34.!štev. !££«*» «*—>*»* ' VfLjubljani, sobota 23. avgusta 1924. Posamezna številka 1*50 Din. Leto VI. M • - GLASILO NARODNO-SOC! JALISTIČNE STRANKE. —**/*•* Urednifttvo in upravnittvo: Ljubi j< na, Gradišče Št 7, levo. Telefon štev. 77 ..... Izhaja VSako soboto. i Inaeratl se računajo po valtkoati. Cene so navedene Mesatga naročnina: za tmemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. H " v oglasnem delu. -■■■■•■ Dr. Ivo Politeo: Samo za narodno-socijalistično stranko! Se pred dvema mescema se je nekaj naših tovarišev balo, da bo dobil fašič volilni mandat. Povpraševali so se: kako se naj naša stranka obnaša Pri volitvah? Ce bi se bila izpolnila bojazen našili tovarišev, bi bil položaj na-1'odno-socijalistične stranke pri volitvah *ares zelo težaven. Težak bi bil zato, ker sili današnji volilni sistem vse »tanjše stranke k stalnemu volilnemu sodelovanju, celo tudi h koaliciji. Vsaka koalicija pa je s strankarskega stališča več ali manj škodljiva, ali vsaj riskantna. Prav gotovo velja to za mlade stranke, kakor je naša, ki so šele v razvoju. Kajti, ko morajo člani shitn-ke misliti na koalicijo, tedaj več ne mislijo toliko samo na svojo stranico, temveč se njihov interes nekoliko naklada tudi strankam, s katerimi so šli v koalicijo. Je pa tudi mnogo takih, ki vprašujejo: Čemu naj delam za svojo stranko, če je preslaba za samostojno akcijo in mora delati skupno z drugimi strankami? Člani ne zapopadejo Vedno, da zahtevajo pogosto višji, nadstrankarski, idejni interesi koalicijo, brez katere bi propadle semtertje tudi »ajvečje strankine ideje. Za mlado Branko je najbolje, če člani ne gledajo *ie na levo, ne na desno, temveč, da imajo pred očmi vedno samo en cilj: krepitev lastne stranke! Kazen tega ^ora, če je stranka slaba, v koaliciji r|iuogo popuščati; in pogosto se zgodi, Ua jo močnejša stranica pogoltne. Zato nas.je vse zelo skrbelo, ko so Pred dvema mescema strašile volitve, iu sicer take volitve, ki bi jih vodila i‘ašič in Pribičevič. Tedaj bi bilo zares uajna ravne je, da bi skušali za volitve Snovati socijalistični blok. Ali vsi vemo, kakq so se naši komunisti obna-sflli napram temu bloku — tako, da »O !ia zapoved iz Mpskve raje podpirali ('me klerikalce, kakor da bi bili Sli z ostalimi socijalisti, S socijalnimi demokrati? Tudi ne glede na toliko število Njihovih frakcij (zlasti v Sloveniji) in na njihovo šibkost, so oni taki dogmatiki, .da vedno zahtevajo prisego na Marxa, pri tem ko mi, narodni socijnli-sti ravno zato obstojimo, ker mislimo, da je mogoč socijalizem tudi izven Marxa. Od nemeščanskih strank bi prišli v poštev še edino zemljoradniki (kmetijei); no, tu bi bilo treba še odbranih zelo velike razlike, ki nas lomijo v ustavnem vprašanju. Koalicija z Meščanskimi strankami (kakor n. pr. z demokrati, klerikalci in radikali) pa je vsakemu socijalistu vedno zelo nesimpatična in se more le v slučaju skrajne Potrebe in izjemoma izbrati kot manje •do, oziroma kot še edini izhod iz več-iega zla. Pašič ni dobil volilnega mandata. Tako je naša stranica rešena vseh omenjenih neugodnosti in nevarnosti. Ni Jiam več treba misliti na koalicijo, sedaj imamo Jas, da mislimo nase in da delamo zase. Naša dolžnost je, da se bankarsko krepimo, tako da pri bodočih volitvah - - do katerih pride vse- kakor spomladi —- nastopimo ali kot samostojen faktor, ali pa da sklenemo tuko koalicijo, ki nas ne bo uiti slabila, kaj šele uničila. Smemo, da, celo moramo tudi danes gledali na druge stranke, ali ne zato, da se z njimi ko-aliramo, temveč zato, da vidimo velike razlike med njimi in nami in da se bomo še bo(j zavedali, kako potrebna je, no sauio SlovcUeom, temveč vsi Jugoslaviji ravno taka stranka, kakor je narodno-socijalistična. Poglejmo samo naše komuniste! Oni, ki so toliko pobijali Radiča, ga imenovali zastopnika bogatih kmetskih posestnikov in slugo buržuazije, ravno oni smatrajo sedaj Radiča za svojega in gledajo v njem ustanovitelja delavsko - kmetske vlade za Jugoslavijo! Komunisti, ki so po Lje-uinovem nauku smatrali tudi versko zavednost za balast in nevarnost za socijalizem, ti komunisti se združujejo s klerikalci! A klerikalci? Ste li kdaj na svetu videli slučaj, kakor je Koroščev? Korošec se nahaja v bloku z demokrati (Davidovičem); istočasno pa si prizadeva, da z največjimi nasprotniki demokratov — z radikali pod vodstvom Ljube Jovanoviča izpremeni vlado. In če bi tako po vrsti navajali vzglede, bi videli, kako se malone vsaka stranka vse bolj utaplja v uedostojnosti in brez-načelnosti. Izgleda, kol da bi bila načela radi strank, ne stranke radi načel. Taktika se sme menjavati, načela pa nikdar! Toda naše stranke mislijo, da so načela taktika, pa menjajo tudi načela. Radič je n. pr. svojo stranko imenoval republikansko ravno, zato, ker je proglasil republiko za načelo in za vse. Danes pa pravi, da republika ni dogma in da jo je mogoče suspendirati! Ko gledamo toliko brezznačajnosl, j breznačelnost, kolebanje in nedoslednost, moramo priti do zaključka, da je ravno vse to krivo, da gre ljudstvu tako slabo. Nadaljnji zaključek mora biti, da more samo stranka, dosledna v svojih načelih, urediti razmere v državi. Mi moramo biti dosledni v svojih načelih in gledati na to, da vsakogar prepričamo, kako dobra so ta načela. Mi moramo pobijati tako nacijonalne šoviniste, kakor socijalne, do skrajnosti in vztrajno dokazovati, kako je samo sklad med nacijonalnimi in socialističnimi načeli v stanu napraviti jugoslovansko delovno ljudstvo zadovoljno. Pri današnji zmedenosti duha je sicer težko prepričevati ljudi o takih resnih in globoko-miselnih rečeh, ali to nas ne sme motiti. Niti tedaj nas to ne bi smelo motiti, če bi radi svojih načel izgubljali pristaše, ker je bolje izgubljati radi načel pristaše, kot radi pristašev načela. Čas, ki smo, ga dobili s prihodom nove vlade in z odgoditvijo skupščine, uporabimo za okrepitev aaŠe stranke, za pridobivanje pristašev, za poglobitev narodno-socijalistične ideje med delovnim ljudstvom! Potem lahko mirno pričakujemo volitev in njihovega rezultata. Prvi tedni nove vlade. Vsi pravi jugoslovanski patrijoti so 8e oddahnili, ko je Davidoviču uspelo sestaviti vlado, katere naloga je name-s*o korupcije, nasilja in najogabnejšega Partizanstva uveljaviti zopet v javnem ^ivljenju pravico, red in poštenje. Pri-oičeviču je uspelo, da je radikalno Branko zaenkrat odvrnil od pozitivnega udejstvovanja v novi vladi. Vendar pa zadnji zbor radikalne stranke in Poznejši politični razvoj pokazal, da tu-^i večina radikalne stranke pravilno °cenjuje Pribičevičevo destruktivno poetiko. Dvetretinska večina radikalnega kluba je že danes za Jovanovičev Politični koncept, ki se popolnoma sklada g programom DavidoviČeve vlade, ^anes je samo še vprašanje časa, ko ^odo