SOCIOEKONOMSKI POLOŽAJ DRUŽINE IN IZBRANI KAZALNIKI ZDRAVJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI
SOCIOECONOMIC POSITION AND SOME SUBJECTIVE INDICATORS OF HEALTH IN YOUNG PEOPLE IN SLOVENIA
Helena Jeriček Klanšček1, Mojca Gabrijelčič Blenkuš1, Tina Zupanič1 Prispelo: 16. 2. 2011 - Sprejeto: 14. 12. 2011
Izvirni znanstveni članek UDK
Izvleček
Uvod: Socioekonomsk^i položaj ima pomemben vpliv na zdr^avje in vede^nje, pov^ezano z ^dravje^m. V Slove^niji se s podr^očjem r^azisk^o^anja r^azlik vzdr^avju otr^ok in mladostnikov ter socioekonomsk^im položajem še nismo poglobljeno ukvarjali. V čla^nk^u n^mer^avamo r^azis^ati povezanost med socioekonoms^im položajem in izbr^animi l^azalni^i samoocenjenega zdr^avja ter z zdr^avjem po^ezan^ga vedenja pri mladostnik^ih pr^i nas.
Metode: V r^aziska^i se upor^ablja kvantitativna metodologija, in sicer standar^dni medna^r^o^ni anketni v^pr^aš^lni^; v^ključ^nih je bilo 5.130 11-, 13- in 15-letni^ov. Vzorčenje je bilo naključno, str^atificir^ano; e^nota vzorčenja je bila r^azr^ed. Za analizo podatkov smo upor^abili hi-k^adr^at in logistično r^egr^esijo.
Rezultati: A^naliza po^ez^nosti socioe^onomsk^ga statusa in izbra^nih kazalnikov zdr^avja ter z njim poveza^nega vedenja ^až^, da je socioekonoms^i status pomembno po^ez^n z vsemi izbr^animi kazalniki, venda^r p^a je pov^za^nost večinoma šib^a. IMladostni^i iz družin z nizkim socioekonoms^im statusom (v pr^imerjavi z mladostnkki iz dr^užin z v^iso^im socioekonoms^im statusom) pogosteje slabše ocenjujejo svoje zdr^^vj^, so manjz^do^oljnis svojim ži^lj^njem, manj pogosto uživajo sadje vsak da^n, so manj pogosto telesno a^kti^ni, pogosteje se ocenjujejo kot pr^^deb^li, si manj pogosto umivajo zobe in so se ma^njk^rat poškodovali v zadnjih 12 mesecih.
Zak^ljučk^i: U^r^^p^e za f^r^ep^r^ečeve^nje n^en^^osti vzdr^^vju je ^r^eb^a n^črto^ati odpoiitične do individualne r^avni. Po^r^eb^ni so popula^cijs^i pr^ogr^ami in u^r^epi, k^i bodo kr^epili zdravje in va^rova^lne dejavnike celotne populacije ter zmanjševali n^ena^osti, pa tudi posebni pr^ogr^ami in u^r^epi za otr^oke in mladostnike iz r^e^nejših dr^užin ter tudi njihove družine, k^i jim bodo omogočili pr^a^ič^n in ena^k dostop do a^ivnosti in virov zdr^av^ga življenja.
Ključne besede: socio-ekonomski položaj, izbrani kazalniki zdravja, ocena zdravja, prehrana, gibanje, neenakosti
Original scientific article UDC
Abstract
Background: Social economic conditions have an important influence on health and health behaviour. In Slovenia, ther^e have been no in-depth engagements into researching the differ^ences in the health of childr^en and young people corr^elated to their socioeconomic conditions. In the article, we intend to r^esearch the connection between the socio-economic status and selected indicators of self-evaluated health and health-related behaviour in young people in our country.
Methods: The r^esearch uses a quantitative methodology, namely the standar^d inter^national survey questionnaire, in which 5130 11, 13 and 15 year olds were included. Sampling wa^s perfor^med randomly stratified; the sampling unit wa^s a class. For the purposes of the analysis, the chi-square and logistical r^egr^ession wer^e used. Results: The analysis of the connectedness between socio-economic status and selected indicators of health and health-related behaviour in young people shows that the socio-economic status is significantly connected to all the selected indicators. However^, the connectedness is mostly weak. Adolescents from families with a low socio-economic status (in comparison with adolescents from families with a high socio-economic status) more often evaluate their own health worse, ar^e less satisfied with their own life, eat less fruit per day, ar^e less physically active, more often
1Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontaktni naslov: e-pošta: helena.jericek@ivz-rs.si
evaluate themselves as overweight, wash their teeth less often and have had fewer injuries in the last twelve month. Conclusions: Measures for preventing health inequalities have to be planned from the political to the individual level. Population programs and measures that would strengthen health and safety factors for the whole population and reduce inequalities are needed, as well as special programs and measures for children and adolescents from poorer families and also their families, who will be given the opportunity for fair and equal access to activities and sources for a healthy life.
