptuju, kjer so Nemci izzivali. V narodnem občinstvu vlada veliko razburjenje, Nemci se smejejo v pest. — Kralj je lahno obolel. Sreda, 3«. maja. Muslimani (Turki) «o nezadovoljni z radikalci in .se posvetujejo, ali naj še naprej ostanejo v Radičevem bloku. Narodna skupščina se slovesno otvori. Izvolijo se odseki. Četrtek, 31. maja. Judenburške žrtve so pripeljali do Maribora; tam se je popoldne zbrala ogromna množica na kolodvoru, da se pokloni spominu junakov, i so padli za svobodo. — Kadic na shodu Cračanicuh hujska proti državi :n kralju. Petek, 1. junija. V narodni skupščini prečita Pašic vladno izjavo, ki pa ra-zun radikalcev ne zadovolji -nobene Strance. Izjava je medla tako glede notranje cakor glede zunanje politike. Sobota, 2. junija. Finančni odbor Narodne skupščine sprejme predlog finančnega ministra, s katerim se odobre naknadni krediti v znesku ene milijarda 200 tisoč dinarjev, za kateri znesek ji se-dajna radikalna vlada že prekoračila proračun. Splošno je mnenje, da je naj-večji del teh izdatkov bilo izvršenih za volitve v korist radikalcem. Za predlog vlade so glasovali radikalci, Nemci in Turki iz južne Srbije. — V Bimu jc na pogajanjih med zastopniki naše ia. italijanske države prišlo do ostrega spora, Italijani neprestano zavlačujejo končno rešitev reškega vprašanja in med obema državama še visečih obmejnih ter trgo vinsko-pogodbenih vprašanj. — V Ljubljani se je vršil pogreb zemskih ostankov judenburških slovenskih^ vojakov mučenikov ob ogromni udeležbi — nad ;<0 tisoč — naroda. Pisatelj Vladimir Lev stik je imel ob odprtem grobu govor, ki je bil mogočna obtožba vseh onih, k; delajo danes v svobodni državi proti terpu, za kar so judenburški junaki v avstrijski sužnosti dali življenje. Nedelja, 3. junija. V Celju se je vršil pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo ob veliki udeležbi zastopnikov iz vseh delov Slovenije. Društvo ima danes v Sloveniji 64 podružnic, kar je pa seveda veliko premalo, da bi moglo v polni meri vršiti svoje naloge. Pondcljek, 4. junija. V narodni skupščini se je pričela razprava o izjavi vlade. V tej seji je imel nemški poslanec Moser drznost, da je slikal ptujske Nemce kot nedolžne ovce, Slovence pa kot divjake in razbojnike. Demokratski poslu-. ,’nec Rafajlovic je povdaril, da jc dokazano, da je imela nemška prireditev v Ptuju izzivalno-politioni značaj ter je zahteval, da posebna komisija v^o stvar preišče. kanata' Dopisi. pnnnnnnnnnna □ □ □□□□□□□□□□□□ Darujte za ,SkSad otroške bolnice' v Mariboru. nnmnnnnnran □ □ □□□□□□□□□□□□ Iz ptujskega okraja. (Otvoritev ptuj-skogorske ceste.) Dne 2. junija te','-i leta se je slovesno otvorila novozgrajena cesta eez ptujskogorski breg v tiru okrajne ' ceste Ptuj-Kogatec-Celje. škof dr. K ar-lin, ki so je mudil dne 3. junija tl. na I tujski gori ter izvršil birmo, je* prišel en dan poprej na Ptujsko goro, da je cesto blagoslovil. Pri slavnostni otvoritvi so bile zastopane civilne in vojaške oblasti, sosvet okrajnega zastopa z urad-' nistvom, funkcijonarji ptujskogorsKe ob-cine in obilo občinstva. Slovesnost se je dovršila z nagovorom g. škofa dr. Karlina, otvoritvenim govorom vladnega komisarja g. Mihaela Brenčiča in zahvalnim govorom župana ptujskogorsue občine. Mašo pred otvoritvijo je opravil zunaj na prostem na vrhu ceste sam g. škot dr. Karlin, ob asistenci domačega svečeništva. Ko je otvoril vladni komisar okrajnega zastopa Ptuj novo preloženo okrajno cesto, povedal je pri tem tudi zgodovino te težke zgradbe, ki je stala poldrugi milijon kron. Že pred 20 leti se je izprožila misel, da se strma cc-sta, ki vodi čez ptujskogorski breg v padcu 80%, preloži v serpentine. Obilo nes/eče na tem bregu, ki so zahtevale mnogo človeških žrtev (5 Voznikov se je ubilo) ter druge materijalne škode, so končno prisilile okrajni zastop in bivši deželni odbor štajerski, da so se napravili načrti in stavile gradbene svote v proračun. De-' žela Štajerska je obljubila prispevati polovico k gradbenim izdatkom, žalibog ni plačala niti ficka, ker gradbeno delo se je toliko časa zavlačevalo, da je komuj leta 191(5 z ruskimi vjetniki pričel zemeljsko delo takratni načelnik okrajnega zastopa očka Ornig, toda že po dvemaseč-nem delu so ruski vjetniki bili oddani iii» kmete, in konec je bil gradbi. Šele. leta 1920 pod slovenskim vodstvom okrajnega zastopa se je zgradba na novo pričelg. Vodja gradbene sekcije g. gradb sv. Va-nek je po poprejšnjih načrtih cestno črto na novo premeril ter bil duševni vodja gradbe. Vlada je obljubila pomoč do 50% v okviru državnega proračuna. Ker je okrajni zastop kril sam vse stroške, še ima od vlade tirjati precejšnjo Svoto. Kar. se prej ni moglo zgraditi v 20. letih, se je dovršilo v pičlem času dveh let. Vodja okrajnega glavarstva v Ptuju g. vi. sv. dr. Vodopivc, ki je namestoval velikega župana, je v jedrnatih besedah pohvalil delo okrajnega zastopa'Ptuj, ki je složnim in skupnim delom ter V; pomočjo vseh virov, dovršil tako ogromno delo, kakor noben okrajni zastop ali cestni odbor v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Ce tudi so bili težki povojni časi tur je primanjkovalo denarnih sredstev, je o-krajni zastop Ptuj zgradil i.i sprejel v kratkem času po vojni dve novi okrajni cesti, in spet gradi še dve cesti, medtem' pa je izvršil še to ogromno delo: preložitev ptujskogorske ceste. Stavil je okrajni zastop Ptuj pod vodstvom g. vi. kom.' Brenčiča ter gg. sosvetnikov ;u dobrega nradništva vsem' drugim okrajnim za* stopom1 v vzgled in posnemanje, posebno te uspehe, ki so plod skupnega dela vseh’ moči in strank ter kraljeve vojske ga gospodarskem in kulturnem polju. Turisiika in šport. : V Hudičevem grabnu pri Celju plavijo hlode, vsled česar je prehod ^mitno-nevaren. Za dne 10. junija napovedani izlet se preloži za pozneje. O. A. SP.D je zaprosil za člane SPD in njih svojca polovično vožnjo Maribor-Laško in nazaj. Da se evontuelrio dovoljeno znižanje vež nje izrabi, izletimo v nedeljo iz Celja čez Šmohor na Mrzlico (Savinjski Triglav, 1100 m)* ter se vrnemo v Laško. Kdor ie-flektira na znižano vožnjo, naj Se nemudoma zglasi pri g. Baloh, Grajski trg, da se bo vedelo radi vozniH listkov. Pojasnila istotpa^ J^t^ine g Bu- je Senzacionalna odkritja umorov dimpešti. Budimpešta, 4. jun. Policija je dovršila preiskavo zločina, kakoršnih je malo v kriminalni zgodovini. Gre za cclo vrsto umorov, izvršenih pred 7_ meseci, ki so bili zgolj sluč~ " razkriti. Iz Amejikc sc je vrnil takrat neki Laclmiann z ženo 'hčerko, kupil v bližini Budimpešte vi _ in sc tam ustalil. Ker ni dajkl hi^rki, ki je špekulirala na borzi, dovolj denarja ga jc ubila in s pomočjo matere zakopa la. Trgovski pomočnik Janoš loth j( slučajno nekaj zvedel o tem umoru m skušal od obeh žensk izvabiti denar. Sčasoma se ie celo nastanil v vili. Večkrat so nastali" prepiri med materjo in hčerko, ki je vedno zopet hotela denar. 1 oth se ,ie vedno postavil na stran matere. Nekoč je v takem prepiru ustrelil hčer pred 16 letnim njenim s>nom. Ko jc ta zval na po moč, je ustrelil tudi njega. S pomočjo maitere je obe trucli zakopal ,v vrtu. 1 o znoje je .v sporazumu z gospo Lachmann prodal vilo in .v prisotnosti kupcev u* strelil gospo Lachmann, da bi se polasti kupnine. Kupca nista prijavila zločinca, ki so šele kasooje čisto slučsino izsledile . . zločin. Ifflth jej?* v^e.umare. priznal, Iz kopališča Slatina-Radenel. Prvo« krat po prevratu imel sem zopet priliko priti v ta kraj, ki slovi zaradi svoje sve-tovnoznane zdravilne vode in učinktijo* čili žveplenih kopelji. Mislil sem tudi, d» najdem v narodnem oziru ta kraj oči' ščen, ter da so zginili zadnji sledovi tegtf bivšega nemškega otoka. Pa kako isem stf motil. Lastnik tega zdravilišča, neki Wieltschnigg, je s svojo družino še hujši in nevarnejši nasprotnik našega naroda in posebno naše mlade države, kakor so bili prejšnji lastniki. Nemški napisi sc sicer deloma zginili in se nadomestili * slovenskimi, našel pa sem zopet nekaj čisto nemških izzivalnih napisov, katerih preje ni bilo. Prišel sem v pisarno, da pozdravim ravnatelja, vrlega Slovenca s Janžeka, a začudil sem se, ko slišim! sa mo nemško blebetanje dveh irajlic, kata rih ena mi je z vso težavo v; slovenščini izpovedala, da g. Janžeka ni več id d» imajo zdaj ono kaiiclijo, kakor tudi tart nemško šproho. Od tu se nfipotim v kopaj lišče, tam najdem' istejako dve Meniški klepetulji, ki me mo kaj prijazno sprejmeta. Menda zato, ker sem' nju H« govoril slovensko. V restavraciji naj dem malega dobro rejenega gospoda, «• ne vem, ali je bil gostilničar ali gat»kai kpmaadiral; je s.ivaMčijii. ia feil pj| sdjd 'tnTTire- * * w w + '.'Strani . /rM^oTšKt i2šfcy> _...