tudi radikali definitivno prelomili vsak stik s Pribičevičevo skupino m stopili v eno vrsto z Davidovičem , Tudi sam Pribičevič se zaveda svojega konca. Zato se kot klop drži radi-calne stranke, da reši sebe in svoje maloštevilne pristaše popolne politične Pohabljenosti. Pripravljen bi bil celo Vstopiti v radikalno stranko in razpusti svojo strančico. Radikali o Pribi-evičevih ponudbah nočejo nič slišati. Dovolj so se že diskreditirali z njegovo druščino. Radikali vedo, da bi s Pri-bičevičem pridobili samo enega političnega intriganta več, ki jim utegne napraviti isto, kar je napravil Davidoviču, to je, da tudi enotno radikalno stranko razbije na dvoje. Poleg tega pa radikali nimajo niti najmanj povoda navduševati se za Pifibičevičeve manefete, lci so od danes do jutri, za mandate, ki jih bedo že prihodnje volitve reducirale na dvojno ničlo. Pribičevičevo časopisje poskuša vsiliti javnosti mnenje o skorajšnjem padcu sedanje vlade. Poskusi pokvarjene samostojno-demokratske žurnalistike so pa smešni do kosti. Kaj je pomagalo vse vpitje, da vlada nima večine v parlamentu, ko je pa že prvo zasedanje narodne skupščine pokazalo, da ima vlada veliko večino za seboj. Nato so v bombastičnih člankih spravljali prihod Radiča v zvezo s padcem vlade. Falzifi-cirali so Radičeve izjave in v Pribiče-vičevem taboru so že odstavljene korup-cijonistične korifeje popivale na medvedjo kožo. Iz gore neumnosti se je pa rodila miška spoznanja, da je bilo veselje na račun vladinih zadreg veliko preuranjeno. Prav isto komedijo so sa-mostojno-demokratski reptili uganjali z demisijo vojnega ministra. Pisali so, da vojni minister kot kraljev zaupnik ne zaupa antimilitarističnk vladi in da njegovo delo do demisije obstoji le v tem, da nadzira vlado. Svoje otročje trditve so skombiuirali na podlagi vesti, da se je pretekli teden vojni minister večkrat sestal s fuukcijonarji vlade. V resnici se pa vojni minister z Davidovičem in notranjim ministrom ni sestajal iz drugega razloga kot zato, da sporazumno in na inicijativo vlade ukrene vse potrebno, da zavaruje sokolski zlet v Zagrebu pred napadi temnih in neodgovornih elementov. Da je bilo k* potrebno in obramba javne varnosti uspešno izvedena, so pokazali nedeljski obžalovanja vredni incidenti v Zagrebu. Veliko so vedeli povedati Pribičevi-čevi žurnali tudi o nezaupanju, ki ga uživa nova vlada v inozemstvu. Resnica je pa ravno nasprotno. V vseh velikih evropskih državah in tudi v Ameriki je zmagal duh spravljivosti. Odletele so šovinistične vlade in po vsem svetu so že zdavnaj pomedli s politiki Pribiče-vičevega kalibra. Vse inozemstvo je simpatično pozdravilo nastop nove jugoslovanske vlade; ne samo z vljudnimi diplomatskimi frazami, temveč tudi z gospodarskimi ponudbami, ki obetajo 1 posojila, katera naša država krvavo potrebuje. še marsikaj bi lahko navedli, kar bi drastično osvetlilo lažujivost samostojno-demokratske žurnalistike. In to ne mogoče v obrambo sedanje vlade, ampak zato, da pribijemo resnico in da zopet lahko razgalimo vso ogabnost sa-mostojno-demokratskih političnih metod, katerim je tuj pošten boj in stvarna, pozitivna kritika. Današnja vlada zasluži zaenkrat zaupanje. Prinesla je med jugoslovansko ljudstvo pomirjenje in preprečila izbruh meščan, vojne. Davidovičeva vlada podaja najboljše predpogoje za konsolidacijo razdrapanih notranje-političnih razmer. Vemo, da položaj Davidoviče-ve vlade ni povsem rožnat, ampak da se ima nova vlada boriti z raznimi tež-kočami. Zato tudi od nove vlade ni pričakovati, da bo čez noč napravila čudeže. Toda že samo dejstvo, da dela v smislu intencij zagrebškega kongresa, nam je porok, da njeno delo ne more biti brezuspešno. Ljudstvo komaj čaka, da zmaga pamet, da se udejstvi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in da se uvrsti tudi Jugoslavija v vrsto raz-cvitajočih se držav.In ravno napredek države nam je nad vse! B. Naloge nove vlade. Naši samoostalci so v 9ilni zadregi. Vse njihove nade so splavale po vodi. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi so se vrgli na narod in kralja, da bi izsilili volilni mandat, pa čeprav za ceno državljanske vojne. Zastonj! Poskus se je ponesrečil. Kralj je odločil proti P.-P. Novi Davidovičevi vladi so obetali le kratek obstanek. Nazivali so jo nepotreben in državi škodljiv »eksperimente, ki mora privesti v kratkem do demisije, ker vlada ne bo imela večine. Toda ta vlada je dobila tako večino, kakor je ni pokazala do zdaj še nobena druga, todkar obstoja kraljevina SHS. Ostal jim je še zadnji up — g. Radič. Ta je že premnogokrat s svojimi izjavami pomagal g. Pašiču zopet na konja. Radič ante portas! To je bilo veselo iznenadenje v taboru Izrael. Toda Radič se je izkazal za boljšega taktika, kakor gg. P.-P. Takrat ju je pustil na cedilu. Vladne skupine so danes slož-nejše, kakor so bile kdaj prej. Vsaka stranka je obdržala svoj državnopravni program. Davidovičevci so ostali centralisti, klerikalci in spahovci avtonomisti, radičevci federalisti in republikanci. Toda — in to je najvažnejše — vse skupine so za enkrat suspendiralo ta program. Radič razglaša sam urbl et orbi: »Ako može Bakovski reči, da revolucija nije dogma, republikanac može reči, da republika nije dogma«. S tem je zavrgel tudi g. Radič revolucijo ter se postavil na tla evolucije. \ Vsi čutimo, da je ustavno vprašanje os, okrog katere se vrti vsa naša politika. Zlasti je pokazala to deklaracijska debata, Ta os je ukrivljena ter povzroča venomer medsebojno trenje. Moramo jo izravnati. Zato pa je treba priprav. Treba |e voz ustaviti, prirediti naklo in kladivo, zanetiti in razpihati ogenj in določiti delavce. Šele nato se more vršiti delo. Vse to pa zahteva časa. To uvidevajo danes vse vladne stranke. Zato so se združile na delovni program, ki ga vsebuje vladna deklaracija. Ta se povsod izogne ustavnemu vprašanju, ga prezira povsem. Revizija ustave bo sledila; za enkrat pa čaka novo vlado polno drugih skrbi. S tem pa, da so odgodile stranice sporno vprašanje, se je vlada učvrstila. Njen položaj je danes trdnejši, kakor je bil položaj katerekoli vlade pred njo. V skupščini ima sigurno večino, med narodpm pa za: upanje. Vlada je odgodila parlament za mesec dni, da pripravi najnujnejše predloge in zakone, predvidene v deklaraciji, predvsem pa, da likvidira P.