Key words: social economic status, selected health indicators, self-related health, diet, exercise, inequalities
1 UVOD
Socioekonomski položaj ima pomemben vpliv na zdravje in vedenje, povezano z zdravjem. Pregled raziskav kaže, da se večina usmerja na odrasle in da je nižji socioekonomski položaj (nižja izobrazba, nižji dohodek in slabši zaposlitveni status) večinoma povezan z večjo umrljivostjo in obolevnostjo (1-10). Z raziskovanjem povezav in vplivov socioekonomskega položaja na zdravje otrok in mladostnikov se raziskovalci poglobljeno ukvarjajo šele v zadnjih letih (11-17). Obstajata dva glavna pristopa v raziskovanju razlik v zdravju otrok in mladih glede na socioekonomski položaj. Nekateri raziskovalci (11, 14, 17) se usmerjajo na raziskovanje razlik v zdravju otrok in mladostnikov glede na to, v katero socioekonomsko skupino otroci in mladostniki sodijo, drugi (18) pa raziskujejo makrokazalnike socioekonomskega položaja določene skupine otrok, skupnosti, regije ali države in njihove povezave z zdravjem otrok in mladostnikov. Ugotovitve raziskav, ki so proučevale socioekonomske vidike in kazalnike zdravja pri mladostnikih, ne dajejo enotne slike. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da skoraj ni razlik v samooporočanem zdravju oz. so zelo majhne glede na socioekonomski položaj (15-17, 19-20), medtem ko drugi ugotavljajo pomembne razlike v zdravju mladostnikov glede na individualne socioekonomske razlike in tudi socioekonomske razlike na ravni različnih držav (18, 21-25). V Sloveniji se s področjem raziskovanja razlik v zdravju mladostnikov in socioekonomskim položajem še nismo poglobljeno ukvarjali, razen v okviru raziskovanja neenakosti v zdravju v Sloveniji (26). Vzrokov je več; eden izmed njih je, da se o revščini izraziteje razpravlja šele v zadnjih letih (27-29), poleg tega pa imamo v Sloveniji kar nekaj blažilnih mehanizmov, zaradi katerih razlike v socioekonomskem položaju niso tako izrazite, kot so v nekaterih drugih državah. Namen članka je, da v njem raziščemo povezanost med socioekonomskim položajem in izbranimi kazalniki samoocenjenega zdravja in z zdravjem povezanega vedenja pri 11-, 13- in 15-letnikih v Sloveniji. Z analizo želimo preveriti, ali je socioekonomski položaj družin slovenskih mladostnikov
povezan z njihovim zdravjem in vedenjem, povezanim z zdravjem.
2 METODE
Podatke in primerjave smo črpali iz mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2006 (HBSC), ki je podrobno opisana v mednarodnem poročilu Inequalities in young peoples health (30) in slovenskem poročilu (31). V raziskavo je bilo vključenih 41 držav in 204.534 mladostnikov. Raziskovalni instrument je mednarodni standardiziran anketni vprašalnik, sestavljen iz niza enotnih vprašanj za vse države in omejenega števila nacionalnih vprašanj. V članku predstavljamo slovenske podatke, in sicer je bilo v slovenski vzorec zajetih 5.130 11-, 13- in 15-letnikov, od tega med 11-letniki 49,4 % fantov in 50,6 % deklet, med 13-letniki 50,1 % fantov in 49,9 % deklet ter med 15-letniki 50 % fantov in 50 % deklet. Šlo je za naključno, stratificirano vzorčenje, enota vzorčenja pa je bila razred. Raziskava je bila izvedena v mesecih februarju in marcu 2006.
Socioekonomski položaj otroka ali mladostnika je težje meriti kot pri odraslih. Vzroki za to so, da otroci in mladostniki velikokrat ne vedo, kakšno izobrazbo imajo njihovi starši, kakšen poklic opravljajo in kakšen je njihov dohodek. V raziskavi smo ga merili s pomočjo indeksa Family Af^luance Scale (FAS), ki meri družinsko bogastvo (premožnost) oz. socioekonomsko prikrajšanost. Indeks FAS je bil razvit in tudi preverjen za potrebe mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (32-34) in je ena izmed pogosto uporabljenih metod za merjenje socioekonomskega statusa mladostnikov. Indeks vsebuje vprašanja glede števila avtomobila/-ov v družini, lastne otrokove sobe, pogostosti počitnikovanja in števila računalnikov v družini. Seštevek odgovorov je razvrščen v tri skupine: FAS 1 (vsota = od 0 do 3) - nizek socioekonomski status (SES) ali nizek indeks FAS, FAS 2 (vsota = 4 in 5) - srednji SES ali srednji indeks FAS, FAS 3 (vsota = 6 in 7) - visok SES ali visok indeks FAS. Mladostnike smo glede na seštevek uvrstili v eno izmed treh
skupin, nato pa smo preverjali povezanost omenjenih treh skupin z naslednjimi izbranimi samoocenjenimi kazalniki zdravja ali z zdravjem povezanega vedenja: ocena zdravja, zadovoljstvo z življenjem, poškodbe, telesna samopodoba, uživanje sadja, telesna aktivnost in umivanje zob.