„ Stih duhov, močno navzet. Pred restav-fraeijo razkladali so pivo in jo neki urail-rjiik — klicali so ga: Hcrr Koseucll! — 7X5pot lomil neko celjsko nemščino. Vpenjajoč, zakaj se peča g. AVieltsehnigg z razprodajo piva, odgovori mi ta s. Ko-•'jsichell: »ja bissens, Gschaft ist Gschaft!« fin žalost me je obšla! Ti draga, ljuba ».slovenska domovina, kako si lepa, aii kako malo se Te spoštuje! In kje ste Vi ‘vrli narodni stražarji, ki sto nekdaj v 1-hujših časih znali braniti narodno čast lob tej skrajni severni meji! In kaj dela »občina? In kje je nekdanji tako delavni ‘župan g. Zemljič? Šel sem ga obiskat, a ga žal ni bilo doma. Šele v Gornji 1’ad-{ goni sem tv e d el vse lumparije renegsta ; |Wieltschnlgga. Izgnan jo rudi svojih velikih narodnih grehov iz naše države, ; a vkljub temu nemoteno hujska po okra-; ju, preganja zdravnika Slovana, n naše j oblasti .-'So ne zganejo, ker baje na vse Istrani — »maže«. Tako se še pod Avstri-j jo ni delalo, zato pa'sem zagrabil kovček f in brž proti Mariboru, da si ne bodemo i-gojili takih gadov na svojih prsih in ! podprli. takih zagrizenih podjetij. < Celjske vesti. Smrtna kesa. V Celju je umrl dne 2. ■ junija g. Lazar Kekič, trgovec iz Za-j grelna, v celjskih narodnih in trgovskih ! krosih splošno priljubljena osebnost. N, -v>ln. p.! ir Jz.seje celjskega občinskega sveta. Se- Vja se-je vršila v pondeljek, dne 4. tm. ter Vje razpravljala o važnih pravnih ter fi-fnančno-gospodarskih 'vprašanjih. Potrdi-ila sc je zakupna pogodba med celjskim odsekom savinjske podružnice SPD ter finestne občine glede Kumarjevega po-Ifcestva, kjer je sedaj planinsko zavctl-*šče Celjska koča. Zavrnil se je neki pvi-‘ziv glede denarne globe radi nemarnega ^pobiranja nočnega davka. Obširna je b!la •debata o saniranju tnestnib financ Re-fferent dr. Božič je podal temeljit’) 'sliko O stanju mestnega premoženja. Aktiva ise ceni na 39 milijonov D, mestni'dolgovi jzn&šajo okroglo 4 milijone D, tako .la jžnaša občinsko premoženje okr^g % mi-tlijonov Din. V imenu finančnega odselita predlaga, da se vsi dolgovi pri r.r/irh •j zavodih Uuificirajo, primanjkljaji iz prejšnjih proračunskih let krije ter v to ‘Svrho votira večje posojilo, ki naj obsega 'tudi nekatero nove naprave kakor na- ■ peljavo rezervnega voda pri mestnem vodovodu, otvoritev keja na levem savinjskem obrežju od brvi do Kapucinskega iimostu ter zgraditev novega zimskega 'ter letnega kopališča ob savinjskem o-:brežju na Pallosovem zemljišči. Celokupno posojilo bi znašalo (i mili,ionov D. Po nekaterih nasvetih se sklone najeti to ■.posojilo, podrobna izvršitev sklepa so pa maloži županstvu, ozir. mestnemu niagi-jstratu. Vsled povišanju mezd n službi rilcev v mestnih podjetjih so povišajo cene električnega toka in plina. Odslej/so pla-iča za elektr. tok za števce 4 D, v javnih lokalih 6 D, v kino-podjetjih S D in za . '• vrečo in mesec pa 50 para. Plin se zviša pri kub. metru na 4.50 D za industrijske »vrhe in 3.50 D za zasebnike. Mestni obč. »vet se izreče proti lokalni potrebi za dve gostilniški koncesiji. Objave. § Zasebno učilišče Legat zopet otvor-jeno. Kakor izvemo, je deželna vlada dovolila otvoritev zasebnega učilišča Le-' gat v Mariboru in šolo tudi koncesi joni-rala. Začasno sicer samo za strojepisje in Stenografijo, pa vendar je že to velik u-»peh, ako so pomisli, da je velika potreba po stenotipisce. Otvoritev zasebnega učilišča Legat so vrši že tekom* tega meseca. Kot šolski, prostori služijo volii, lepi zračni prostori hišo Vrazova ul. 4. Vpisovanje in pojasnila za tečaje za 'strojepisje in stenografijo dnevno od 8.—12. in od 2.—6. ure v trgovini Legat Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. § Opozarjamo na današnji oglas restavracije »Maribor«, katera se je po--palnoma preuredila, kot gostilniški prostori, vrt itd. § Žepni vozni red zelo obširen in ličen, veljaven od 1. junija tl. izide prihodnje dni v knjigarni V. Weixl, na kar se cenj. interesente že danes opozori. § Zarja v Pobrežju priredi dne 1. julija veliko vrtno veselico v gostilni g. Balona. Igrala bo koncertna godba »Dra-,ve«. Na to se gaj ozirajo društva v oko- Krsna slava naših topničarjev. £ Maribor, 5. junija. V času, ko nas razjedajo notranja politični spori, ko v hrupu dnevnega življenja vedno bolj pozabljamo, da je bila naša svoboda spočeta v trpljenju in rojena v potokih krvi — jo naša nar.nliu armada os, okoli katere so vrti domovina. Broz te osi bi nas že zdavnaj razbili močnejši nasprotniki. Armada je trdna skala, ob katero zaman butajo politično strasti. Mi cenimo armado, ker nam samo ona jauiči za mir in za varnost vsega tega, kar imamo danes. Zategadelj pa prazniki naših polkov ne ostanejo omejeni samo na zidovje vojašnic, ampak se jih spominja vsa patriotičiio čuteča javnost. Včeraj je slavil svojo prvo siavo 32. artilerijski polk v Mariboru. Prva slava tega polka, ki je nastanjen v vojašnici vojvode Mišiča, ima dvojen pomen: 1, Polk je bil formiran šele pred osmimi meseci, in bo imel stalno garnizijo v ob-mejr.ggi ~co4koru. 2. Polk si je izbral za svoj praznik 5. junij v spomin na slavni dan 1. 1919, ko so baterije Dvav, artilerijskega polka prvikrat došle na Gosposvetsko polje. Kljub deževnemu vremenu, ki je preprečilo, da bi se slava izvršila na prostem, je bila prireditev artilerijskega polka lepa in prisrčna manifestacija ozkih, vezi, ki vežejo armado z narodom. Častitljivi srbski običaj lcrsne slave je tako topel in nopotvorjen izraz slovanske demokracije, da mu pri nas zaman iščemo enakega. V njem se nacionalna zavest zliva z državno in državna dobi najvišjo sankcijo v božjem blagoslovu. Tembolj ginljiva pa je bila včerajšnja krsna slava za slovensko srce, ki so bolestno zdrzne, če sliši ime Gosposvetsko polje. Poveljnik naših mariborskih topničarjev g. polkovnik Živ. Bogo je vij ig storil vse mogoče, da je bila prva slava slavnostna in prisrčna. V široki jahalnici ki je bila na' hitro roko okrašena s cvetlicami in banderci, se je zbralo vojaštvo s častniki in podčastniki. Dosti so tudi zastopniki tukajšnjh oblasti in državnih zavodov, oficirji drugih polkov z .kunami in nekoliko drugih gostov. Ob 10. uri se- je začela slavnost s svitanjem vojaške godbe, nato pa je vojni .svešlenlk g. P. Trbojcvič izvršil obred blagoslovlje-nju in sekanja kolaču. Med obredom so peli trije ruski pevci. 1 o končanem obredu, cigar nu.,gi ulji vejša točka je pač prizor, ko »e doma-čin-polkovnik, podčastnik in redov bralsko poljubijo, je stapii pred vojake njih poveljnik g. polkovnik Bogojovič in v krasno zasnovan on i t retorično dovrše- nem govoru raz' z 1 putotn m zgodovino krsne slave. Srčni g.rkota je prevevala njegov govor na onem mestu, kjer je govoril o pohodu na starodavno Gosposvetsko polje, slovensko — ods.ij jugoslovc-u-:-ko Kosovo. V kratkih obris h je očrtat pomen izgubljene Koroške za coipkunno domovino in izrazil tr.lai upanje, da oo v bodočnosti tudi to Kosovo združeno z našo državo. Burni »živio« klici so zadoneli na čast kralju In njegovemu domu, ko je g. polkovnik Končal svoj govou^ Nato je. preži tal-čestitke, ki jih- je prejel polk povodom svoja prva slave. Koliko vojaških edinic in oseb so je spomnilo nanj: od vojnega ministra pa do artilerijcev daleč na južni meji. Pozdrave mu jo poslal tudi general Maister. Vsi pozdravi izražajo solidarnost ju demokratične običaje v naši armadi. Po o-ficielnem delu proslave so bili navzoči pogoščeni z zakuskorn. Neprisiljena, prijetna družabnost se je razmahnila od mize do mize. Po zakusku js domačin g. polkovnik Bogojevič povabil nekoliko gostov h kosilu. Civilne oblasti je zastopal g. župan Grčar. Vrstilo, se je napitnica za napitnico. Najprej je pozdravil g»stc gostitelj g. polk. Bogojevič, ki jo napil vrhovnemu poveljniku vojske kralju Aleksandru in njegovemu dvoru. Za njim se je oglasil k besedi gosp. vojni sveštenik Trbojevie, ki je v’vznesenih besedah slikal solidarnost 'med vojsko in narodom. V imenu civilnih oblas/i je g. župan Grčar povdarjal demokratičen značaj naše armade in nje pomen za demokracijo. Nato je zopet govoril gosp. polkovnik Bogojevič in se spominjal ju-denburekih žrtev. Za njim se je.oglasil k besedi g. dr. Keisman, ki je slavil kulturno delo naše armade, katero le še bolj jo.ticiabj.ia-iufciie oske zaziz narodnim žlv- Ijenjem. G. podpolkovnik Radovič se je z gorkoto spominjal bojev na solunski fronti, kjer mu je bil vojni drug g. župan Grčar. G. gimnazijski rvanacelj di. Tominšek je govoril kot šolnik o mladinski vzgoji in armadi. V imenu Sokolstva je govoril g. .Tulčc Novak, nato pa tudi ga. Križnič in Toman. Naposled je g. Džumo-nja apeliral na katolike, da tildi oui u-vedejo v svoje hiše krsno slavo, ki bo najlepši simbol našega nacionalnega in duhovnega jediustva in ki ne nasprotuje duhu in običajem katoliške cerkve. Med kosilojn so nastopili vojaki in deklamirali ognjevite patriotične pesmi. Želi so burno odobravanje. Vmes je svirala tudi vojaška godba. Vse napitnice in govore je prevevala široka jugoslovanska zavest. Govorniki so naglašali živo potrebo r.aše solidarnosti v državnem žitvljenju. Armada bodi vzgled državljanom! G. polkovnik Bogojevič si je s svojo ljubeznivostjo pridobil simpatije vseh navzočih. 