-P. metode, da upostavi avtoriteto zakonom in pomiri do skrajuosti razburkane duhove. Delo, ki se ga je lotila, ni malenkostno, a nadvse važno. V upravo je uvedel prejšnji režim v taki meri partizanstvo in korupcijo, da nova vlada ne bo mogla v kratkem času popraviti vseh krivic, zlasti tudi pri uradni-štvu. Nameščali so se činovniki brez kvalifikacije, napredovali so v višje čine protizakonito, pri napredovanju so se prezirali starejši in zmožnejši v prid mlajšim in manj sposobnim. Nad 40.000 pritožb na Drž. savet je prinesla sama kategorizacija. Mesce je bilo treba čakati upokojencem, leta vdovam na pokojnino. Invalidi, ki so prelivali svojo kri za domovino, umirajo gladu in bede. Pasivni kraji čakajo na državno podporo. Prejšnji režim ni imel denarja v take svrhe, da9iravno ga ni nikdar primanjkovalo v »partijske« namene. Če pa so vendar dali državno pomoč kakemu kraju, so protežirali lastne pristaše; drugi so lahko gledali skozi prste. Tako nova vlada ne sme postopati. Pred zakonom morajo biti vsi državljani enaki; merilo pri podpori more biti le potreba, ne pa partija. Ako bi nova vlada posnemala v tem oziru P.-P. metode, bo izgubila pravtako zaupanje naroda, predno bi mogla pripraviti teren za revizijo ustave. Pod starim režimom so vladale tudi v drugem oziru čudne razmere. V diplomaciji, vojski, v ministrstvih, v državnih bankah, v raznih državnih komisijah in sl. so bili Slovenci in Hrvati do zdaj pravtako bele vrane, kakor svoj čas na Dunaju ali v Budapešti. Vsa višja in bolje plačana mesta so bila v rokah Srbijancev. Tudi ta praksa se mora ukiniti. Baš v teh korporacijah je vse polno nekvalificiranih moči, ki jih ne bo težko nadomestiti s kvalificiranimi prečani. Tudi tu naj pride v veljavo zakon in enakopravnost. Mnogobrojne so naloge, ki' čakajo uovo vlado, a hvaležne so. Izboljšanje uprave in pobijanje korupcije bo prineslo brez dvoma tudi bolj pomirljivo stališče mad stranke glede revizije ustave. Ko bosta uvidela Slovenec in Hrvat, da sta res povsem enakopravna Srbu, bodo postale tudi pretirane Radičeve zahteve brezpredmetne. To pa bi imelo za posledico popolen poraz P.-P. politike. Radikalna stranka bi bila prisiljena opustiti Pašiča. Vemo, da je že danes večina radikalnega kluba za politiko g. Jovanoviča. Ta pa še omahuje. Ali iz strahu pred Pašičem ali iz drugega vzroka, kdo ve to? Toliko pa je gotovo, da stari lev ne bo mogel več praskati, ako mu ne izbrusi krempeljcev kak — Radič, česar pa ni verjeti. Pribičevičevih trinajst apostolov stoji na samem. Vsa njihova prerokovanja se razblinjajo v nič. Njihovo časopisje si izmišlja dnevno umore in upore, fal-zificira govore in izjave, podžiga šovinizem, natolcuje, podtika in draži mase. Brez uspeha. Ljudstvo se naseda več samostalnim demokratom ter se veseli svobode, ki je pod prejšnjim režimom ni imelo. Ta opozicija ni nevarna in ne zahteva postopanja z zakonom o zaščiti države. Vlada ima boljšo in učinkovitejše sredstvo, da prisili »Reč«, »Jutro«, »Narod« i. dr. do lojalnejše pisave. Svoj čas je dr. Žerjav kot minister za soc. politiko, naložil v Slavonski banki denar za zavarovanje delavcev. S tem denarjem dela banka ogromne dobičke in plačuje deficit omenjenih listov. Bi ne bilo umestno, če bi vlada nakazala ta denar kaki drugi banki, da no bodo niogli Pribit-evičevi listi na lak cenen način hujskati ljudstva? Mislimo, da bi zadostovala že grožnja sama; kajti pri žepu so gg. samoostalci silno občutljivi. Poskusite! Odprl srce, odpri roke! Strahovita nesreča, ki je zadela bedno prebivalstvo loškega in polhogra-škega hribovja mora vzbuditi sočutje vsakega človeka. Na žalost pa se opaža, da dejanska pomoč poplavJjencem niti zdaleka ne odgovarja časopisnemu hrupu in nujni potrebi. O kaki vsenarodni skupni akciji za velikopotezno in brzo podporo ni duha ne sluha. Pričakovali bi, da se bodo oni činitelji, ki nosijo v javnem življenju vedno prvi zvonec, vsaj pri tej grozni nesreči spomnili svoje dolžnosti in podvzeli v odpomoč silni bedi ponesrečencev akcijo v najširšem obsegu. Ostalo pa je le pri pozivu g. dr. Baltiča v dnevnikih, a resno se za to nikdo ne zgane. Pričnite vendar takoj z delom in ljudstvo, ki ob takih prilikah ne štedi s podporo, se bo gotovo radevolje odzvalo! Krajevni odbor v Škofji Loki sam tej ogromni nalogi ne bo kos. Vlada sama tudi ne bo mogla takoj popraviti vse škode, ker nima predvidenih tako ogromnih vsot v bud-žetu. Tu mora poprijeti za delo ves narod in to takoj. Za to akcijo bi se moral nemudoma osnovati osrednji odbor v Ljubljani, ki naj ga z vso silo podpro vse stranke in vse organizacije, brez razlike tendence in naziranja. Saj gre za naše lastne nesrečne brate. Cerkvena oblast naj bi odredila po vseh župnih cerkvah v Sloveniji po službi božji javna darovanja za ponesrečence in opozorila s prižnice ljudstvo na nujno potrebo podpore. Ostale prosvetne in kulturne organizacije pa naj prirede po vseh mestih in trgih Slovenije cvetlične dneve, javne zbirke in prireditve v prid ponesrečencem. Slično naj bi tudi legitimirani nabiralci krajevnih akcijskih odborov pobirali od hiše do hiše darove, zlasti obleko, perilo itd. Imovitejši sloji naj bi pri tej priliki nekoliko globlje segli v žep. Vreme je mokro in hladno, zima je pred vrati, nesrečneži pa so brez strehe in obleke. Odlašanje bi bilo zločin. Vsi darovi, nabrani po cerkvah in po krajevnih akcijskih odborih, naj bi se stekali v roke centralnega akcijskega odbora, ki naj prevzame vodstvo podporne akcije. Vlada pa naj da na razpolago izdatno število vojaštva, da se z njegovo poihočjo »odpravijo najtežje zapreke v ponesrečenih krajih in započne s tehnično obnovo vsaj za prvo silo. Pijonir-sko moštvo bi lahko v kratkem času popravilo pota in ceste ter postavilo zasilne barake. Vojaščina sama pač ne bo trpela nikake škode, če zamenja par tednov vojašnice in vežbališča s plodo-nosnim delom v prid bednim ponesrečencem. Saj se je itak že preveč zamudilo. Tudi »Rdeči križ« naj bi se nekoliko zganil. Morda bi bilo umestno, če bi podvzeli ustanovitev in vodstvo centralne akcije šefi oblastnih uprav dogovorno s škofijskimi ordinarijati in zastopniki dobrodelnih in kulturnih organizacij ne glede na strankarsko pripadnost. Zadeva mora v velikopotezni tir in neodpustljiv greli bi zagrešili vsi, ki so v to poklicani, pa se doslej ne zganejo. Vsaj sedaj naj bi se vendar pričelo, ko je že zadnji čas. Pri tem naj se pa ne pozabi tudi na ponesrečence šentjanškega premogovnika, katerih zapuščeni svojci isto-tako zaslužijo vso našo pozornost in pomoč. 