Podatke smo obdelali s programom SPSS. Uporabili smo podprogram Crosstabs, s pomočjo katerega smo izračunali tabele dvo- in večrazsežne frekvenčne porazdelitve ter statistike, ki omogočajo sklepanje o povezanosti spremenljivk. Za sklepanje o povezanosti smo uporabili hi-kvadrat test (x^), o tesnosti zveze pa smo sklepali na podlagi kontingenčnega koeficienta (C) in Cramerjevega koeficienta (Cr V). Meje razredov, po katerih smo klasificirali moč povezanosti spremenljivk glede na Cramerjev koeficient, so naslednje: 0,0500,090 = šibka povezanost; 0,100-0,290 = srednje močna povezanost, 0,300 in več = močna povezanost. Za raven značilnosti smo vzeli vrednost statistične značilnosti p < 0,05. Uporabili smo tudi logistično regresijo.
3 REZULTATI
3.1 Socioekonomski položaj
Glede na celoten vzorec (n = 5.130; manjkajoči odgovori = 150 (2,9 %)) se je malo več kot desetina vprašanih uvrstila v skupino z nizkim socioekonomskim položajem (SES) ali nizkim indeksom FAS; v enakem deležu približno 45 % pa v skupino s srednjim socioekonomskim položajem (SES) ali srednjim indeksom FAS in v skupino z visokim socioekonomskim položajem (SES) ali visokim indeksom FAS (Slika 1).
Slika 1. Frekvenčna porazdelitev indeksa dfužinskega
blagostanja (FAS). Figure 1. Sample structural percentages according to the Family Affluence Scale (FAS).
Slovenija se po odstotku uvrščenih enot v skupino z visokim SES-om uvršča na 14. mesto (z visokim deležem mladostnikov, uvrščenih v skupino z visokim SES-om (merjenim z indeksom FAS), pri razvrstitvi v skupino z nizkim SES-om (po najmanjšem odstotku uvrščenih v to skupino) pa si enajsto mesto deli z ZDA (enajsta po vrsti z najmanjšim deležem uvrščenih v
skupino z nizkim SES-om). Najvišje uvrščena na lestvici 41 sodelujočih držav (HBSC 2006) je Islandija le z 2 % uvrščenimi v skupino z nizkim SES-om in 72 % z visokim SES-om, najnižje uvrščena pa je Turčija s 70 % uvrščenih v skupino z nizkim SES-om in 5 % v skupino z visokim SES-om (30).
Poleg tega smo na slovenskem vzorcu mladostnikov ugotovili, da znotraj indeksa FAS, ki je sestavljen iz štirih spremenljivk (soba, počitnice, št. računalnikov, avtomobilov), najmočnejšo povezanost s kazalniki zdravja in z njim povezanega vedenja slovenskih mladostnikov kaže spremenljivka, ki meri število družinskih počitnic. Pogostost družinskih počitnic se kaže kot najpomembnejši socio-ekonomski kazalnik (izmed prej omenjenih), ki vpliva na izbrane subjektivne kazalnike zdravja.
3.2 Subjektivna ocena svojega zdravja in zadovoljstva z življenjem
Subjektivna ocena zdravja je statistično značilno (p < 0,001) povezana s socioekonomskim položajem in je glede na Cramerjev koeficient šibka (x^ = 27,240; C = 0,074; Cr>V = 0,052). Največje razlike so med mladostniki iz družin z visokim socioekonomskim položajem in tistimi iz družin z nizkim socioekonomskim položajem. Tako so mladostniki iz revnejših družin v manjšem deležu (40,3 %) ocenili svoje zdravje kot odlično v primerjavi z mladostniki iz bogatejših družin (48,8 %), pogosteje pa so svoje zdravje ocenili kot slabo ali še kar dobro kot pa mladostniki iz bolje situiranih družin (Slika 2).
Sli^a 2. Subje^ivna ocena zdravja glede na indeks družinskega blagostanja FAS, ki meri socioekonomski status družine.
Figure 2. Self-rated health according to the Family Affluence Scale (FAS),which measures the socio-economic status of the family.
Zadovoljstvo z življenjem
Spremenljivki socioekonomski status in zadovoljstvo z življenjem (rekodirana Cantrillova lestvica v zadovoljen in nezadovoljen) sta statistično značilno povezani (p < 0,000), povezanost je glede na Cramerjev koeficient šibka = 30,072; C = 0, 078; Cr>V = 0,078). Največje razlike v zadovoljstvu z življenjem se kažejo med mladostniki z visokim SES-om in mladostniki z nizkim SES-om. Zadovoljnih z življenjem je v skupini z visokim SES-om kar za 8,4 % več kot v skupini z nizkim SES-om (Slika 3).