32. artilerijskemu polku, ki je začel svojo zgodovino v duhu Gosposvetskega polja, želimo obilo uspeha. Pomozi Bog junači! Vprašanje kreditov za industrijo. Beograjski »Trgovinski Glasnik« je prinesel članek g. Marka Bauera, glavnega tajnika Zveze industrijcev, o vprašanju kreditov za industrijo. Težka finančna kriza, ki je zavladala v našem industrijskem, trgovskem in obrtnem gospodarstvu, vedno bolj sili vse to kroge, da se s tem vprašanjem bsvij » Zaenkrat je vprašanje)rešeno s staVščem, katero sta z,-vzela fin. minister i n N irolna banka proti inflaciji. S tem dejstvom mora naša industrija računati in jo v okviru tega dejstva možno računati samo z revizT.io dezdajnih kreditov ter z novo regulacijo o(6- čih. Minister fin*, n;; j c- napotil utdu-s-dj&lce na isto pot, po kateri so šli lastniki nedovršenih uqv.h zgradb v Bio-giadu, t. j. da iščejo kredit v inozemstvu. Tega kr.dita pa niso dobili lasiuki novih zgradb, ampak državna hipotekarna bilka, ki napram Mos >m skiro upickom jame s svojim imeti-m o imsrio subsidiarne za njo kot državno institucijo država sama. Ako naj torej gredo indusG!-jalci po isti poti, mora !>it: med njimi in inozemskimi upniki posredovalec kakor j: n pr. državna hipotekarna banka. Pri industriji ne gre seveda za dolgotlobni a-mortizacijski, ampak za kratkodobni kredit. Industrijska podjetja pridejo do tega obrtnega kapitala bodisi z lastno glavnico ali potom kredita pri Narodni banki ali pri zasebnih denarnih zavodih ali pa potom kredita pri dobaviteljih surovin. V tem pogledu so je storilo vse, kar je bilo mogoče. Najti bi trebalo sedaj še kreditno institucijo; to hi bila ali državna hipotekarna banka ali pa kaka njej slična ustanova javnega državnega značaja. Od finančnega ministra je odvisno, da predloži Narodni skupščini zakon, s katerim se državna hipotekarna banka pooblašča k izdajanju industrijskega kredita odnosno da pooblasti upravo banke, da sklene, v inozemstvu posojilo v to svrho, ali pa, da Narodni skupščini predloži zakon, s katerim se osnuje pod državno garancijo ustanova, slična državni hipotekarni banki, ki naj služi industriji. Iskanje kredita v inozemstvu je posamezna podjetja težavno. Nekaterim je sicer uspelo, da so ali dobila v inozemstvu kredit ali pa so dosegla, da inozemski kapital sodeluje z njimi.. Ako bi šepa poskušal kumulativni korak industrije za posojilo v inozemstvu, bi po mnenju g. Bauera ne uspel, enako tudi ne akcija ;>o: sameznih industrijskih, panog. Odprta je. še možnost, da industrijalei osnujejo skupno industrijsko banko ter potoni nje pridejo do kredita v inozemstvu. Vprašanje kredita pa bi se tudi na ta način ne rešilo v polnem obsegu, imeli K! le eno banko več. Preostaja torej edino pot, ki vodi preko državne hipotečne banko ali podobne državne ustanove. □□omaoDODoa □ □ □□□□□□□□□□□□ Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od l/s10.~l/.2li. ure in ob četrtkih od 18.—7a20. ure mladin. oddelek ob sobotah od .18—19. ure 'jat »jnmpnmfi ej d 1- ^Maribor/ 77 junija' 1923; Mariborske vesti. Msribor. 6. junija 1928. Naši poštni nameščenci. Ko sem si nedavno tega, stavil vprtfi Sanje, s katero vrsto državnih nameščencev pridemo v splošnem najpogosteje v stiko, priznati sem moral fakoj, da so t® oni od pošte, priznati pa tudi ob eneffl.' da so oni, ki zaslužijo, oziroma ki hi morali uživati pred vsemi drugim? naf* simpatije in največje zaupanje. Ako 1® pomislimo, da pošti izročimo mnogokrat naše največje tajnosti za odpravo na kogar in kamor si bodi in da sprejmemo po njej iz rok pismonoše vse. kar srce naše pričakuje iz bližnjih in daljnih krajev, »' vidimo lahko, da so našega zaupanj® vredni in jih smemo zato tudi šteti med naše prijatelje. Ako nam je dana prilika-’ neopaženo pogledati' v dvorano pismonoš ob času, ko so vsi zbrani, moramo res občudovati njih marljivost, kadar razmetavajo nakopičene, ogromne množine pošiljk, si jih razdelijo med seboj, uvrščajo in pripravljajo za dostavo, ter kako se trudijo rešiti prepogostokrat najtežie‘l zagonetke obstoječe v fantastično sestavljenih in neumljivo pisanih naslovih/ ali pa najti naslovnika brez vsakega na*: taričnejšega naslova itd. In kadar bije z* dostavo določena ura, o kateri zapustij? zopet vsi skupaj dvorano, potem izgled* kakor pri jutranjem izletu čebel iz panja- Na vse strani hitijo, vsak proti določenem it mu okraju, prekoračijo križcih vse ceste in ulice, ob vsakem tudi naj-slabšem vremenu, hitijo od hiše do Iiis® brzih korakov, letijo navzgor in nayzdo>: po s-toanficah, od nadstropja do nadstropja, čez prage in hodnike, pod streho N pod zemjjo, poznajo vsak kotiček ter o-sebno vsakega -prebivalca, njegove navadne in posebne želje, katerim vedno radi ustrezajo. In ne samo da skrbi pismonoša, da pride pošiljka, kjer je to le mogoče, v lastne roke naslovniku, ampak on stori celo še več, kakor mu je predpisano in kakor to stori n. pr. moj vrl pismonoša. Kadar je ta namreč v molj odsotnosti vrgel kakšno pismo škof*: špranjo vrat v mojo sobo, vpraša me S® posebej pri slučajnem srečanju na cesti; tudi po daljšem času še, jeli sem spreje to ali ono pošiljko. Kako neki mu ne “ bil Jivaležen za toliko pozornost in m® ,ne želel vse dobro že na tej zemlji, K? vendar hc morem dntgače kakor smatr^ ga za prijatelja? Ako poiščemo prilik?1 radovedno in skrivaj opazovati vse dfirf8 višje in nižje noštne uradnike in dru(te nameščence pri niih delu, prepričamo s« kako naglo izvršuje vsak posamezni svoj posel. Po noči in jio dnevu so P* svojem mestu, diincs ti, jutri drugi, mw čijo in trudijo se pri mnogo/krat naju?? pornejšem delu v tej najbolj odgovori službi, da opravijo in odpravijo, seved* največ v našem interesu, vse o pravej1 času. In vse sc vrši z občudovanja vredno točnostjo in vestnostjo, ki jim je, k®' kor bi človek mislil, že prirojena. ^ Za vse ojih naporno delo pa dobijo '® pičlo plačo, ki jim niti za naimanjše žb" ijenjske potrebščine nikakor ne mof® zadostovati. Kljub temu pa opravljaj zvesti svojemu odgovornemu poklicu, n®' umorno 'svojo naporno službo naprej, d^ kler slednjič ne onešajo in, kakor se t® večkrat čuje, ne zgrudijo v sredi služb®’ In ako potem postane nezmožen eden f med njih, ali zapusti vdovo in otrok®' kaj pa potem? Obče znano je, kako J® država do zdaj skrbela za te zveste iav‘ ne nameščence. Skrbijo toraj zato, kal5® j si poštenim potom sami pomagajo. In k3' dar si poiščejo enkrat priliko, da se brnejo na skromen način, v opravičenel< upanju cip zaupanja občinstva, takrat P.®, nihče ne bi smel prezreti njih teženj, ni*1' če ne odrekati jim svoje pomoči, ki t, iščejo v pravi zvestobi do svojih v sjb® bi onemoglih tovarišev ali njih zapušd*' ne družine. In takšna prilika sc bo nudij-to nedeljo, na katero priredijo v MaribU? svojo vrtno veselico v korist in podP®| ro svojih trpečih sodrugov. Naj vas sr®5 vaše vleče v njih družbo, kajti bb1® boste med prijatelji. , Izven njih službe sem imel metovtf - --------------- priliko priti z njimi v stiko in našel sjj iše. Zato stfA, ako jim bo®®; med njimi prave zlate duše. Zato sC tudj posebno veselim, ako jim bo®® mogel o imenovani priliki uriti nap1®:, s polnim srcem in. Bog dal,Mudi s Pf merno napolnjeno listnico, • J. Milkov^-’ -“O— ; j m Novi mariborski škof. Rimski poročajmo, da je papež imenoval biyse.a škofa v Trstu, dr. Karlina, za škof11 vantinske škofije v Mariboru. ^ m Kolesarjem se posebno dopada v. t nja po mestnih nasadih. Tako se že več dni vozijo okrog 7. ure tJre menti nekaznovano od Tomšn-ovega ^ vflfeda.