7. in 8. septembra glavni zbor narodno-socijalistične mladine v Mariboru. Demokracija in Osnovna misel 4Mtt>kraci|fc (l tunt* odločba ljudstva, to j* večina ■državljanov ob iio(imi|MNu (^oStovaaJu ošabne svobodo in gvebeto izražanja prepričanja z, besedo te pisanj««*. To načelo pravo demokracije je v rento lamel] modeme kultura* aa kar je evropsko ljudstvo stoletja prelivalo svojo kri v boju z aristokratično oligarhijo, ki je do svetovne,vojne v centralnih evropskih drtavah predstavljala inkarnacijo reakcionarnosti. Ako je bila novodobna demokracija zanikanje evropske reakcije, je bila na drugi strani tudi aristo-kratifna oligarhija v enaki meri zanikanje domokracije in vseh njenih idej. Med obema je bito tako gteboko nasprotje, da ga človeflti fatttm n1 mogel premostiti: nobena srednja stroja, ki bi delala most sprave in poravnave med vodilnimi idejami demokracije in oligarhije se ni mogla uveljaviti v teh bojih — in tako je moralo priti do rešitve z mečem. Demokracija si je priborila svojo prvo zmago sicer že v francoski revoluciji, toda končno in popolno zmago je prinesla demokratičnim idejam tfVetov-na vojna, v kateri ie bila reakcija popolnoma poražena. Ko se je svetovna vojna nagibala h koncu, je zagledala beli dan zgodovinska W41sen»va spomenica, ki je točen izraz vojnih ciljev svetovne demokracije. Teh dejstev ne smemo predeti, ko motrimo posamezne dogodke sedanje doba in pri tem nas ne smejo motiti niti posamezni izrodki demokracije, kakor je n. pr. boljševištvo z diktaturo prole-lartjatu, niti obupni poskusi kapitalistične reakcije, ki si je nadela krinko meščanske demokracije, da se kot kapitalistična oligarhija polasti zopet politične moči nad večino delovnih državljanov s tem, da izrablja v to svrho državno in narodnostno idejo in ustanavlja bojne organizacije, kakor je fašizem in orjuuaštvo, s katerimi hoče terorizirati večino ljudstva, ki se je navzelo socijalističnih idej, ki »o le zadnjo logične konsekvence prave demokracije. V Italiji rie je kapitalistični reakciji po spretnih manevrih » fašizmom posrečilo izvojevati nadvlado nad ogromno večino delovnega ljudstva, v Jugoslaviji zasleduje kapitalistična reakcija isti cilj z orjunaštvom. Fašizem v Italiji pomeni boj kapitalističnega meščanstva i oboroženo silo proti italijanski demokraciji. Nastopal pa je fašizem v imenu države in naroda izrabljajoč državno in narodno idejo v svoje reakcionarne namene, ki pa so ostali večini italijanske demokracije prikriti dotlej, dokler ni prišel tisti odločilni trenotek, ko je fašizem udaril po italijanski demokraciji in z nasiljem potlačiti njena prava ter zavladal v imenu reakcijoname kapitalistične oligarhije, dočim so nastop reakcije na Češkem, kjer se je pojavil skoraj istočasno kakor v Jugoslaviji, pravočasno spoznali in ga onemogočili. Tri dejstva so za nastop fašiznut vele-značilna. Prvič, da je fašizem nastopil kot državna in narodnobojna organiza- cija preti ekatNMKim struja« demokracije (kon—to»m) s tam, da jih je proglasil za protidržavae in preUaarod-*e eJLujMSte, sate p« m neoporečne predstaMtffee državne in Oacijoaulue idieje. l)r«(i£, da je prtfto v Italiji do lega, da sla se država in narod, ko je fašistovska organizacija začela rasti, začela istovetiti s fašizmom ta s tem zapeljala marsikaterega demokrata, da je s fašizmom simpatziral, če ga že ni dejansko podpiral. Tretjič, da je fašizem v Italiji revolucionarnim potom z nasiljem vrgel demokratični parlament, se polastil vlade v državi in izvedel volitve pod silnim fušistovskim terorjem. Nasilja, ki jih je fašizem uganjal nad slovenskim in hrvatskim prebivalstvom v Italiji ter pijoti posameznim demokratičnim voditeljem, so bile le orožne vaje' fašizma za odločilno bitko, ki se je vršila o priliki generalnega fašistov-skega naskoka na rimski parlament. V vseh fazah fašistovskega nastopu pa se vleče kakor rdeča nit —- nasilje manjšine nad večino državljanov. In sicer je bilo to oboroženo nasilje proti večini miroljubnih državljanov zaradi drugačnega političnega in kulturnega prepričanja. Tako se je fašizem razkrinkal kot kapitalistična reakcija uaigrše vrste, katere politične metode temelje na jezuitizmu: namen posvečuje^red-stva. Fašizem, ki nastopa v imenu narodne demokracije, je zasmeh demokratičnih načel, ki smo jih uvodoma navedli. Žalosten jjobnetek tega fašizma je jugoslovansko orjuuaštvo, ki se je porodilo v takozvani jugoslovanski demokraciji in čigar miselnost smo v zadnjih časih Imeli prilko dodobra spoznati. ludi pri nas v Jugoslaviji nastopa orjunaštvo kot državno- in narodnobojna organizacija proti drugomislečim državljanom, se proglaša za edino neoporečno predstavnike jugoslovanske dr-Žuvne in nacijonalnc misli in se istoveti z državo in narodom in končuo kaže iste namene, da se kot manjšina z nasiljem polasti državne moči ter zavlada nad večino državljanov, jim diktira svojo voljo in svoje naziranje o uačiuu notranje ureditve naše države. Orjunaštvo je nastopalo pod zaščito svojih duševnih očetov: Pribičevič-Zer-java naenkrat nasilno proti komunistom in klerikalcem, da si pridobi splošnih simpatij med nacijonalističn. državljani, toda njen boj je v jedru naperjen proti demokraciji vobče, ker je samo reakcijonaren izrodek naše kapitalistične demokracije. Le politični zrelosti našega ljudstva je pripisovati, da pri nas kapitalistična reakcija z orjunaštvom ni dosegla svojega namena, kakor ga ni dosegla na Češkem. Zmagal je zdrav politični instinkt našega ljudstva, ki je v svojem demokratičnem čustvovanju odklonilo orjunaštvo ter njegove reakcijoname cilje in metode. Orjunaštvo je razkrinkano kot kapitalistična reakcija — zato bo vsak demokratičen Jugoafcven — nasprotnik orjunaštva. Poslije sokolskog sleta. Zagreb, dne 17. augusta 1924. Jugoslavenski sokoli dočakani su u Zagrebu kao da su neprijatelji Zagreba i hrvatstva. Mi, koji znamo, da Sokol ne može uopče biti neprijatelj Sla-venu, a da Jugoslaven ne može biti neprijatelj nijednome plemenu našega naroda, Jer bi to značilo, da je neprijatelj samom sebi — mi ne trebamo oprovr-gavati tu predrasudu velikog dijela za-grebačkog gradjanstva. Ali moramo se pitati, odakle taj neprijateljski stav Zagrepčana prema jugoslavenskome sokolstvu? U jugoslavenskome sokolu — ovdje kod nas u Hrvatskoj — prevlada vali su neko vrijeme Srbi i oni Hrvati, koji su pristajali uz Pribičeviča. Kao što Srbi uijesu bili iskreni Jugoslaveni u politl-ei, tako nijesu btH ni u Sokolstvu. To ne vrijedi, dakako za sve, ali za neke izvjesne, koji su bili baš najbučniji. Ta-kvi hh bili i Pribičevičevi Hrvati, koji su i tu forsirali s jugoslavenstvom ne računajuči s razvojem i s os jetiji vošču tir vata. Tako je dešlo do nucjepa, a kod tug «ttc|epa vlast je više p uta ne-pravodno favorizirala jugesiavenske sokole na 'štetu hrvatsktih (t>fyurom na podiobu imoviue itd.). Sve je to ostavi- io klicu ogorčenja ih, ako hočete, i Hiranje, koja je što dalje to jače bila gojena centraitojičkom i hegemouij;ti.čkom politikom Heograda. Dodajte torne frau-kovački mentalitet znatnijeg dijela za-grelMčkog grad jamstva, njegovu tradici-onalnu mržnju protiv Srba (i Vlaha«) i Beograda, pa čete razumjeti i mržnju prema jugoslavenskome sokolstvu. Sedanja vlada imala bi biti vlada sporazuma. 