Slika 3. Zadovoljstvo z življenjem (rekodirano v dve skupini) glede na indeks di^užinskega blagostanja FAS, ki mei^i socio-ekonomski status di^užine SES. Figure 3. Life satisfaction (i^ecoded into two gr^oups: satisfied, unsatisfied)) a^oi^ding fo fhe Family Affluence Scale (FA^S), which m^asui^es the socio-economic status of the family.
3. 3 Telesna samopodoba in pogostost poškodb
Povezanost socioekonomskega položaja družine mladostnika (merjenega z indeksom FAS) in samoocene telesne teže je statistično značilna (p < 0,001) in glede na Cramerjev koeficient šibka (x^ = 35,774; C = 0, 086; Cr>V = 0,061). Mladostniki z različnim socioekononomskim statusom se razlikujejo glede na samooceno telesne teže, predvsem pri oceni ravno pravšnjosti in pri oceni telesa kot malce/mnogo predebelega, medtem ko pri oceni telesa kot malce/mnogo presuhega večjih razlik ni. Odstotek mladostnikov, ki ocenjujejo svoje telo kot ravno pravšnje, narašča z višjim SES-om. Tako 41,5 % mladostnikov z nizkim SES-om ocenjuje svoje telo kot ravno pravšnje, medtem ko je v skupini z visokim SES-om takih 52,1 %. Odstotki odgovorov, ki lastno telo ocenjujejo kot malce ali mnogo predebelo, je pri mladostnikih z nizkim SES-om za 5 % višje kot pri mladostnikih z visokim SES- om (Slika 4).
100% -90% -SOo/o -								
	■							
70% -	1							□ mnogo predebelo/much too fat
60% -	tli							Bmaice predebelo/abittoofat
50% -								oravn 0 pravo/aboutthe right size
40% -								imalce presuho/a bittoo thin
30% -								□mnogo presuho/much too thin
20% -								
10% -0% -		p-i»						
	nizek SES/low srednji SES / visok SES / high SES medium SES SES							
Slika 4. Ocena telesne samopodobe glede na indeks diužinskega blagostanja FAS, ki meii socioekonomski status di^užine (SES).
Figuie 4. Self-peiception of body image accoi^ding to the Family Affluence Sc^le (FA^S), which measui^es the socio-economic status of the family.
Pogostost poškodb
Povezanost med spremenljivkama: pogostost poškodb (primeri, ko je mladostnik potreboval pomoč zdravnika ali medicinske sestre) v zadnjih 12 mesecih in SES-om mladostnika je statistično značilna (p < 0,001) in glede na Cramerjev koeficient šibka (X^ = 21,307; C = 0, 065; Cr>V = 0,066). Mladostniki iz bogatejših družin so se pogosteje poškodovali kot mladostniki iz revnejših družin (Slika 5).
Slika 5. Pogostost poškodb glede na indeks diužinskega blagostanja FAS, ki meii socio-ekonomski status diužine (SES).
Figui^e 5. Injui^ed in the past 12 months accoi^ding to the Family Affluence Scale (FAS), which measuies the socio-economic status of the family.
3.4 Z zdravjem povezana vedenja
3.4.1 Uživanje sadja
Pogostost uživanja sadja je statistično značilno (p = 0,016) povezana s SES-om družine mladostnika in glede na Cramerjev koeficient šibka (x^ = 24,738; C = 0,071; Cr>V = 0,050). Pogostost uživanja sadja narašča z višanjem SES-a družine mladostnika. Odstotek mladostnikov, ki so odgovorili, da uživajo sadje vsak dan (večkrat dnevno), je pri visokem SES-u za 3,9 % višji kot pri mladostnikih z nizkim SES-om (Slika 6).
Slika 6. Pogostost uživanja sadja glede na indeks družinskega blagostanja FAS, ki meri socioekonomski status družine (SES).
Figure 6. Fruit consumption frequency according to the Family Affluence Scale (FAS), which measures the socio-economic status of the family.
3.4.2 Telesna aktivnost
Telesno aktivnost smo merili s tremi spremenljivkami, ki so vse tri statistično značilno povezane s socioekonomskim statusom družine mladostnika (p = 0,000), vendar je glede na Cramerjev koeficient ta povezanost šibka (Cr'V < 0,100) (Tabela 1). Število ur in število dni rekreacije tedensko in tudi pogostost rekreacije narašča z višanjem SES-a. Mladostniki iz družin s slabšim socioekonomskim statusom se manj pogosto rekreirajo kot mladostniki iz družin z višjim socioekonomskim statusom. Odgovor, da se nič ne gibljejo v prostem času, je izbralo 13,2 % mladostnikov iz revnih družin in 8,5 % iz bogatih družin, medtem ko je pri odgovoru, da se rekreirajo 7 ur in več tedensko, razlika med revnimi in bogatimi 7 % v prid slednjim (Slika 7).