^ozl. - • “ risar«" 'W28r: I v mrnmrnmmtsmr Jn očesa postave od nikoder ni. ali pa »je v nasprotni strani stoji! Ka.i, če bi o-biskovalci parka in člani Olepš- društva jake nepridiprave kar sami ošvrknili z jtekovko? Morda bi se, če bi jih pekel hrbet, vendar premislili uporabljati šeta-hšče kot dirkališče. Cas je, da se napravi tu red! — Kaj na* ali bodo nova pota-Mižnjice ostale? I^avno lepa. ne izgleda-J0,,ko ureprečkajo travnike! m Za Lužiške Srbe. Opozarjamo ifa predavanje g. Džumonjs o Lužištih Srbih, ki se vrši v peiek dne 3. trn. ob 20 uri v mali kazinski dvorani. O predsvenju srno poročali obsitnej-i v včerajs-njl številki. m »Ljudska univerza«. V pondeijok ®e jo vršilo zadnjo predavanje »Ljudske Univerze« v letošnji sezoni (192*2—23). — Predaval je g. prof. I. Favai o sugestiji in hipnozi. Njegova izvajanja, podprta na Znanstvene vire, zlasti na spise znanega Psihiatra in raziskovalca dušeslovnih problemov Forela, so bila zelo poljudna in frič manj zanimiva. Predmet je že sam sebi tako zanimiv, da so poslušalci ves ®as pozorno sledili predavateljevim izvajanjem. Upamo, da bodo 'odslej nekoliko “Olj nezaupni napram raznim hipnotizerjem in telepatom. — S tem predava njem je bila letošnja predavalna sezona zaključena> Priznati je treba, da letos ni 'bilo toliko predavanj in tudi ne toliko zanimanja med občinstvom kot prvo leto. Kljub temu pa je bila »Ljudska univer-edina javna predavalnica, ki je nti-dila duševno hrajio popolnoma zastonj. |toarao, da bo svoje delo nadaljevala, če le mogoče na širši podlagi in po enot rit m ~®lpvnem programu. Predvsem pa priča-®®3emo, da bo občinstvo prihodnjo jesen zimo obilneje napolnjevalo malo ka-nsko dvorano. ..,'m Za poletno porotno zasedanje v Ma j.^ So doslej razpisani sledeči slučaji: Ivan Fric (goljufija); 12. jan. *efan Kreslin (težka telesna poškodba); • iun. Ludvik Roth (poneverba) in Ivan *vana Kavli (umor); 15. jun. Franc Uružovec (uboj), Franc Vezjak (težka telesna poškodba); 16. jun. Querino Peliin “ Goljufija). m Mezdno gibanje čevljarskih pomoč' •vr* * Priboru. Čevljarski pomočniki * Mariboru so pretekli teden predložili vojim mojstrom memorandum, v katu--*em zahtevajo 50% poviška dosedanjih Plač. V pondeljek 4. t. m. so se vršila tozadevna pogajanja med obojestranskimi delegati V restavraciji »Kolo« na Glavnem trgu. T*o daljšem pogajanjn je bil Prejet sklep, s 'katerim je bilo pomočni-Rom ugodeno 25% poviška dosedanjih Clač. S tem je bilo gibanje zaključeno in Pomočniki niso stopili v stavko. to Postni npokojerici, njih vdove in tirete, kajteri žele nabaviti premog za legajo zimo, naj se javijo do 15. junija Prt gospodu Antonu Majer pri blagajni tflavne pošte ter premog tam naroče. Vsa Pojasnila dobe pri omenjenem gospodu TO Najlepše romane in druge razno ^stne knjige iz svetovnega slovstva ?B®h jezikih izposoja je proti neznatni iz ^oaojnini »Ljudska knjižnica« v Narod ien? domu. Knjižnica kupi takoj po Izidu fsako novo Blovensko knjigo, k°P»Uš5c je izven sedel je in CEŽtfuV* *?* v ted™ odprto. Parna »stale dni°za%od^Jn P°tkih Za dam‘S‘ earja, da mn *?b6instvo se opo-Ireba čakati na k«Pelnih dneh ni prto od 10. ure do KopaUšče je od-pa do 18. ‘ ^Poldne, blagajna m Kavarna i n.e8t«em fc pem vremenu dnevno kom«.:! ; , * do pol 19. In od 19. do H !7' domače pecivo. m Konec njegove slave. Nedavnn smn poročali, da je nelci Dvoršak ukradel svojemu službodajalcu Sterle ku B%.qqo K 'n razno zlatnino ter jo nato Pop^gj gp ^aj se je Jiradljivi ptiček ujel v policiste mreže. Dvoršak, ki je doma iz Žrkovc «e je takoj po tatvini sestal z neko ve *elo družbo, čije člani so stari, policijski znanci, najel izvoščka in se peljal z družbo vred v Št. Ilj. Ob drugi priliki je nacedil izlet v Sv. Lovrenc na Pohorju, kjer 5e gostil kar deset‘znancev in znank. Ker j® hotel biti tudi po modi oblečen, si je "upil pri tvrdki Turad novo obleko, s 5atero se je nameraval napotiti čez mejo. Medtem pa so bila njegova slavna por “Oranja razkrita in v Št. liju so ga ča-ali namesto veselih znancev neizprosni Rožniki ter ga aretirali. Na stanovanju ,.^®ove gubice in pri nekaterih njege- rie. Dvoršaka bo sodila ljubljanska porota. m Policijska kronika. Dne 1. t. m. je zgubil g. Mošič, stanujoč v Trdinovi u-li.ci, zlato verižico za uro, vredno -'^000 K. Najditelj naj jo odela na policijskem ko-misarijatu, kjer se mu izplača zakonito določena najdnina. — Pred Jadransko banko je bilo ukradeno kolo z znamko »Diamant«. — V zvezi z zadnjimi vlomi je policija izvršila več hišnih preiskav in aretirala dve osebi. — Marija Spran v Slovenski ulici je bila zasačena, da je trgala v parku cvctlice. Ker pa je bil za pjdšo policijski organ, je morala plačati viSjo globo kakor bi stale cvetlice v prodajalni. Zaradi poškodovanja javnih nasadov sta sc zagovarjala Roman Cvetek n Engelbert Križan. — V Mariboru in v okolici se klati približno 251eten mož srednje postave, ki na eno oko škili. Govori dobro slovensko in nemško. Sumijo ga, da je izvršil dne 29. prejšnjega meseca vlom v Lobnici. Doslej še ga varnostne oblasti niso zasledile. Narodno sledališie. > v„n*. Repertoire: Sreda, 6. junija zaprto. Četrtek, 7. junija Zvesti tovariš. A Petek, 8. junija ob 15. Hasanagimea, izv. Dijaška predstava. Sobota, 9. junija Cavalleria rusticana izv. Premijera. Gostovanje g. Zd. Ivnit-tla, Člana zagrebške opere. Kultura in umetnost x Produkcija gojencev naše »Glasbene Matice«, ki se je vršila v torek v pevsiii dvorani zavoda, nam je bila vprašanje in odgovor o delovanju šole, imela je pa tudi prisrčno družinsko lice. Prihiteli so stariši, sestrice in bratci naših malčkov, malih in kratkohlačnikov, da bi bili deležni prvih uspehov, zorne omamljive slave našega najnežnejšega naraščaja. Tekmovali so zvečine začetniki na klavir ju, goslih, čelu, solopetju in mladinskem petju, v neprostovoljni borbi početkoma trepetajoči, nato osokoljeni in dokončav-ši nalogo v prijetnem oddihu. Vsak teh malčkov se je potrudil, da bi si pripel vsaj listek majhnega lovorjevega lista na glavico in to je občinstvo uvidelo in ni štedilo s priznanjem. Mi smo pa odnesli sodbo, da je šola dobra, da so profesorji na svojem mestu, da je ta zavod za Maribor neprecenljiva kulturna potreba. Podpore, katere v tako veliki meri poklanjajo v prvi vrsti naši slovenski odvetniki, banke in mariborske posojilnice ter trgovski krogi, bodo donašale visoke obresti naši mladini. Pre«flednc-jše poročilo o tej prireditvi, posebno o uspe hih poduka, si pridržimo po zaključku druge produkcije gojencev. Ta ne vrši v četrtek ob pol 8. uri zvečer v kazinski dvorani. Ljubitelji mladine, podporniki in ustanovitelji zavoda, prulite, da se prepričate, da so vaša plemenita darežljiva srca rodila v srcih ( naSega upa in naše bodočnosti najžlahtnejši sad. Sokolstvo. širokogrudno, pravo sokolsko b'ratstvo in so S tem dokazali, da Sokolstva nikdar prav razumevali niso, da pravi Sokoli nikdar niti bili niso. Kajti kaj je bilo u-kinjenje plemenskih sokolskih zvez in ustanovljenje Jugoslov. Sok. Saveza? Nič drugega nego prvi korak h končnemu cilju: razširili smo (Slovenci) ljubezen, ki smo jo pred tem dogodkom nosili globoko v srcu za poldrugi milijon ljudi, na 12 milijonov ljudi. Za ta korak je bil čas že prikladen; nadalnjih korakov se nadeja Sokolstvo v bližnji ali dalnji bodočnosti. Prava, poglobljena in dosledna sokolska »mentaliteta« je idealna, a se bo morda zato zdela težko dosegljiva ali celo nedosegljiva. Kljub svoji idealnosti — vsakdo more biti ponosen, ki pripada sokolski organizaciji, ker more v tem videti odlikovanje, — nedosegljiva vendar ni. Treba je za nje dosego le prilično malo: poštenosti, značajnosti. Vse drugo sledi samo kot nameček. Zato zahteva in goji Sokolstvo v svojih vrstah poštenost,zna-čajnost, moralno neopravičenost, srčno dobroto; stari Grki so to imenovali »kalo-kagathija«. Ali ta ni obsegala le lepote in harmonije duševne, nego tudi telesno In to dejstvo je dovedlo Miroslava Tjr-ša, ustanovitelja Sokolstva, k telovadbi. Sam umetnostni zgodovinar je moral priti na misel, da svoje Idejne temelje podpre z realnim udejstvovanjem. Po maksimi, da hiva zdrava duša v zdravem telesu, je prenesel vzgled, ki ga je našel v zgodovinskih poročilih, v svoj narod in njemu in nam pokazal pot, ki jo ima mo hoditi. Neovržno je de jstvo, da telovadba ne krepi le telesa, nego tudi voljo In te je treba za značaj, za poštenost, za pravo sokolsko mišljenje in čustvovanje. Zato pa so najboljši Sokoli telovadci, bodisi še aktivni bodisi bivši, in zato gre pot za Tyršem in njegovimi cilji skozi telovadnico. Harmonije — poleg duševne — telesne pa moremo le tedaj pričakovati, če kre pimo svoje telo vsestransko, če gojimo telovadbo po kakem sestavu. Nesporno najpopolnejši je Tyršev sestav. Zate se telovadba ne da nadomestiti z raznimi športi, ki so le enostranski, ki udejstvujejo le del našega mišičevja. Včasi morda uplivajo celo kvarno na človeka. Športi, izvajani v pravi meri, morejo te daj sicer sokolsko telovadbo izpopolnje vati, nikoli pa nadomestiti. V bistvu so kolske misli je torej tudi implicirana zahteva: v sokolovno! K zaključku: Naše vrste so razmero ma šc maloštevilne. Nič zato; sokolska ideja je velika in potrebuje dolgo