'Mjesto da odlučujuči iak-tori u lirvatskome Sokolu porade da dodje i u sokolstvu do sporazuma ili bar da dodje do nekog primirja, oni, gonjeni od svojih masa, nijesu u tom pogledu ništa učinlli. Prije aleta čak je »Hrvat«, organ »Hrvatske zajednice«, koja se hvali, da je pretstavnik hrvat-ske inteligencije, nedostojno huckao protiv jugosiavenskog sokola ne smo-gavši ni toliko kulturne tolerancije, da bar mukom prijedje preko manifestacije jedne — recimo, prem nije, njemu protivne — ideje. Dakako da neodgovorne elemente ulice nije trebalo dugo huckati; oni su jedva čekali čas, da iskale svoju protusrpsku mržnju i svoje rušilačke instinkte. »Hrvat« i radičeve! sad se odriču tih elen>enatu i njihovih zlodjela, ali to ne može izbrisati činjeniepo popravila krivico starega režima. — To je najboljši odgovor Jutru«, ki dnevno kriči, da sedanja vlada vara uradništvo. Nova velika župana v Sloveniji. Kralj je podpisal ukaz o imenovanju g. dr. Teodorja Sporna za velikega župana v ljubljanski in g. dr. Miroslava Ploja v lflariborski oblasti. Nova vlada je s tem imenovanjem pokazala svojo objektivnost, kar je vzelo prebivalstvo Slovenije z zadoščenjem v vednost. — Seveda moramo zopet beležiti blamažo jJulra« in neizogibnega »Naroda«., ki sta kričala do zadnjega hipa, da vlada teh imenovanj ne bo mogla izvesti. Žerjavova stranka se krha. Dr. V. Kukovec bere dr. Žerjavu levite v »Narodnem dnevniku«, kjer po-vdarja kako se delati ne sme in kako se mora delati. Mož ima do sedanje vlade čisto drugačne nazore kakor dr. Žerjav. To znači, da se Žerjavove vrste zelo redčijo in da mu celo vodilni pristaši obračajo hrbet! Vojaško diktaturo napoveduje »Slov. Naroda. — Pač bi bila dobra v toliko, da bi ukrotila razgrajače okoli ^Naroda* in »Jutra«. Pa bo to tudi brez nje opravil g. Nasta« Petrovič! Po drugih državah. LONDONSKA KONFERENCA KONČANA. V Londonu se je ta teden zaključilo veliko delo, ki je znak najnovejše dobe v Evropi, sad delavske politike, ki je bila spočeta v Angliji in ki se z naglico razširja po vsem kontinentu. V Londonu je bil podpisan akt, ki je šele prava garancija za evropski mir, in ta akt je delo zastopnikov prvih delavskih vlad Francije in Anglije — Herriota in Mac Donalda. Brezdvomno je, da bo ta zmaga u»odno in porazno delovala na vse one ljudi v Evropi, pri katerih so se doslej podile v glavah še reakcijoname misli in snovali laki načrti. Vsi ti ljudje so ubili, zanje ni več prostora. Na njihovo mesto bodo stopili novi državniki. Ponekod so že na vladi, ponekod prihajajo. Za Evropo nastaja nova doba. doba prenovitve. Veliko se je pisalo o tem delu v Londonu, ali vendar mnogi ne vedo, kakšen namen je imelo. Zato podamo v Kaj je socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjev« knjige »Socijalizem«.) Ulede razdelitve družabnega dobička dela je treba ločiti dve dobi razvoja socijalistične družbe. V prvi dobi nastala komunistična družba ima na sebi še v vsakem oziru, ekonomičnem in nravnem, znake stare družbe. Vsak producent dobi po odbitkih točno nazaj, kar daje družbi. Kar ji je dal, je njegova individualna količina dela, kar je prispeval k skupnemu delu na določeni delovni dan, to je njegov delež na skupnem delu. Zato dobi od družbe nakazilo, da je prispeval (po odbitku njegovega za skupne fonde nujnega dela) toliko in toliko dela, in po tem nakazilu prejme iz skupnega skladišča toliko potrebnih sredstev, kolikor jih odgovarja njegovemu delu. Isto količino dela, ki ga je dal družbi, dobi zopet v drugi obliki nazaj.16 j>Tu vlada isti princip, ki uravnava izmenjavo blaga, v kolikor je izmenjava ekvivalentna. Kar se tiče razdelitve konsumnih sredstev med posameznike, vlada princip kakor pri izmenjavi ekvivalentov blaga, ista količina dela v eni obliki se zamenjuje za enako količino dela v drugi obliki.«17 Pravo je v tej fa2i bistveno še vedno meščansko pravo. Ravnopravnost še ne more vladati. Marksizem zahteva enakopravnost vseh ljudi, ki jo doseže socu“ jalizem, odstranitev vseh razrednih ratlik; vsi morajo biti enako delavci in le po meri svojega dela naj prejemajo deleže dobička družabne produkcije. V prvi fazi bodoie socijdlietične družbe je pravo producentov sorazmerno z njihovim delom. Enakost je v tem, da se meri po enakem merilu, namreč po delu. Da more delo biti merilo, ga mora določati bodisi njegovo trajanje (delovni čas), bodisi njegova inten- 18 Mar*, Zur Kritik des soz. dem. Pflrteiprogramms, atr. 12. 17 Mara, n. o. m. zivnost, sicer preneha biti merilo. To enako pravo je neenako pravo za neenako delo. Ne sme se priznavati razlike slojev ; kajti ta kakor oni je samo delavec; priznavajo pa se neenake individualne nadarjenosti in s tem tudi neenaka sposobnost kot prirojeni privilegiji (predpravice). Zato je pravo že po svoji vsebini kot pravo neenakosti.18 Engels pravi:1* >Prava vsebina zahteve proletarske enakosti je zahteva odstranjenja razredov. Vsaka zahteva enakosti, ki se dviga nad to, mora Izzveneti v nemožuost.« To zahtevo izvaja marksizem iz teorije' o nadvrednosti, po kateri je delo edina vrednote tvoreča podlaga, ali z drugimi besedami: po kateri ima blago samo toliko menične vrednote, kolikor skupnega dela vsebuje (kakor se je v bistvu izrazil že Rlcardo) »0 V višji fazi komunistične družbe, ko je podjarmujoče podrejanje individuov pod delitev dela in s tem obenem nasprotje med duševnim in telesnim delom prenehalo, ko je postalo delo nele, sredstvo za življenje, ampak je *6mo postalo prva življenjska potreba, in ko so po vsestranskem razvoju individuov vzrastle tudi produktivne sile in so postali viri družabnega bogastva izdatnejši — šele tedaj se more prekoračiti ozki horizont meščanskega prava in družba more pisati na svoje prapore: »Vsak po svojih sposobnostih (delaj>, vsakemu po njegovih potrebah.«21 liazen te prvotno, umorjene zahteve enakosti (brezrazredne) se uveljavlja v marksizmu tudi zahteva enakosti v izsrednjem pojmovanju, ki ne priznava razlike pravic in dolžnosti. V tem smislu “ Mara. Zur Krkik des sozlaldem. Parteiprogramras. Neue Zeit 1870/01, str. 2, § 507. “ DUhrings Umvvftlzung der Wis8onschaft, § 9fl. ’° N. B. Delo je ree vrednote tvorečl činitelj, toda ne edin; poleg tega vnanjega ali objektivnega činitelja je tudi notranji činitelj (individunlne) potrebe in koristi produkta. a‘ Mara, Zur Kritik d*« sozialdem. Parteipr, str. 17. socijalnodemokratične enakosti stavi to zahtevo že Gothajski soc. demokratični program, ki je zahteval »odstranitev vsake socijalne in politične neenakosti,« in v erfurtskem programu se glasi odstavek, da se socijalno demokratična stranka bojuje za odstranitev vsakega razrednega gospostva in razredov samih ter za enake pravice in enake dolžnosti vseh brez razlike spola in rodu. Tudi tolmači marksizma, n. pr. Bebel"2 in Kautsky,” zahtevajo enakost življenjskih pogojev za vse. Po Liebknechtu mora vladati v socijalistični družbi popolna enakopravnost, ki je edina meja svobode.54 