Sli^a 7. Število ur i^e^i^e^cije tedensko glede na indeks družinskega blagostanja FAS, ki meri socio-ekonomski status družine (SES). Figure 7. Ex^^r^cise^hours a w^ek ^c^r^ding fo the Family Affluence Scale (FA^S), which measur^es the socio-economic status of the family. 3. 4. 3 Umivanje zob
Pogostost umivanja zob je statistično značilno povezana s socioekonomskim statusom družine mladostnika (p < 0,001), vendar je glede na Cramerjev koeficient povezanost šibka (x^ = 31,047; C = 0, 079;
Tc^b^la 1. Po^ezc^nost sp^r^^menlji^k indeksa dr^užins^ega b^le^goste^nja FA^S, ^i m^risocialno-e^onoms^i status družine
in telesne a^ktiv^nosti, m^rj^ne s tr^emi spr^emenljivkami. Table ICor^r^^la^ion b^etwe^n the SES and physical activities, measur^ed by three var^iables.
Povezanost telesne aktivnosti in SES-a /Associations between physical activity (PA) and the SES		C	Cr'V	p
Telesna aktivnost v št. ur/teden + SES Physical activity (PA) in Number of hour/week + SES	88,037	0, 132	0,094	0,000
Telesna aktivnost št. dni/teden + SES PA in number of days/week + SES	96,527	0, 139	0,099	0,000
Telesna aktivnost pogostost/mesec PA -frequency/Month + SES	80,671	0, 127	0,090	0,000
Cr>V = 0,056). Mladostniki iz družin z višjim SES-om si pogosteje umivajo zobe (več kot enkrat dnevno) vsak dan (63,6 %) kot pa mladostniki iz družin z nizkim SES-om (52,9 %) (Slika 8).
Slika 8. Pogostost umivanja zob (rekodirano) glede na indeks družinskega blagostanja FAS, ki meri socio-ekonomski status dr^užine (SES). Figure 8. Tooth bi^ushing fi^equency (i^ecoded) accoi^ding to the Family Affluence Scale (FAS), which measures the socio-economic status of the family.
3. 5 Vpliv indeksa FAS na z zdravjem povezana vedenja
Z logistično regresijo smo dodatno preverjali vpliv indeksa FAS na spremenljivke, ki merijo posamezna vedenja, povezana z zdravjem, in sicer nas je zanimalo, ali mladostniki, ki slabše ocenjujejo svoje zdravje oz. imajo manj zdrave navade, prihajajo iz družin z nižjim ali s srednjim rezultatom indeksa FAS. Rezultati kažejo, da imajo tisti mladostniki, ki prihajajo iz družin z nizkim ali s srednjim indeksom FAS, 1,2-krat višje obete, da slabše ocenjujejo svoje zdravstveno stanje (95 % IZ: od 1,0 do 1,4) in 1,5-krat višje obete, da so nezadovoljni z življenjem, kot tisti, ki prihajajo iz družin z visokim indeksom FAS (95 % IZ: od 1,3 do 1,8). Mladostniki, ki prihajajo iz družin z visokim indeksom FAS, imajo 1,3-krat višje obete, da so se vsaj 1-krat v zadnjih 12 mesecih poškodovali, kot tisti, ki prihajajo iz družin z nizkim ali s srednjim indeksom FAS (95 % IZ: od 1,2 do 1,5). Poleg tega imajo mladostniki, ki prihajajo iz družin z visokim indeksom FAS, tudi 1,2-krat višje obete, da vsaj 1-krat dnevno ali pogosteje uživajo sadje (95 % IZ: od 1,0 do 1,3), ter 1,2-krat višje obete, da imajo boljšo zobno higieno kot tisti, ki prihajajo iz
družin z nizkim ali s srednjim indeksom FAS (95 % IZ: od 1,1 do 1,4). Mladostniki, ki prihajajo iz družin z visokim indeksom FAS, imajo tudi 1,4-krat višje obete, da so telesno dejavni 60 minut dnevno vsak dan v tednu (95 % IZ: od 1,2 do 1,6), ter 1,2-krat višje obete, da ocenjujejo svoje telo kot ravno pravo kot tisti, ki prihajajo iz družin z nizkim ali s srednjim indeksom FAS (95 % IZ: od 1,1 do 1,4).