Časa za razvoj. Skoro 2000 let obstoji krščanstvo, ki obsega daues krog 700 milijonov pripadnikov; Sokolstvo ima za seboj šele 6 desetletij in vendar šteje že čez 200.000 svojih. Kaj pa je ta doba v sočletij? Če upoštevamo še razmere, ki so vladale, smemo nasprotno trditi., da je doseženo že mnogo. V dosego končnega smotra pa strnimo vrste! Naj vzplava Sokol v zmagonoSnem poletu od Vladivostoka do ameriškega Pacifica, naj nes* sp*senje Slovanstvu in vsemu svetu! Načrt novega zakona o vojski. Ministrstvo vojne in mornarice je izdelalo nov zakon o ustrojstvu vojske/ ti bo v najkrajšem Času predložen rti-rodni skupščini. Ker je zanimanje za zakon o ustrojstvu . naše vojske splo&io, priobčujemo iz načrta najvažnejše do-očbe. v M Kovačič: Bistvo sokolske misli. (Dalje in konec), Iz dosedanjih izvajanj j? razvidno, da more biti član sokolske organizacije pripadnik vsake nRpredne politično stranke, ki ne deluje v oči vidnem nasprotju s koristijo naroda in narodnostne države, To pa je neizogibni predpogoj za možnost, biti sprejet v sokolske vrste. Kajti nahajamo se še vedno v položaju, da nismo povsod na svoji zemlji svoji so spodje (Koroško, Primorje). Zato narti je zaenkrat nacijonalna ideja zvezda vodnica, za katero gre Sokostvo eventualno tudi v lastni državi če treba, v opreki s kako strankarsko vlado, ki bi skušala izigravati nai’odnostne interese za strankarske koristi. (Dokaz: poslanica savozne ga starešinstva od 30. maja 1928 v zadevi organizacij Orjune!) , Tembolj je bila logična posledica, da so se izločili iz jugoslovenskega Sokolstva oni, ki tvore danes separatistični hrvatski laži-sokolski savez. Njih ni vodil pogled na korist celotnega narodi?, nego — morda tualitam dobro men jeni — ozkosrčni partlkularizem, storili so svoje o Akademija naraščaja Sokolskega društva v Mariboru st vrši v soboto dne 9. junija ob 20. (8.) url v Narodnem do mu z izbranimi telovadnimi nastopi. Naša dolžnost je, da pokažemo našemu na raščaju, ki se že mesece z vso vnemo pri pravlja za ta nastop, svoje »animanje in mu damo s tem, da ga pošalimo v čim največjem številu priznanje za dosedanj in vzpodbudo za nadaljnje delo. Naj za torej na tem slavlju ne manjka nihče, ki mu je na srcu ljubezen do naše mladine. SAH. Vojaška obveznost. Obveznost za službovanje v vojsk! začne z dokončanim 21. letom starosti in traja do 50. teta. Vojaška obveznost traja: a) v operativni vojski od 21. do' 40. leta in b) v rezervni vojski od 40. do dovršenega 50. teta. V slučaju mobilizacije in v vojnem času lahko vojni minister po potrebi pokliče na službovanje v! vojski tudi mladeniče od 18. do 20. leta starosti. Enako lahko pokliče vojni minister v slučaju vojne in ako je to potrebno tudi vojake v starosti od 50. do' 60. leta, ali samo za službo v ozadju,^ ako so sposobni za tako službo. — Velikost vojske se določa v vsakoletnem proračunu. Ustrojstvo vojske. V mirnem času je vojska razdeljena; na armijc, divizije, brigade, polke, bata-1 Ijone, čete, oziroma baterije, eskadrone/ oddelke eskadrilc in druge formacije, kj se ustanavljajo s kraljevsko uredbo n*' predlog ministra vojne in mornarice. Glavne panoge vojske so: pehota, arti- -jerija, konjiča, inženjerske in zrakoplov-' ne formacije. Pomožne panoge so: prometne, intendantske, sanitetne in nftbOP* bene čete. Dalje predvideva zakonski načrt ge* neralštabno,1 ekonomsko, tehnično, vet«-' rinarsko, sodnijsko, duhovniško in godbeno stroko. V vojno-teritorijahiem oziru se delti država na armijske, te pa na divizijske! oblasti, ki se delijo na vojaška okrožja-i in ta zopet na vojaške sreze, število; armijskih in divizijskih oblasti, vojaSkfli' okrožij in vojaških srezov se predpisuj©- uredbo o formaciji vojske. E3 j** t * v x 1 *iscui) siuriii “v sv saaflsi^ fi0 aašli del ukradene zlatni- ko?ake,Jo.rej nuuyk#B&, čustro ?a Shnultanska produkcija g. Mleses-a je končala s sledečim rezultatom: Igralo je 21 igralcev, dobili so igro g. Malenšek, g. Zei in g. Ostanek. Remis so napravili gg. Lukeš, Dolpžal, Pinter, ravn. Hočevar in g. Pirc ml. — Kibici so bili strašno glasni, za nervozne igralce jako neprijetno. G. Mieses je igral jako elegantno in kavalirsko, ter se res izkazal velikega mojstra. Za igro je vladalo velikansko zanimanje. Kljub temu, da je trajalo do l.-ure, vendar je vztrajala večina publike do konca. Stalni kader. Služba v stalnem kadru se začenja onem koledarskem letu, v katerem vrši rekrut 21. leto življenja in traja' 18 mesecev za vse vrste orožja in vse stroke. Nihče ne more biti držav-'-ni, samoupravni ali občinski nradnfit,! niti re more postati duhovnik, menih in<' sploh duhovna oseba, niti ne sme zaČetšf na svoje ime nobenega posla, za katere--ga je potrebno dovoljenje od državne1 ali samoupravne oblastir ako ni odsluži! v stalnem kadru obveznega roka« oziroma ako nc dokaže, da je stalno alf začasno oproščen od vajaške obveznosti J Rok službe v stalnem kadru se skrfcj* ša na devet mesecev: j 1. Osebam, ki so dokončale, oziroma/ dokončajo do 27. leta starosti univerzo* ali srednjo šolo ali kako strokovno SeH ' , oTran. o. wt: »TSfioB« ?«na;bodni nsT»y. j Maribor, 7. junija ;1923.f isf - K *>/ Rekrutiranje. -'--^-7 ' Za vse mladeniče, ki spadajo pod rekrutiranje, kakor tudi za vse rekrute in ’ vojne obvezance, ki se skrivajo, enako tudi za .vse ubežnike,, so odgovorni starešine njihovih družin ali zadruge, žu-' pan ali kateriisibodi oblastni organ ali j tudi privatna oseba, ki ovira iskanje voj-nega obvezanca ali mladeniča, ki se skri-va, se kaznuje krivec po vojaško-kazen-skem zakonu kot soudeleženec ubežnika, j ■ Nadaljna poglavja novega zakona go* vorijo o oficirjih, njihovih imenovanjih in. pravicah Ženiti se sme oficir, »ko Je najmanj štiri leta že v vojski, avijatični ; oficirji pa saimo, ako niso mlajši od ■ 30. let. Za rezervne oficirje veljajo ena-: ka pravila za napredovanje kot za aktivne in lahko dosežejo čin polkovnika. ' Rezervni oficirji vojske in mornarice se lahko pokličejo na vaje vsako leto in sicer dokler so dodeljeni operativni voj-; ski, oziroma mornarici, po 4 tedne, v re-' zervni vojski in mornarici pa po dva " tedna. Daljša so poglavja o prejemkih ofi- 1 cirjev,' podoficirjev in vojaških uradnikov o dokladah za posamezne funkci-; je itd. Po predhodnih navodilih stopi novi zakon v veljavo 1- januarja 1924. Za re-.. krute, ki pridejo v kader v tekočem le-: tu, yeljajo določbe dosedanjega zakona, izvzemši dijake, za katere veljajo že do* ' ločbe pričujočega zakona. Naš dom. t*.' ‘y> vlRiS. kmet. nadz. A. Štrekolj Krasimo svoj dom! . C' Slovenke so slovele že od nekdaj kot (prijateljice nežnih cvetlic. Zato vidimo, da se cvetlice v Sloveniji, skrbno gojijo. .• Naj bo, dom še tako boren, njegova okna .'/so vendar ozaljšana z raznobarvnimi , cvetlicami. Kdor potuje po naši deželi, / oKobito po gorskih krajih, ta se 'bo čudil, j *f'kakb spretnostjo znajo naše gospodinje /in' naša dekleta razpostavi jati po oknih iiJ' lopah svoje ljubljenke. Zato se noj .. kraji tujcu tako 'hitro prikupijo. Saj daje 'koča, obdana s cvetjem pač drugačen po-/gled, nego ga daje gola hiša. _ Iz prve od-‘ j seva ljubezen, sreča'in mir, iz druge pustoba. brezsrčnost in pohlepnost. Zato ! pa zahajam pod prvo streho in naj bo j tudi s slamo krita, mnogo rajši, nego v palačo polno sijaja, toda brez cvetlic, teh najleipših hčerk matere narave- Saj vem, da bivajo tam drugačni lju<%, nego • bivajo tu. Kdor se bavi namreč s cvefli-/Sgmi, ta kaže že s tem, da je njegovo srce polno milobe, ljubezni in dobrote.. On pa kaže tudi, da je njegov razum na pra-i,yem mestu, kajti kdor opazuje naravo in /Se ž hio peča, ta se tudi od nje uči. Najava pa je najboljša učiteljica. •: Zato.pa se mora vsakdo, ki je dobrega srca, baviti s cvetlicami. Posebno v me-stih bi se morali učiti od dežele. Na deželi opazujemo in občudujemo večno lepo napravo lahko tudi v vrtu, na polju, v go-IsJdm in drugod, meščani pa nimajo vselej . te prilike. Zato gojimo cvetlice tu vsaj , pa oknih in balkonih. S tem ne bomo ka-zali tujcem samo svojega čutstva, marveč ,! me$to, v katerim vidimo hišna olgia v cvetnem lišpu, napravi na posetnike tudi ! boK pjdjeten utis, in v tako mesto prihajajo tujci z veseljem. Sedaj je čas, da v tem oziru kaj u-Ičrenemo.' Zato oglejmo si, kako naj se t goje cvetlice po oknih in balkonih! Najboljše je, če zasadimo cvetlice, ki - Somamenjene za okna in balkone v lese-meizaboje. V glinaste lonce zasajene rastline trpijo poleti lahko od prevelike to-' [pfate, kar jim navadno ne prija. Zato bodemo obdali take lonce vsaj tam, kamor •|twSpeka solnce, s slabimi prevodniki toplote, morda s tem, da postavimo lonce ,.