S lem ni mišljena le politična svoboda in enakost ali enakost pred zakonom. Že Fr. Paulseu je izrazil domnevo, da mora socijalizem prnv za prav nastopiti ne kot stranka enakosti, ampak kot stranka pravičnosti, ne kot stranka varljive demokracije, ampak kol stranka nravne in razumne aristokacije.20 Cathrein meni, da je ta Paulsenova zahteva nepriznanje naj-notranjega '-.bistva socijalizma kot delavske stranke, kot stranke četrtega proletarijata.2" Pravo producenta je sorazmerno z njegovimi delodajatvami; enakost je v tem, da se meri po enakem merilu, namreč po delu. Da more delo biti merilo, mora biti natanko določeno i po svoji količini i po intenzivnosti. To enako pravo je neenako pravo za neenako delo; ne dopušča sicer nobenih razrednih razlik, kajti vsakdo je samo delavec; toda molče se dopušča neenakost nadarjenosti in zavoljo tega tudi neenakost sposobnosti kot prirojen privilegij. To je torej pravo neenakosti po svoji vsebini, kakor je vsako pravo. Bebel, Die Frau, 18. izd., str. 265. D as Erfurter Program m n. s. Theilen erlUutert. 8. izd. 1892, str. 100. Volksblatt, Berlin 1890, St. 258. (N. R. Očividno tudi ennkost prejemkov t. j. užitkov?) 25 Paulsen, System der Ethik II, 406. 74 Cathrein, Socialismus. 1898. Olfnan O otrfin o. kratkih obrisih vse naloge, ki Jih |e rešila konferenca. Po svetovnem miru, ki je ostal samo na papirju, je obstalo vse gospodarsko delo v Evropi in medsebojni etiki posameznih držav so ostali tani, kjer jih je pustila vojna. To pa zato, ker ni bilo predpogojev, da bi se bili mirovni pogoji izvršili. Največja bremena je pri mirovni konferenci prejela Nemčija — plačilo vojne odškodnine raznim državam. Teh pogojev Nemčija ni mogla izpolnjevati. Saj je bila po vojni tudi popolnoma obubožana, treba je bilo ©b-uove in zato tudi potrebnih sredstev. Države upnice so to nekaj časa gledale . od strani, potem pa so pričele godrnjati. In tako je prišlo do raznih pritiskov, katerim se je Nemčija upirala, še poleg lega predrzno. Tako je prišlo do zasedbe Porurja in raznih mest od strani Francozov. Svetovni mir je bil resno ogrožen. Vprašanje nove vojne je bilo že tako blizu, da si niti misliti ne moremo, ker tako ni moglo več ostati. Povsod se je to čutilo, najbolj pa v Angliji, Ameriki in Franciji, kjer je rastla brezposelnost, ki je žrla velikanske vsote za izplačevanje podpor. Dohodkov pa od nikoder. V Ameriki fr frž&io nakopičeno zlato mrtvo. Najhujše je pritiskala Francija in pod prejšnjim režimom bi bila postala Nemčija pozorišče najhujših dogodkov. Temu se je upirala Anglija pa tudi Ameriki ni bilo vseeno, kako in kaj se zgodi. Angleško delavstvo je zato vzelo v svoje roke vlado in Mac Donald si je izdelal načrte. Do vladnega pre-okreta je hitro prišlo tudi v Franciji. Tudi tam je levica zmagala in postavila im čelo delavske vlade Herriota, ki je isti mož kot Mac Donald. Veliko truda in boja sta imela ta dva državnika, da sta pomirila Auhove doma tev si ugladila pdt za na- črte. Veliko sta žrtvovala, veliko je žrtvoval zlasti francoski narod, pa tudi Angleži. Londonska konferenca je opravila tedaj to delo, da je predpisala brezpogojen načrt, po katerem naj «e za počne in vrši novo delo v Evropi. Dbločilft jt, kaj morajo popustiti upniki, česa se morajo držati dolžniki. Pokazala Je dolž- nikom pota in dala sredstva, da lahko Izpolnijo svoje obveznosti. — Porurje bo izpraznjeno, Nemčija bo dobila posojilo ter bo plačevala dolgove. Koncem preteklega tedna so se pričele razširjati vesti o neuspehu konference, katerih pa nismo niti hoteli beležiti. Prepričani smo bili, da bodo državniki poskusili vse, samo da bo konec uspešen. Značilno je bilo to, da so zlasti Usti prejšnjega našega režima te vesti z naslado ponatiskovali. Njihovo veselje je bilo zastonj! Konferenca je končala in zaključila častno delo in prinesla — mir evropskim narodom. Angleško, francosko in nemško delavstvo je to hotelo! S tem pa nastaja za vse narode nova doba, doba nove orijentacije, ki Je tudi v naši državi že na pohodu. Reakcijonarci so odšli s prizorišča. RUSIJA. 2 največjim zanimanjem so sledili dogodkom v Londonu prav gotovo tudi Kusi. Zanje je nastal sedaj povsem nov položaj, ki bo tudi ne malo pripomogel k novim predstoječim svetovnim dogodkom. Na to so Rusi čakali s potrpežljivostjo dolga leta, pa tudi delali in iz boljševiške Rusije napravili uoto Rusijo, katere se ostala Evropa nikakor ne bo smela sramovati. Sedaj bo podan dokaz, da je bil strah pred komunistično Rusijo prazen, in da so ravno tl »našemljeni* komunisti zares mnogo delali in tudi mnogo ustvarili. Tudi Rusija se bo sedaj pokazala, kakšna je, stopila bo v javnost kot ennko-pravna država v Evropi. S tem pa bodo načeta iti tudi urejena razna vprašanj« zlasti na Balkanu, kajti evropski mir se jt doslej sklepal brez Rusije, ta pa ima tbdl svofr zahteve. ITALIJA. Truplo eodjalističnega poslanca Mat-teottija, ki so ga umorili fašisti, so našli 25 km od Rima v gozdu ob cesti. Truplo |e bilo le prav slabo zakopano ler je žd rtzpttdlo. Sodijo, da j« bil mrlič gele pred kratkim tja premeSen. •— V Italiji se vesele ugodnega poteka trgovskih pogajanj i našo državo, ki se zaključujejo pravkar ge v ostalih točkah. Poročila z dežele. Iz Celja. »V 1 a d« in narodna manjšine«. Pod tem naslovom Je prinesel »Narodni dnevnik« 6. t. m. objektiven članek, katerega tudi mi lahko podpišemo z obema rokama, vendar je naddemokrat g. Prekoršek začutil potrebo, da se v celjski »Novi dobi« obenj obregne, za kar pa je dobil v »Narodnem dnevniku« dne 18. t. m. tak odgovor, kakor ga je zaslužil. — Z ozirom na to (in še razno drugo) moramo kon-štatirati mi, narodni socijalištl, da Je bil ob snovanju narodno- soc. stranke leta 1918 in 1919 med rasnimi drugimi demokrati ravno tudi g. Prekoršek eden najhujših nasprotnikov našega gibanja, čeprav bi pravzaprav on, če bi imel svoje lastno prepričanje, spadal na naša vodilna mesta. Naše stremljenje je šlo in gre še za tem, da v naših vrstah združimo ves ročni in duševni proleta-rijat ter da na ta način ubijemo internacionalo, katera pomeni pri nas Se danes renegatstvo bi pod katero se skrivajo še vedno najtemnejši elementi in nemčurski izrodki. Že v samem Celju bi n. pr. ne bilo več marsikaterega nemškutarskega trgovca in obrtnika, če jih ne bi bila v svojo sredo sprejela od demokratov propagirana .in od nunskih mogotcev gmotno vzdrževana — internacijonala. Za vzgled si je treba vatel lezoči skern magistratu in pa dejstvo, da so vsi Nemci glasovali kompaktno! aa te začasne socijaUste, kateri »o si tako priborili deset mandatov. Ze davno pred volitvami je bila od Nemcev izdana parola, da mora biti socijalist celjski župan, potom katerega naj bi na magistratu »vladala stara nemškutar!ja. — Dobro je demokratom