4 RAZPRAVA
Analiza je pokazala pomembne razlike v zdravju in vedenju, povezanem z zdravjem, med mladostniki iz družin z nizkim in visokim socioekonomskim statusom. Mladostniki iz bogatejših družin se ocenjujejo kot bolj zdrave, bolj zadovoljne z življenjem in tudi njihov življenjski slog je bolj naklonjen zdravju kot pri mladostnikih iz revnejših družin. Podobne ugotovitve veljajo tudi za odraslo populacijo. Odrasli z višjim dohodkom svoje zdravje pogosteje ocenjujejo kot odlično ali dobro v primerjavi s tistimi z nižjimi dohodki (1-2, 8, 35). Vzroki za te razlike so pri mladostnikih in odraslih verjetno kompleksni in prepleteni. Eden izmed njih je verjetno povezan s tem, da imajo ljudje z višjim SES-om večje materialno bogastvo in posledično več možnosti za zdrav način življenja, razvoj svojih potencialov, uresničevanje svojih interesov, kar verjetno vpliva na občutke zadovoljstva, mogoče tudi na priljubljenost in večjo socialno mrežo. Sklepamo lahko, da socioekonomski položaj družine že sam po sebi ustvarja razlike v zaznavanju svojega zdravja, zadovoljstva z življenjem in telesne podobe ter tudi v količini gibanja, uživanja sadja, pogostosti poškodb, umivanja zob itn. Gotovo imajo mladostniki iz bogatejših družin več možnosti za razvoj svojih potencialov in zdrav način življenja, zelo verjetno pa tudi starše, ki tudi sami bolj skrbijo za svoje zdravje in so mladostnikom bolj zdrav zgled. Zanimivo bi bilo v raziskavo vključiti še druge socioekonomske pa tudi družbene dejavnike, kot so: izobrazba, dohodek, način življenja staršev, ki vplivajo na razlike v zdravju, a niso zajeti v indeks FAS, s katerim smo merili sEs v tej raziskavi. Vendar pa je vključevanje teh dodatnih kazalnikov pri populaciji mladostnikov (predvsem pri mlajši mladostnikih - 11-letnikih) zelo zahtevno, saj so študije pokazale, da je pri omenjenih kazalnikih zelo veliko manjkajočih odgovorov. Naši rezultati večinoma kažejo na povezanost med socioekonomskim položajem mladostnikove družine in izbranimi subjektivnimi kazalniki zdravja in z zdravjem povezanega vedenja, vendar pa je povezanost večinoma šibka. Šibka povezanost med socioekonomskim položajem družin mladostnikov in
njegovim samoocenjenim zdravjem nakazuje možnost, da obstajajo še drugi pomembni dejavniki, ki so povezani z zdravjem (36-39). Lahko pa je vzrok zanjo tudi v načinu merjenja socioekonomskega položaja mladostnikov, ki mogoče ni več primeren, po drugi strani pa je zahtevnejši kot pri odraslih. Še posebej zahtevno je oblikovati mednarodni merski instrument, ki bi upošteval raznolikost socioekonomskih kontekstov in dejavnikov v različnih državah. Tako se je tudi indeks FAS spreminjal in tudi danes se raziskovalci ukvarjajo z njegovo validacijo. Zelo koristna bi bila dodatna validacija indeksa na slovenski populaciji mladostnikov in razmislek o tem, ali so lastna soba, počitnice, računalnik in avtomobil primerni pokazatelji različnega socioekonomskega položaja družine mladostnika pri nas ali je to mogoče kaj drugega. Nekatere raziskave nakazujejo tudi pomen mladostnikove osebne socialne pozicije, ki se povečuje z odraščanjem in osamosvajanjem mladostnika (40). Zanimivo je tudi, da podobne razlike v zdravju mladostnikov glede na socioekonomski položaj najdemo tudi v drugih državah, vključenih v to mednarodno raziskavo, kar pomeni, da ne gre samo za enkratne razlike v zdravju mladostnikov pri nas. Glede na mednarodne podatke raziskave HBSC (iz leta 2006) je tako kot pri nas tudi v večini držav nižji socioekonomski status (merjen z indeksom FAS) družine mladostnika povezan s slabšo samooceno zdravja, z nižjo stopnjo uživanja sadja in manj rednim umivanjem zob, medtem ko je tako pri nas kot v večini sodelujočih držav statistično značilna povezanost visokega zadovoljstva z življenjem z visokim indeksom FAS, ki velja za dečke in deklice. V manjšini sodelujočih držav je statistično značilna povezava med SES-om in prepoznavanjem sebe kot debelega. V večini teh primerov je ta samopercepcija povezana z nizkim indeksom FAS. Ta vzorec je najmočnejši v zahodni Evropi, medtem ko se v vzhodni Evropi skoraj ne pojavlja. V manj kot polovici sodelujočih držav najdemo statistično značilno povezanost med nizkim indeksom FAS in manjšo pogostostjo od zmerne do močne fizične aktivnosti (30).
Ker gre za sistematične in ponavljajoče se razlike, na katere večinoma lahko vplivamo in so nepravične, lahko govorimo o neenakostih v zdravju mladostnikov. Neenakosti so vse bolj pomembna tema ne samo pri odraslih (41), ampak tudi pri mladostnikih. Koristno bi bilo razmišljati o tem, kako zmanjševati razlike med revnimi in bogatimi mladostniki, in tudi o tem, kako mladostnike iz revnejših družin pritegniti v bolj zdrav način življenja in jim ga tudi omogočiti, poleg tega pa raziskati, kaj vse še vpliva posredno ali neposredno na subjektivne kazalnike zdravja in z zdravjem povezanega vedenja pri mladostnikih.