|il^!esene zaboje in praznote zataknemo z .mahom, ali pa, tudi s tem, da denemo lonec v večjega, med oba pa ne-' Jcpjiko mahu ali žagovine. Kovinaste po-'fsope so najslabše, ker se korenine v njih '/najbolj razgrejejo. če solnce pripeka, na-“porotno najbolj ohlade, ko nastopijo mr-ie noči. Primerna velikost lesenih zaje, Če merimo znotraj, 20 cm glose in 75 do 100 cm dolžine, kar sc pa ,aa seveda.po oknih, kamor hočemo ,£aboj postaviti, pa tudi 00 rastlinah, ki jih hočemo v zaboju gojjti. Nekatere potrebujejo več zemlje, druge manj. Dno zaboja je w\ razdalji 10 cm na več krajih • preluknjata, da zamore odteči preobila - ;v8aga iz zaboja, ker rastline v posodi, .JŠer voda zastaja, ne rastejo. Da pa ne iCRpBa ta• vod* po zidu aH celo na glavo jlkrdfina. ki;se šetajo pod oknom, postaviti !5e-«aboij V nizko (IS—-8 cm globoko) cin-Jtjtsto ali^oisitmo uosc4& in sicer neko* liko od tal, Ha se luknje ne zataknejo. Če denemo med obe posodi nekoliko lesenih palčic, dosežemo to najlažje. Da je treba zaboj ob oknu čvrsto pritrditi, o tem ni treba pisatk Za cvetlice, ki jih hočemo gojiti na oknih, ne smemo uporabljati navadne vrtne zemlje, ker se ta v zaboju ali loncu preveč strdi- Kojnpostna ali črna gozdna (listna) zemlja nam bo boljše služila. Lahko ji primešamo tudi nekoliko peska; Ker izčrpa rastlina kmalu redilne snovi iz zemlje, katere ji nudimo v zaboju ali loncu razmeroma le malo, zato .ie treba rastlinam pomagati z gnojenjem. Gnojnica je v ta namen prav dobra, lahko pa tudi uporabljamo razna umetna gnojila, zlasti soliter, kalijevo sol in superfosfat. Toda paziti moramo, da ne bo preveč dobrote, ker bi se rastlina lahko zadušila. Zato moramo gnojnico zredčiti z vodo, umetna gnojila pa razstopimo v vodi in razstopino primešamo včasih vodi, s katero zalivamo. V 1 1 vode n. pr. ne sme biti več, nego 1 g solitra. Zalivati je cvetlice zjutraj ali zvečer, nikdar ne v preveliki vročini ali s premrzlo vodo._ Najboljše se razvijajo cvetlice na vzhodnih in zapadnih hišnih straneh, manj dobro ob južni stenj, najslabše ob severni, kamor ne more nikdar solnce. Vendar zamoremo doseči tudi tu še prav lepe uspehe, ako odberemo prave rastline ter jih skrbno negujemo. Cvetlic, ki se priporočajo za gojenje na oknih in balkonih je mnogo in vsakdo si lahko odbere one, ki mu najbolj ugajajo. Kolikor toliko pa se je ozirati pri tem na lego okna in morda tudi na to, kako rastlina raste. Če se odpirajo okna na zunanjo stran, postaviti moramo cvetlični zaboj pred okno, a v njega je zasaditi le take cvetlice,. ki rastejo tudi navzdol, ker bi v nasprotnem slučaju ne mogli okna odpreti. Priporočljivo je, da pomešamo rastline, ki nas razveseljujejo s svojim cvetjem, s takimi, kojih lepo listje deluje na naše okno. Včasih bodemo okno ali balkon prepleti tudi s plezajočimi se rastlinami, kar se vidi tudi jako leno. Kolikor toliko ozirati se moramo pri sestavi skupine na arhitektoniko dotičnega poslopja in skušati moramo doseči pravo harmonijo. Najbolj navadno se rabijo sledeče rastline za olepšavo oken in balkonov: raznovrstne pelargonije (bršljanaste z visečimi poganki se posebno priporočajo), nageljni (v prvi vrsti kraški in tirolski). petunije, fuksije, begonije, ver-bene, lobelije, levkoji (faigeljni). rožeh-kravt, rožmarin, kreša kapucinska, lior-tenzije, cinerarije, hijaciute, narcisi. Od pljezavk se vidijo pogostoma: bršljan, slak, dišeča grašica, divja trta, fižol, razne buče, a od listnih rastlin lavorika, an-kuba, dracena, palme itd. Rastline si vzgojimo lahko sami, kdor pa nima za to časa ali prostora, ta jih najceneje, kupi pri vrtnarjih. Vrtnarsko društvo v Mariboru je dajalo lansko leto za najiepše okrašena okna in balkone v mestu posebne nagrade. Tudi letos bo delilo take nagrade tornim, ki se bodo v tem oziru izkazali. Želeti bi bilo, da nastane čim večja konkurenca. Drugod bi morala županstva pospeševati olepšavo mest, trgov in vasi. S ^em bodemo kazali tujcem tudi svojo — kulturo. Zanimivosti. Pustolovščina sina angleškega ministrskega predsednika. Novi angleški min. predsednik Stan-ley Baldwin ima številno obitelj: dva sina in štiri hčerke. Najstarejši njegov sin Oliver Baldwin mladenič 24Jet, je pa gotovo že dozdaj več doživel-nego bo doživel njegov, oče, če bo tudi' deset let premier-minister- On je namreč goreč soeijalist in je za svoje prepričanje pretrpel že v življenju težke čase. Te dni je pripovedoval svoje pustolovščine sotrudniku »Westminster Ga-zette«. Za časa vojne je najprej stopil v vojsko kot priprost vojak. Leta 1920 se je nagnil k socijalističnim nazorom, je šel v Armenijo in stopil kot častnik-insfruk-tor v armensko vojsko, ki sc je bojevala z boljševiiki. Kot pravi soeijalist Oliver Baldwin mrzi komuniste in sovjete. Medtem je bila armenska vojska poražena, Oliver Bakrili 11 pa je prišel v sovjetsko ujetništvo. V ječi je bil zaprt skupno z mnogimi socijalisti polnih osem mesecev. V tem času je bilo ustrelienih 15 njegovih drjjgov. Ko se je rešil ujetništva, se je napotil iz Armenije čez Turčijo domov. A tudi turške oblasti so ga zaprle in skoro bi . ga bile zopet izročile sovjetom, ki bi ga bili gotovo dali ustreliti. A sedaj je v Londonu zopet nezadovoljen s politiko jn s splošnimi socijalni-mi razmerami in namerava v najkrajšem času odpotovati v vzhodno Afriko, da se bon.za,/čloaješke ptapce/. a toktat ne z ljudmi, ampak z djvjo naravo. Gotovo čuden tip Angleža! ■ ; ' . , j - Pozabljeni otok. V Lausanni na Švicarskoni Se zopet vrši konferenca za rešitev turškega vprašanja, Kakor znano, še vedno ni sklenjen mir med Turčijo in Grčijo. Ob tej priliki pretresajo diplomati vse zadeve, ki se tičejo Turčije. Tal^o so se spomnili, da obstoji na Donavi otok Ada-Ivale, ki je tik do izbruha svetovne vojne pripadal Turčiji. Turki sedaj zahtevajo, da se jim znova prizna pravica do te neznatne kolonije na Donavi. O usodi otoka Ada-Kale povzamemo iz ruskega lista »Rulj« sledeči zanimivi opis: Ada-Kale je mali otok, čigar površina iznaša komaj 7 kv. km in ki šteje samo 500—600 prebivalcev. Nahaja se na Donavi pri Železnih vratih blizu romunskega mesta Oršova, t. j. na točki, kjer se shajajo sedanje meje treh držav: Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Od 18. stoletja dalje so imeli Turki na tem otoku svojo garnizijo. Ko so evropski državniki določevali na berlinskem kon gresu meje balkanskih držav, so popolnoma pozabili, d'a obstoji otok Ada Kale, in tako je ta košček sveta ostal formalno tudi še nadalje pod turško suvereniteto. Prebivalstvo otoka je po - veliki večini muslimanske vere. Pred svetovno vojno si je Avstrija prisvojila ta otok in ga zasedla, vendar pa je prvotna pravica Turčije ostala neskrunjena in bi Turčija lahko nastopila proti Avstrn-Ogrski za-Vadi motenja državne posesti. Po svetovni vojni je vrhovni antantni svet odločil na svoji seji dne 28. julija 191.8, da pripade otok Ada-Kale Romuniji. Muslimansko prebivalstvo pa' se s tem sklepom ni hotelo sprijazniti in se je še nadalje smaitralo za podložili ke turškega carstva. Ko je zmagal Mustafa-Kemal paša, mu je prebivalstvo Ada-Kale priseglo. zvestobo in o tem tudi obvestilo angorsko -narodno predstavništvo. Slec nje je odposlalo na Ada-Kale svojega u-radnika, ki bi naj izvrševal sodno službo. Ko pa so mu oblasti prepovedale vstop ita Ada-Kale, je odšel v Bukarešto in tam protestiral. V romunskem zunanjem uradu so mu izjavili, da lahko gre na otok Ada-Kale, če se zaveže, da bo o-pravljal službo v imenu romunski,1 Vlade. Tj> pa turškemu uradniku ni ugaj ilo in se je vrnil v Carigrad. Ob čitanju mirovne pogodbe na lau-sannski konferenci je pri členu IS zah te val predsednik turške delegacije Izmet paša, da naj se izrecno navede, da Turčija obdrži svoj suverenitet nad otokom Ada-Kale. Proti temu sta protestirala romunski delegat Diamandi in jugoslovanski delegat Jovanovič. Diamandi je opozarjal, da se je Turčija na londonski mirovni konferenci 1. 1913, odrekla vsem pravicam do ozemlja, ki leži onstran dogovorjene mejne črte, s tem pa 'seveda tudi otoku Ade-Kale. Izmet-paši je nato povdaril, da je prebivalstvo tega otroka bilo in jo še danes turško. Formalna rešitev zadeve je bila preložena, vendar pa ni dvoma, da bo turška zahteva zavrnjena. — Dobave. g Dobava ovsa. V pisarni intendan-ture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 15. junija tl. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 210.000 kg ovsa za garnizijo Ljubljana, Maribor, Celje in Slovenska Bistrica. Predmetni oglas z natanšnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava mila. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 19. junija tl. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kalijevega mila. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. junija tl. ofertalna licitacija glede dobave razne opeke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vuo-ffled. Listnica uredništva. Št. Janž: S takšnimi vaškimi mešanicami se ne vodi v časopisju boj proti klerikalizmu. Kaj drugega, magari ve- £e]§ga «• samo ae bodimo mAlcdkostai! Gospodarstvo. TRAVNIŠTVO. Pjridelovanje travnega semena Ko srno pregledali načine zboljša# obskrbe in namakanja travnikov ter veli' ko potrebo obnovitve slabe travniške rt še s posetvijo dobrega travnega semeni nam preostaja še, kako si za naše potrt be najboljše travno seme priskrbimo rt mL C-e preorjemo slab travnik tet P hočemo na novo obsejati tako, da dobi'® res dobro trajno travniško rušo, bi $ stalo za to potrebno seme pro ha najrtrt 5000—6000 K. V resnici pa ni niti rnrifrt če dobiti vseh potrebnih travnih se#' marveč so tudi v najboljših naših trgov1' nah na razpolago le navadne visoke trt ve, ki so pač uporabljive za parletno $ setev na polje ali k večjemu za zaČas^ travnike, nikakor pa ne za trajne. Trirt nik brez goste spodnje koš®11 nizkih trav pa ne da veliko seirt to dobro ve vsak gospodar, in zato m1* ravno preorani in s kupljenimi seiflrt obsejani travniki ne delajo časti. Pr©# torej preorjemo kak travnik, moramo ^ bro znati, da li bomo imeli dovolj^ množino dobrega semena na razpolag® drugače je bolje, kot je bilo že reče®? pustiti dosedanjo rušo kakršna je ter if okrepiti s kompostom in event. po ^ brem brananju spomladi ali po prvi k* nji posejati .vmes nekaj kupljenega1 mena. S tem vsaj pomnožimo, ozirod vcepimo še te trave, vse druge dol®1 nizke trave, ki so že bile na travniku,?' vsaj ne uničimo. V sedanjih razmerah, * je torej količkaj dobrih trav na travnik? je razumnejše z gnojenjem podpreti tet z delno posetvijo vmes obnoviti ga. Sk® ro nerazumljivo Je pa, da pri današflf* cenah in ko se niti res dobrega semena^ dobi, kajti iz.N&mČije pripeljano seme^ naše podnebne razmere niti dobro sp® sobno ni, da si vsak gospodar ne prid® la potrebnega semenja doma. Ako lahk1 vsakdo pridela deteljno seme sam, in ? ga ne, v sedanjem času niti ne zaslt®1 imena varčnega gospodarja, tem la$ pridela travno seme. ki zahteva še ma" truda. Ker pri nas tako izvrstno uspev®' jo ne le detelje, marveč tudi vse yrs^ trave in je ravno štajersko deteljno rt me na svetovnem trgu tako zelo iskat® se bi pri današnjih cenah izvrstno izrf cevalo pridelovanje tega semenja ne ® za lastno uporabo, marveč tudi iza izv? Travniško seme pa lahko prideluješ na pobu s posebno posetvijo ali p#* travniku samem. Drugo je za enkrat1 za domačo uporabo najenostavnejše, a*1 imamo kak kos travnika, ki ima vsaj # kaj dobrih trav. Kier sploh ni nobene dri bre trave, kakor po kislih pohorski travnikih, tam seveda ni mogoče, vend3! se pa dobi skoro pri vsaki kmetiji tri® kak dober košček, na katerem se najel®' jo skoro vse .vrste visokih in nizkih tra®! zlasti naše najvažnejše in najbolj^ francoska pahovka, pasja trava, bilnic® zlati oves in latpvke. Tak košček pusti' mo, ali pa tudi samo posamezna mesta ? lepšimi skupinami posameznih trav, 23 seme. Za kakih 80 kg semena bi zad<® stovalo po vrednosti ruše kakih 10—15'* Ko nam trave dozore, to je, ko začne # je rumeneti in seme, če zmanemo z rok® izpadati, kar je pri teh naših zgodnji? travah precej istočasno, pokosimo $ bolje, obžanjemo nekoliko bolj visok® ter takoj latje na rjuhah nekoliko obtok čemo, da že zrelo seme odpade, ostalo V1 v krizrh posušimo in nato omlatimo, d rt go pa pokosimo za seno. V slučaju, d* nam posamezne vrste trav nejednak® {h^frio ?ore_, obžanjemo Latje dozorev*' jocih sproti, tako dobimo vsaj pašam©2' ne vrste zase, vendar pa tudi lahko o®” znejc ločimo s e me p0 velikosti. Dobljen® seme sčistimo precej dobro na vete® njaci (vevniku), samo napraviti je treb® nekoliko večjj prostor za vejanje i" vevnik goniti malo bolj na lahko. Vse 1® gotovo ne zahteva mnogo truda, in tud rusa sama ne trpi mno^o. zlasti ako •" pomoremo malo s kompostom, ter le vsa' ko drugo leto uporabljamo isto mesi® ozir. menjavamo prostor. Ako pa želimo večjo in bolj loče# produkcijo travnega semena, ozir., a# smo na travniku pridelali le malo traf nega semena, razmnožimo tega na vi. V ta namen posejemo travna seme®2 posamič, najbolje kot podusev. v ov©5' Bolje je uporabljati zato lahko pešče®0 zemljo, da nam trave vsled prebujne rt* sti ne padejo, če ne, pa odvzamem o 'f' nadaljnih letih že zgodaj v maju prt0 košnjo, da se ne razrastejo tako bujij-Za seme zinemo uporabljati drugo le" to in pridelujemo sedaj posamezne vrst© skozi več let, zlasti če pomagamo z gno* jem. Ako je pa nevarnost, da. narti ruša oslabi, pa pokosimo eno leto vmes za seno. Po Ljubljanskem barju se vidi sko' CO. v vsakem kozolcu sušiti se 1 v snop^ po«eza(5 rep, Maribor f 7. JtihfJa ife L I MUM"- 'O11 ■u ^ot dobro konjsko seno. ker jim dete-3C'ne uspevajo in sč jim krasno izplača. ■ Na vsak način je žc skrajni čas, da Načnemo že enkrat pridelovati travno seijie doma, ker prihaja vedno slabše "jaso i7. Nemčije in je treba plačevati tu; «i visoko carino. Skrajni čas je pa tudi ze' da se začnejo obnavljati enkrat naši Zapuščeni travniki, ki so že sedaj naš glavni, in čc bo šlo tako z vinom na-v?dol, morda kmalu tudi naš edini sigur-»i vir dohodkov. Živina je pa pri nas po večini tako slaba, da sc mora vsak tujec čuditi. kako je to mogoče ob tolikem obsegu travnikov, zlasti če je prišel z juga, Kjer je toliko slišal o našem dozdevnem naprednem gospodarstvu. Toda dokler ne Pijmo zboljšali travnikov, tudi ne bo boljša naša živina in s tem tudi ne naša pota in ne naše narodno gospodarstvo. CcocDcnonDOD □ a nnnr KMETIJSTVO. Posledice pregoste setve. T Vsaka rastlina potrebuje svoj prostor, da se lahko razvije in da nam dobro ^obrodi. če Bejemo preveč na redko, je šljo-da prostora. V tem primeru zavržemo ®nogo dela in pridelka. Še slab Se j'.1, če dejemo preprosto. V takem pnmtni se rastline stiskajo in v rasti druga drugo datirajo. Rastline imajo premalo prostc-Jfi' Premalo solnca in zraka in tudi premalo živeža. Ce raste žico pregosto — in Prt žitu se je najbolj bati pregost*: s«Ive ^ Potem je nevarna.posledica, da so nam 21 to najprej pri tleh slabo revija, ker Taste preveč v senci. Bilke ostanejo drob Me’ bolj šibke in nam zblede. Tudi ves razvoj žitnih rastlin je pomanj-t '**3iy, tako da dobimo slabše razvito klas-^ *n slabše pridelke. Pregosto žito daje jem, pisane lastnoročno na celo polo in kolekovane s 13 dinarji, je poslati do 15. julija t. 1. direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. zdravniško izpričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v šolo neposredno iz kake druge šole, 6. odpustnico pri onih prosilcih, ki prestopijo iz drugih šol, 7. kratek opis življenja. Obvestilo 6 rešitvi prošnji se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Kako naj se odpravijo žitni molji? Žitni molj je posledica nesnage in pre-male brige v žitnicah. V tem tiči pa tudi odgovor, kako ga je preganjati, oziroma kako ga je odvračati. Vse preganjanje ne pomaga dosti, če ne skrbimo za to, da se nam sploh ne naseli. Zato pa je glavui pogoj, da imamo žitnice cistern da ne puščamo notri spravljenega žita v nemar. Žito naj sc obrača In zrači, posebno v maju in juniju, ko se ta golazen poja in skriva. Saj moramo tudi obleko zračiti in iztepati, da se rešimo molja, njih. 'r4j manj zrnja in slabšo zrnje. ^ -«vui se pa rado, da nam tako žito tu- j. Sgodi s . Vseprej poleže. Pri čakein primeru Ves pridelek še huje trpi. Ta škoda Obl * ve®Ja’ čim prej nam poleglo žito e.^' Na tako poleglem žitu s-e po naših rada pojavita grašica in slak, ki r0ro*Žeta polegla mesta in kvarita v Sa..Rm pogledu žitni pridelek, j. eI«>STednl poVod temu poleganjn da-?6j0Prešibko razviti spodnji deli žitnih ki rastejo pregosto in v senci. — riva je temu pa tudi lahko prebohotnn Tast žita vsled gnojenja. Spričo teh nevarnosti je prav, če sirto 3>ri setvi žita bolj pazljivi. Boljša je ne-redkejša setev kakor pa pregosta. ■;jCe se nam pa žito pozneje preveč obraste, je prav, da ga pravočasno zredčimo ali pa Zadržujemo v bohotni rasti. Dokler se Žito obrašča, «a lahko zredčimo e krepko Prevlako, tedaj z brano, pozneje ga moramo pa obžinjati. Obžinjamo ga v času, ko tiči klas še nizko spodaj v žitni bilki, ko se torej iti biti, da bi klasje ranili. Pri *&bžinjanju poklestimo 9 srpom1 zgornje liste, ki so močno razviti' ini ki delajo Največ senco spodnjim delom rastline. 