povedal »Nar. dnevnik«, ko piše: In vprašali bi dalje »Novo dobo«, kdo pa je tisti, ki jo zastopal nemške veleposestnike proti »loven«kim kmetom o vprašanju agrarne reforme? Ali ni bil to demokratski advokat? In kdo je bil tisti, Id je zastopal neralke tggoeee proti slovenskemu časopisja? AH ai hfi 4a demokratski advokat? In kdo je bil tisti, ki je Interveniral pri vladi v korist -nemškega podjetnika? Ali ati bil to demokratski advokat? Tukaj Je greh, v tem je zlo, da ni nemškutarstva na Sp. Štajerskem Se konec. — Dodati bi Imeli k temu še marsikaj, a konfitatlramo le, da se je g. Rischauer (Sliger) sam pohvalil, da šteje med svoje najboljše od-slovenske prvake ; le v .gostilno »zum Mohren« zahaja »visoka oblast* z izbrano slovensko (?) družbo; po ulicah in na trgu slišiš datne naših odličnih demokratov izključno le nem&o go- voriti-; gotovi ljudje ne zahajajo na nobeno dmgo prireditev kakor v »Union*. Vemo za imena onih, kateri so bili tani 'na zloglasnem »Jugabalu- in letos na »maskni redutk, nismo jih pa videli pri raznih prireditvah v »Narodnem domu«. — Take baže ljudje naj bi najprej svojim pristašem brali levite, naj bi okrcali najprej nje same, šele potem naj dajejo drugim dobre nauke, po katerih se pa sami ne ravuajo. — To se nam je zdelo potrebno javno pribiti, kako naši demokrati po eni strani vzdržujejo in podpirajo nemškutarstvo in renegatstvo na drugi strani pa propagirajo nacijonalni šovinizem. Iz stranke. Hoja osrednjega i/vrševnhtoga odbora NSS. V zadnji »Novi Pravdi« za 31. nv-gust napovedana seja osred. izvrš. odbora NSS je po sklepu zadnje načelstve-ne seje preložena. Vršila se bo 8. septembra dopoldne v Mariboru o priliki kongresa naših nrtmiinsfcth organizacij. Dne 7. septembra se udeleži osr. izvrš. ptfbcrr prireditev naše mladine, drugi dan dopoldne Ijo seja osr. izvrš. odbora in popoldne izlet. Vse člane osrednjega izvrševalnega odbora opozarjamo na to izpremembo in prosimo, da se seje v Maribora udeleže prav vsi člani. Posebna vabila bodo pravočasno razposlana. Shod N88 na Jesenicah. V nedeljo 17. t. m. se je vršil na Jesenicah v dvorani Wergles javen shod naše stranke. Obisk je bil kljub skrajno slabemu vremenu prav dober. Shodu Je predsedoval predsednik krajevne organizacije tov. Globočnik. Kot glavni govornik' je nastopil strankin pod-načelnlk tov. R. Juvan, ki je v daljšem govora razpravljal predvsem o politični situaciji ter pojasull naše stališče dosedanje vlade. Podrobno se je tudi pečal z našo domačo politiko in povdaril stališče narodnih socljalistov do nasprotnih strank. Prav obširno je končno govoril o žalostnih razmerah v jeseniški tovarni ter se je najodločneje izrekel proti redukciji delavstva. Naš« stališče je znano hi od tega ne bomo odstopili, da mora imeti v naši domovini najprej« kruha naš domač človek, in šele, ko so vsi naši delavci zadostno preskrbljeni in za svoje delo pošteno plačani, pridejo v poštev tujci. Pozival je vso o«taie organizacije in oelokupno delavstvo, da nastopi kot enotna fronta aa delavske pravi«« in j« obsodil separatistično akcijo znanega Jerama. Za svoja izvajanja je žel obilo odobravanja. Nato je govorilo še več govornikov, ki so odobravali stališče naše stranke, na kar je tov. predsednik zaključil zborovanje, ki je poteklo popolnoma mirno in v naj-lf-pšem redu. Shod N88 v Zagorju. V nedeljo, 24. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v Zagorju pri Mtlllerju javen shod NSS. Na shodu poroča zastopnik načelstva iz Ljubljane. Pozivamo tovariše iz Zagorja in okolice, da se shoda polnoštevilno udeleže. Krajevna organizacija NSS v Kranju vabi vse člane in somišljenike na skupen sestanek v soboto 23. t. m. ob 20. uri v prostorih društva »Bratstvo*. — Ker je sestanek važen, je dolžnost slehernega elana, da se ga zanesljivo udeleži. — Odbor. Maribor. Ze drugič v tem letu jo tukajšnja krajevna organizacija spremljata dragega člana k večnemu počitku. Zavrat na jetika nam je ugrabila vrlega tovariša strojevodjo I. Gerbca v najlepši mladostni dobi (26 let). 15. t. m. smo ga spremili na Magdalensko pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu poslovil od blagega tovariša z v srce segajočimi besedami predsednik krajevne organizacije' tov. Žnuderl. — Zvestemu pokojnemu tovarišu ohranimo trajen spomin. Strokovni vestnik. Osrednje vodstvo N8SZ ima svojo redno sc-jo v sredo 27. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Bratje odborniki naj smatrajo to obvestilo kot vabilo in naj pridejo vsi sigurno in točno. — Predsednik. St. Pavel. V nedeljo 10. t. m. se je vršil pri nas sestanek NSSZ, ua katerem Je strokovni tajnik, br. Kravos, podal obširno poročilo o delavskem položaju in n položaju NSSZ. Dudili pa se nismo, zakaj itam gr« tako slabo, ko smo slišali, kako teptauo delavstvo samo podcenjuje strokovne organizacije. Pri nas bi bilo tudi marsikaj drugače, če se -ne bi oklepali strokovne organizacije, a ker vemo, da je v enotnosti nastopa moč, smo in bomo ostali organizirani. Je sicer tudi med nami nekaj takih, ki organizacije ne priznajo. Posledice bodo nosili sami. Kdor ni z nami, ju proti nam. Proti nasprotnikom pa moramo radi samoobrambe nastopati z vso odločnostjo. V kratkem bomo imeli javen strokovni shod, ua katerem s« bo razpravljalo o sedanjem delavskem položaju in sklepalo, kako odpomoči neznosni bedi. Tržič. Nadvse žalosten je pogled na tukajšnje delavske razmere. Tukajšnji delavec sploh ne pozna strokovnih organizacij. Kje je delavska zavednost, Re je v obratu, ki zaposluje nad 1000 delavcev, komaj 60 organiziranih! Pri vsem tem pa seveda ne manjka tarnanja in’ stokanja radi izkoriščanja bede. Tako sliko nudi ves Tržič z okolico vred. Das bi ae bil, da se delavstvu odpro oči in da se zave pomena strokovuih organizacij. — V Tržiča, ali bolje na Pristavi stoji lepa Htavba z napisom: i Dom osobja tvrdke Peter Kozina v Tržiču*. Nemalo a« aačudi prišlec, ko sHši v celi hiši samo blaženi »hohdajč«. Vsakdo lahko Izve, da je podjetje »non plus uit ra < narodno, da pa ima skoro vse uradaištvo nemško. V omenjeni hiši stanuje «rut sama slovenska uradniška družina, vse drugo je nemško. Naj živi narodnost! Mladinski vestnik. Manifestacij« r 8p, foški. V petek, 15. t. m. je naša mladina v Sp. Bilki, ki je organizirana v »Bratstvu*, razvila svoj društveni prapor ter pri tej priliki veličastno manifestirala za narodno-socIjaUstlČno idejo. Na predvečer je priredilo »Bratstvo- bakljado na čast kumici, go-spej Malgajevi, soprogi našega odličnega to varila Antona Malgaja, tajnika krajevne organizacije NSS v Sp. Šiški in bivšega občinskega svetovalca v mestnem svetu ljubljanskem. Obhod z bakljami, pri katerem sta sodelovala godba z Viča in pevski ok- Besede moč. (Hazmotrivanja političnega paglavca.) Francoz Cone