5 ZAKLJUČEK
Analiza povezanosti socioekonomskega statusa in izbranih kazalnikov zdravja ter z njim povezanega vedenja mladostnikov kaže, da je socioekonomski status pomembno povezan z vsemi izbranimi kazalniki, vendar pa je povezanost šibka. Mladostniki iz družin z nizkim socioekonomskim statusom (v primerjavi z mladostniki iz družin z visokim socioekonomskim statusom):
-- pogosteje slabše ocenjujejo svoje zdravje,
—	so manj zadovoljni s svojim življenjem, -- manj pogosto uživajo sadje vsak dan, -- so manj pogosto telesno aktivni,
—	pogosteje se ocenjujejo kot predebeli, -- si manj pogosto umivajo zobe in
—	so se manjkrat poškodovali v zadnjih 12 mesecih. Mladostniki, ki prihajajo z družin z nizkim ali s srednjim indeksom FAS, imajo višje obete, da slabše ocenjujejo svoje zdravje in da so nezadovoljni z življenjem kot tisti, ki prihajajo z družin z visokim indeksom. Mladostniki iz družin z visokim indeksom FAS pa imajo višje obete, da so se v zadnjih 12 mesecih poškodovali, da pogosteje uživajo sadje, imajo boljšo zobno higieno, da so telesno dejavni 60 minut dnevno vsak dan v tednu in da ocenjujejo svoje telo kot ravno pravšnje kot tisti, ki prihajajo iz družin z nizkim ali s srednjim indeksom FAS (95 % IZ: od 1,1 do 1,4).
Opisane razlike v zdravju se pojavljajo tudi v drugih državah, so nepravične in jih lahko preprečimo, zato lahko govorimo o neenakostih. Ukrepe za preprečevanje neenakosti v zdravju je treba načrtovati od politične ravni, kjer si je treba prizadevati za zdravje v vseh politikah in enakost v zdravju v strateških dokumentih, do individualne ravni, kjer je treba opolnomočiti posameznika in mu omogočiti zdrave izbire. Treba je ohraniti že obstoječe ukrepe za zmanjševanje razlik pri nas in tudi razviti nove populacijske programe in ukrepe, ki bodo krepili zdravje in varovalne dejavnike celotne populacije ter zmanjševali neenakosti. Potrebni so tudi posebni promocijski in preventivni programi ter ukrepi za mladostnike iz revnejših družin in tudi njihove družine ter za druge ranljive skupine, ki jim bodo omogočili pravičen in enak dostop do aktivnosti in virov zdravega življenja.
Zahvala
Avtorice prispevka se zahvaljujemo Nini Scagneti, Maji Bajt, Mateji Gorenc, Darji Lavtar in Vesni Pucelj, ki so sodelovale pri izvedbi raziskave leta 2006, ter Robertu Deichmannu Rothu, ki je pomagal pri pripravi podatkov.
Literatura
1.	Lahelma E. Health inequalities-the need for explanation and intervention. Eur J Public Health 2006; 16: 339.
2.	Mackenbach JP. Health inequalities: Europe in profile: an independent expert report commissioned by the UK presidency of the EU. London: Department of Health, 2006.
3.	Artnik B, Vidmar G, Javornik J, Laaser U. Premature mortality in Slovenia in relation to selected biological, socioeconomic, and geographical determinants. CMJ 2006; 47: 103-113.
4.	Burrows S, Auger N, Roy M, Alix C. Socio-economic inequalities in suicide attempts and suicide mortality in Quebec, Canada, 1990-2005. Public Health 2010; 124: 78-85.
5.	Brekke M, Hjortdahl P, Kvien TK. Severity of musculoskeletal pain: relations to socioeconomic inequality. Soc Sci Med 2002; 54: 221-228.
6.	Hagen K. et al. Low socioeconomic status is associated with chronic musculoskeletal complaints among 46,901 adults in Norway. Scand J Public Health 2005; 33: 268-275.
7.	Heritage Z. Inequalities, social ties and health in France. Public Health 2009; 123: 29-34.
8.	Mackenbach JP, Stirbu I, Roskam AJR, Schaap MM, Menvielle G, Leinsalu M. et al. Socioeconomic inequalities in health in 22 European countries. N Eng J Med 2008; 358: 2468-2481.
9.	Menke R, Streich W, Rossler G, Brand H. Report on socioeconomic differences in health indicators in Europe: health inequalities in Europe and the situation of disadvantaged groups. Bilthoven: National Institute for Public Health and the Environment, 2003.
10.	Wilkinson RG, Picket KE. Income inequality and population health: a review and explanation of the evidence. Soc Sci Med 2006; 62: 1768-1784.
11.	Chen E, Matthews KA, Boyce W. Socioeconomic differences in children's health: how and why do these relationships change with age? Psyhological Bull 2002; 128: 295-329.
12.	von Rueden U, Gosch A, Rajmil L, Bisegger C, Ravens-Sieberer U. Socioeconomic determinants of health related quality of life in childhood and adolescence: results from a European study. J Epidemiol Community Health 2006; 60: 130-135.
13.	Spencer NJ. Social equalization in youth: evidence from a cross-sectional British survey. Eur J Public Health 2006; 16: 368-375.
14.	Holstein BE, Currie C, Boyce W, Damsgaard MT, Gobina I, Kökönyei G. et al. Socio-economic inequality in multiple health complaints among adolescents: international comparative study in 37 countries. Inter J Public Health 2009; 54: 260-270.