4 Pregosto postane žito tudi vs'c.1 bohotne rasti, ki se pokaže na gnojenih jliivah. V splošnem je zaradttega veliko Jtalje, da se gnoji preidočim rastlinam, ^ako da pride žito na njive, Ki so bile le-^ Prej gnojene. Na sveže gnojenih nji-ie treba še večje previdnosti, du ne *ejemo pregosto. — (Po »Kmetovalca*.) ■f -a— Lj* »ednii kmetijski Soli v Mariboru šolsko leto :<*23-24 1. okto. je, da ’ ^am,en šreinj.) kmetijske šole in'teorM0-^6 učenci izobrazijo praktično inoreio * ? v kmcttlskP stroki, tako, da Jiia Drivn‘r!,l>?llCrai vo|,‘l*: Wan2ša :n sred-v !*.a država* posestva ter do- ^ državn.> službo km.tijske Mroke. Nauk v srednji kmetijski šoli tra-3* tra leta, a četrto 1«" P^večnno Jz-aijucno praktičnega izpopolnjevanju in »pecializovanju. Šolsko IMS traja od 1. oktobpa do konca julij* naslednjega leta. Vsi učenci so eksternimi (‘'''•v®1* zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence hi Predvidenih nobenih Stiperidij- Pogoji za ^Prejem so: a) starost najmanj 15, a ne Preko 19 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska gola nižja realka oz. gimnazija ali dvoletna nižja kmetijska šola; poslednji morajo napraviti sprejemni izpit iz slovenskega odnosno srbohrvatskega jezika, matematike in geometrije, fizike in zemljepisa; ako so dotičnikl raaun prvo navedenih šol absolvirali še kako drugo kmeti j-8^o Jolo ali kako kmet. prakso ali so Predvsem kmetiški sinovi, imajo prednost; o) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine SHS; d) telesno ih duševno zdravje, kar utanači tudi šolski zdravnik sprejemom v šolo Peoš"*^ za- spre- ki nam dela škodo po stanova-Naše žitnice so različne, različne namreč tudi glede lahkote za sn&ženje. Kjer je v žitnici dosti lesa z razpokami, ki nudijo najvažnejša skrivališča žitnemu molju, tam ga je težje pregnati, če se j« enkrat vgnezdil, vse lažje pa je to v žitnici, ki je zidana in ima gladko o-metane in pobeljene stene, ker ga tam veliko lažje zasledujemo in uničujemo S snago v žitnici in z obračanjem in zračenjem žita bomo pa kakor rečeno naj več dosegli. Sicer pa ga uničujemo s tem, da metuljčke, ki posedajo pO stenah, poiščemo in uničujemo. Lahko sc jih tudi zvečer lovi ob prižgani sveči, blizu katero kaže postavljati posode z vodo, da v njej potonejo. a □ ooaaxnoaaoD obrtne vzorčne izložbe v Mariboru, even-, trebljenje nizkih panog j* končapo; ora in so\& na vlado in opozoril vse parlameutf.rne vremenaj ^^„0 pa tople noČtf b<» na nretečo vinsko krizo in posledi- j_ar bi bilo škodljivcem v pogubo. kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru namerava prirediti — če se oglasi dovolj veliko število udeležencev — povodom pokrajinske industrijsko - obrtne vzorčne izložbe v Mariboru od 15. do 26. avgusta t, 1. vinsko razstavo, kakor tudi prevzeti vodstvo udeležitve na vinski razstavi, ki jo priredi poljedelsko ministrstvo v jeseni v Beogradu za vina iz cole Jugoslavije. Vinogradniki, ki se hočejo udeležiti s 'svojimi vini ene ali druge ali obeh pri* reditev se vabijo, da nemudoma, najkasneje pa do 20. t. m. naznanijo, koliko vrst vina (sorto, letnik, vrh) nameravajo razstaviti. Od vaake vrste vina se mora poslati na mariborsko vinsko razstavo po 25 buteljk, .na beogradsko pa po 50 buteljk po sedem desetink litra. Za buteljke mora skrbeti vsak razstavljalec sam in se mu iste po razstavi vrnejo; le manjšim kmetskim posestnikom jih posodi odsek, v kolikor jih ima na razpolago. Od razstavljenega vina se mora prepustiti v svrho kritja razstavnih »troskov — za mariborsko vinsko razstavo polovica, za beogradsko vinsko razstavo pa — vse razstavljeno vino. Za ostalo na mariborski vinski razstavi razstavljeno vino se povrne razstavljalcem in sicer; za vino iz leta 1922 po 4 Din, za vino starejših letnikov pa po 8 Din. za buteliko. Vinogradniki! Zavedajte 'se težkega položaja, v katerem se nahaja naše vinogradništvo, ki je nastal vsled vinske krize, in ocenite veliko vrednost reklame, ki se dela za naša vina s takimi prireditvami! Vino, ki ga žrtvujete v propagandne svrhe, je dobro naložen kapital, ki sc bo bogato obrestoval! Natančnejša pojasnila o obeh prireditvah so na razpolago proti vpošiljatvi poštne znamke za 1 Din. v; , Vinarski in sadjarski ndsek. Vinarski in Sadjarski odsek kmet. družbe za ^{ovenijo v Mariboru je imel dne 2. junija t. 1. ob zelo dobri udeležbi odborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Posvetovanje glede sprememb nekaterih svojčas vladi predloženega »No vega viničarskega.reda«,, ki se namerava v najkrajšem času uzakoniti. 2. Vinarska križa in posvetovanj^ korakih, kako ji odpomoči. • ; 3. Posvetovanje o prireditvi vlouke -letciipie" t$dustr'• \%ko- klu.be na pretečo vinsko krizo in posle d ce, ki jih bo imela — do daaes ni Mašol prav nobenega razumevanja za svoje težnje. Odsek se obrača takorokoč v dvanajsti uri še enkrat na vse merodajne činitelje s prošnjo, ter jih r>ti, dn na j njegove predloge uvažujejo, dokler šc ni prepozno. Veliko se je že zamudilo, če se zamudi se ta prilika, drvimo vinogradniki v propast! Zveza hm. društerv. romorooDcpo □ □ cmi □CBOrf TRŽNE CENE. ■ ‘ - m Vrednost našega denarja. Na z*greW ški borzi se je dne 5. junija dobilo: 1 d** lar za 80—8.1 dinarjev, 100 avstr* kron M i,„„„ | 11 para, 100 Češkoslovaških kron *a Ker je statistika v zadevi vinske pro- 242 din., 100 nemških mark za 12 par*. 1«* dukoije in porabe vina popolnoma iir:za- italijanskih lir za 373 dinarjev. Dinar M* nesljiva, kar pričajo tpzadevne številke, stalno popravlja. ‘ ki se navajajo'od raznih strani iiJ dife-i Blagovne borze 5. junija. Beograd? rlrajo kar za miljone hektolitrov, so je pšenica 415, koruza 295. Novi Sad: pš*f nadalje sklenilo, zaprositi centralno in pokrajinsko upravp, da čimprije skličejo enketo, v katerih se naj za vaako pokrajino in za celo državo čim natančneje ugo tovi: 1. velikost vinogradov;- 2. množina povprečnega vinskega pridelka; a. domača poraba vina za destilacijo in 5. velikost konzuma v vsaki provinci in se dobe na ta način zanesljive številki) o vinskih zalogah, ki preostajajo za izvoz. a d 3. Vodstvo odseka se je pooblastilo, prirediti, če se oglasi dovolj visoko število udeležencev, tudi to leto vinsko razstavo za svoje člane povodom pokr. industrijsko-obrtne vzorčne izložbe od 15. do 26. avgusta t. 1. v Mariboru kakor tudi prevzeti vodstvo udeležitve svojin članov na vinski razstavi, ozir. vinskem sejtnu, ki ga priredi v jeseni poljedeljsko ministrstvo v Beogradu ta vinp. it cele Jugoslavije. cixamaapoo o a axaxTanqc]co HMELJ. II poročilo o stan j j hmelj« V ih di»v iri nas in drugod. Znioc, S?av:tf;sku dolina, dn« 1; junija 1923. Stanj* Iifor-lj-sk 1: nasadov je d »lomi tlobro. deloma prav dobro. V krepkih in zgfodaj oltr^ra-nih hmeljiščih je ttta dorastla že do H visokosti drogov ali žice, je popolnoma zdrava In krepka ter obljubuje dobro letino. Pozno obrezani nasadi so slabejši, ker so bili deloma poškodovani p<* bolha-ou. Nočna nevihta od 25. na 26. maja je polomila nekaj vršičkov. Okopavanje in niea bačka 425, banatska 420, ječmen ki 282H, oves bački 282'A, koruza ba£k< 252)4, moka »0« 640, »2« 600, »Jj 555, 487.50. i Zagreb: ptiiinica 400—480. koru**i rumena 255-260, bela 270-280. rf S50- 36S ječmen za pivovarne 325—340, za krnW 290—306, oves 285—295, moka ptenični »0« 650-675, »2« 625—650, »4« 600—«!5, | Celjukl trg (1. junija). Gftvadina: 4 mesnicah I. 29,- II. 27, na, trgu 1. 2o, IZ« 23. Teletina: I. 29, II. 27. Svinjina: »vin** sko meso I. 33, 11.32, slanina I. 40, 11 % mast domača 45, ameriška 40, Sunka % prekajeno meao I. 49, II. 40—44, $#ztk 4ši Drobnica: kozičevina 30. Klobase-hreilo^ ke kg SO—35, sveže 'kranjske 50, Mihe tib salami 110. Perutnina: piščanec 15-^Cj kokoš 45—50. Mleko 3.50—4, surovo mtHAflf 60, čajno maslo 80,' jajce 1.50. Sl trik or ^ ; kristajih 27, v kockah 28.50; riž 1. 14 lli 8.50, namizno olje 80, bučno 36. Moka: ‘ 7.30, »0« 7.25, »2« 6.90, »4« 6.60, >ru*il| 5.85, ješpren j 5.75, koruzna moka X8Q, k*» ruani zdrpb 4.70, a jdova moka i (na dMi bno pri kg po 20 par v«č). Kurivo: 'kvtii m drv trdih 130, mehkih 100, krma s iK*J ko seno 150, polsladko ifi kislo 185, alWW 100. Zelenjava: glavnata salata kumare 20, grah 15, Čebula 5, krom®W novi' 10, stari 2. i Podpirajte Jug. Ratiool Galanterija dre '-J3, trikotaža ti« debelo 1 6 & Fanlt^gef ' ' .^ar bor 1047 •• -ndrova cesta 48.-' Pozori Kupio bi kompletno me-bllranu sobu i knhinfiki na-mjeitaj samo od onog, koji rtii mol* i prostori’* odttupiti. Naslov 05tavit$ u upravi. * Pristopajte • ■, ' jf ■s Jugosloven»B Matici. feničuk odkž«. ‘A m v#,,ka z«><>9a '’ cementa, traverz, železa in dr P® u^odnlH cenah. J57« Pinter & Lenard, Maribor, Gonilni jermeni "x^ '*J* »‘»3.".. nvi7n«nA noiKnlifi« vraf« ia