15.	Glendinning A, Love JG, Hendry LB, Shucksmith J. Adolescence and health inequalities: extansions to Macintyre and West. Soc Sci Med 1992; 35: 679-687.
16.	Rahkonen O, Arber S, Lahelma E. Health inequalities in early adulthood: a comparision of young men and women in Britain and Finland. Soc Sci Med 1995; 41: 163-171.
17.	Siahpush M, Singh GK. A multivariate analysis of the association between social class of origin and current social class with self-rated general health and psychological health among 16-year-old Australian. Aust N Z J Med 2000; 30: 653-659.
18.	Torsheim T, Currie C, Boyce W, Kalnins I, Overpeck M, Hauglands S. Material deprivation and self-rated health: a multilevel study of adolescents from 22 European and North American countries. Soc Sci Med 2004; 59: 1-12.
19.	Tuinstra J. Health in adolescence: an empirical study of social inequality in health, health risk behaviour and decision making styles. Groningen: Faculty of Medical Sciences, 1998.
20.	West P. Inequalies?: social class differentials in health in British youth. Soc Sci Med 1988; 27: 291-296.
21.	Call KT, Nonnemaker J. Socioeconomic disparities in adolescent health: contributing factors. Ann NY Academy Sci 1999; 896: 352-355.
22.	Goodman E. The role of socioeconomic status gradients in explaining differences in US adolescents health. Am J Public Health 1999; 89: 1522-1528.
23.	van der Lucht F, Groothoff J. Social inequalities and health among children aged 10-11 in The Netherlands: causes and consequences. Soc Sci Med 2006; 40: 1305-1311.
24.	Starfield B, Riley AW, Witt WP, Robertson J. Social class gradients in health during adolescence. J Epidemiol Community Health 2002; 56: 354-361.
25.	West P. Health inequalities in the early years: is there equalisation in youth? Soc Sci Med 1997; 44: 833-858.
26.	Buzeti T, Djomba JK, Gabrijelčič Blenkuš M, Ivanuša M, Jeriček Klanšček H, Kelšin A. et al. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2011.
27.	Pokorn D. Neenakost v prehrani in debelost. Zdrav Var 2002; 41: 320-222.
28.	Javornik J. Poročilo o človekovem razvoju. Ekonomsko ogledalo 2003; 9: 18-19.
29.	Marušič A. Revščina ni začetek duševne motnje. V: Zbornik prispevkov na strokovnem srečanju »Izobraževalni program iz javnega zdravja III«. Maribor, 2005.
30.	World Health Organisation. Inequalities in young people's health: HBSC international report from the 2005/2006 survey. Geneva:WHO, 2008.
31.	Jeriček H, Lavtar D, Pokrajac T. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju: poročilo 2006. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2007.
32.	Boyce W, Torsheim T, Currie C, Zambon A. The family affluence scale as a measure of national wealth: validation of an adolescent self-report measure. Soc Ind Res 2006; 78: 473-487.
33.	Schnohr CW, Kreiner S, Due EP, Currie C, Boyce W, Diderichsen F. Differential item functioning of a family affluence scale: validation study on data from HBSC 2001/02. Soc Ind Res 2008; 89: 79-95.
34.	Andersen A, Krolner R, Currie C, Dallago L, Due P, Richter M, Örkenyi Ä, Holstein BE. High agreement on family affluence between children's and parents' reports: international study of 11-year-old children. Epidemiol Community Health 2008; 62: 1092-1094.
35.	Kamin T, Jeriček Klanšček H, Zorko M, Bajt M, Roškar S, Dernovšek ZM. Duševno zdravja prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2009.
36.	Richter M, Erhart M, Boyce W, Vereecken CA, Zambon A, Gabhainn SN. The role of behavioural factors in explaning socioeconomic differences in adolescent health: a multilevel study in 33 countries. Soc Sci Med 2009; 69: 396-403. Pridobljeno 18. 6. 2009 s spletne strani: www.elsvier.com/locate/socscimeed.
37.	Marmot M. Social determinants and adolescent health. Int J Public Health 2009; 54: 125-127.
38.	Ravens-Sieberer U, Torsheim T, Hetland J, Vollebergh W, Cavallo F, Jericek H. et al. Subjective Health, symptom load and quality of life of children and adolescents in Europe. Int J Public Health 2009; 54: 151-159.
39.	Koller T, Morgan A, Guerreiro A, Currie C, Ziglio E. et al. Addressing the socioeconomic determinants of adolescent health: expreriences from the WHO/HBSC Forum 2007. Int J Public Health 2009; 54: 278-284.
40.	Koivusilta LK, Rimpela AH, Kautiainen SM. Health inequality in adolescence: does stratification occur by familial background, family affluence or personal social position? BMC Public Health 2006; 6: 110-114.
41.	WHO. Closing the gap in a generation: health equity through action on the social determinants of health: final report of the commission on social determinants of health; executive summary. WHO, 2008.