si je izmislil poseben način zdravljenja, ki si je pod imenom coneizem osvojil svet. Način je vrlo pri-ptrost, saj ni v bistvu nič drugega, kakor umetnost pregovoriti samega sebe. Zjutraj, podnevi in na večer mora 'bolnik vedno iznova ponavljati b«ae4e: »Saj bom ozdravel, ozdraviti moram, ker to hočem« itd., take da res ozdravi., Pravijo, da sc je coueizcm že v neštetih slučajih obnesel in da res pospešuje zdravljenje. Misel pa ni nova. 2e srednjeveški kulabisti so pripisovali besedi čudežno moč. Učili so, da se izpolni človeku vsaka želja, če le hoče. Ce bi rad 'n. pr. hitro obogatel, tl je treba združiti le vse misli na bogastvo teko, •>da hlepe vse tvoje kosti po bogastvu«. Nato pa izpregovori žoljo v vseh mogočih premenah nekako tako-Ie: »obogateti hočem Jutro, hočem obogateti hitro, obogateti hitro hočem, hitro hočem obogateti* itd. vsaj sto in enkrat! Kdor se ravna po navodilu, obogati l>aje gotovo. Odkar sem se seznanil s kabalistično modrostjo, razumem nutrsikak poj«' tudi v politiki, ki si ga prej nisem mo-gel razložiti. Politik biti pravzaprav ni težka stvar, še manj pa žumalisl Pa tudi marši kako drago življenjabo ugaii-ko nam razvozlja srednjeveški cone- izem. Večkrat sem se čudil nad vlle-važno vtego, ki jo igra pri nas ta ;di oni, ki ne spada na odločilno mesto ne po duhovitosit, ne po zmožnostih, ne po izkušnjah, ne po poštenosti in ne po delavnosti. Danes vem, da je — praktičen eoneist Pa poglejmo si n. pr. naše »Jutro ! Od tmultai ko so se demokrati v Sloveniji >:osamosvojili« ter prešli zopet •med »državotvorne etenwnt©*, «mo či tali dan na dan in v najrazličnejših pre-UMMMth, da ima g. Pašič volilni mandat. Ker pa izhaja »Jutro« žalibog, le po enkrat aa dan, teh premen do predaačtafe vladno ostavke ni moglo prinesti sto in enkrat, kakor zahteva kabalistična veda. Zato se želja za enkrat še ni mogla izpolniti. Vljudni g. Radič pa je omogočil g. Pašiču vsaj poslovno vlado. Od tedaj naprej je permutiralo »Juti**« križem kražem stavek, da je g. Pašiču volilni mandat aaaiguran. Nisem mogel ločno dognati, do katere številke se je že porapela sigurnost, toda brez dvoran hi bil g. Pašič nspel, če ne bi bil kak drug list, recimo »Slovenec«, v ustetn času sto in enkrat napisal v različnih T«a—nit«nijnhi «ta .goapod Pašič uuaa in ne dobi volilnega mandata. S tem je tel uničen lniil mini ažtaak »Jteuo-vih« permutacij. Namera je morala iz-podleteti, kajti diametralno nasprotni možnosti ne moreta hkrati uspoti. Ra -«ta voodar kazala svoje «*je. § 13 in 138 ustave, ki govorita o svo- bodi tiskal Tisk je v Sloveniji tudi svoboden, zlasti v koli kor spada v področje Praprotnik«ve banke. — »Slovencu* se je čisto prav godilo, da so ga pasli na kratki vrvici. Saj je že v svojem naslovu pogrešen lu lažnjiv. Zu-knj se ni že davno prekrstil, kakor bi Bt> spodobilo v »Jugoslovena*. Tudi hi bil lahko predlagal g. dr. Žerjava častnim občanom mesta Ljubljane. Mar ni volilni zakon za avtonomna mesta v Sloveniji, ki je pripomogel ’ SLS do odločujočega vpliva v občini, velezaslužno Žerjavovo delo? Torej je že iz omenjenih ozirov prav im pošteno, da so ga kar zaporedoma szadrgnili ne 'glede na drage prevrati« članke, o katerih seveda ne 6mc j«tn«st ničesar iavedeti. S tem ga je : Juti®« za nekaj številk prekosilo v pernrttiranju. Ali vse je bilo zastonj. — Seidaj prihaja počasi na dan, da je poleg Slovenca« pridno permutiralo za "Bašiča usodne besede še vse polno dragih R9tov, tako da je moralo podleči »Julr«* s svojo kliko. Ali, ne da se ostrašitt, kot veren eoneist perinutira znova dui on dan. Tako se dela politika, kajti moč be-w*te fr ganteteMte! Beseda ubija in »•uši, ustvarja In zida; ona seje razdor te earečuje. Beseda je začetek bi konec vsega zla in dobrega na svetu, alnati pa beseda zapisana ali izgovorjena sto In enkrat. tet ZJZ in katerega se je udeležilo vel* sto ljudi, se je vršil po Šiški do 4t«eee*e ulice, kjer se je kumiea z okna zahvalila za prisrčne ovaoije. Naslednji dan oh 3. url | »opoldne se je i j pred društvenega lokala pri Noteku razvila povorka z godbo Z.l Ž na čelu din tremi zastavami ('Mladost* s Trnovega. -Bratstvo* iz Litije in NSS z Jesenic) -pred občinski dom, kjer je tisočglava množica, ki je polnila trg, pričakovala razvitja -prapora. Brat Poropat, predsednik »Bralstva« v Sp. Šiški, je otvoril slavnost s prisrčnimi l>ozdravi vsem, zlasti pa kuinici prapora. Za- li valil B6 je vsem, ki so pripomoči do tega, da more »Bratstvo« razviti svoj prapor, posebno pa sestri Coriaryjevi in kr- Avguštinu. Orisal je pomen dneva in . razložil program »Bratstva«, ki z intenzivni prosvetnim delom vzgaja delavsko lOindino v narodnem in soc balističnem duhu. Kumica je nato razvila prapor in v iskrenih besedah izrazila željo, da naj se zbira pod njim vsa vagojoželjna delavska mladina v prospeh naroda in čtovoštva. Nato je pripela na prapor krasen trak v narodnih barvali. Množica je navdušeno vskli-kula, godba pa je zasvirala narodno kiinno. Prapor je zelo lep. gotovo najlepši med vsemi našimi prapori. Na eni st miri je v rdefce polje uvezeno kladivo in paro,: na drugi strani pa temaa silhueta tovarne, za katero vzhaja salnce. Ta slika je akrobjjena z vencem iz trnja in lipove v#je. Prapor nosi napis: »Bratstvo* v Sp. šiški. Drog dna na vrhu posrebreno kladivo in pero in po-zlafieu lipov venec*. — Brat predsednik -f* izročil prapor mlademu bratu praporščaku, ki je izpregovoril sledeče krepke i besede: >8 panoram sprejemam prapor v ovoje varstvo ter se zaklinjam, da ga bom taval kot punčico v svojem očesu. Branil jge bom vsikdar in proti vsakomur, fo treta s svojim lastnim življenjem in čuval, da Tao ostal čist hi ueomadeževan, kakor je čista ideja araiiia 1»^m a « Ta«. UefiOfj n m la mmu IIPMMIU sledilo burno odobravanje. V imenu krajevne organizacije NSS aa Sp. Sliko je s primernim »govorom pripel ua prapor trak ■prariradtajg mjgumaoje Upv. Koprivc. Ja načelstvo NSS je nato govoril tov. Juvan in naglasal veliki pomen vzgojnega dela med delavsko mladino. Za vzgled je stavil ^rate Čehe pod vodstvom brata Klofača. Za osrednji izvrševalni odbor JNSM je govoril predsednik br. Brandner, ki se je v svojem govoru spomnil tudi neosvobojenega ozemlja. Z velikim navdušenjem je bil sprejet tudi govor br. Krejčija, ki je pozdravil slavlje v imenu čehoslovaške narodno-socijalistiine mladine in brzojavni pozdrav br. dr. Dobovi ška v imenu celjske narodno-socijali-stične mladine. Slavnost je bila nato zaključena. Formiral se je sprevod, v katerem je bUo uad 300 bratov in sester. V sprevodu, kateremu na čelu je šla godba ZJ2. ao bile 4 zastave, deputacije naših organizacij z Jesenic, iz Kranja, Dravelj, Zagorja, Litije in Ljubljane. Mnogo deklet je prišlo v narodnih nošah. Sprevod je šel po Gasilski ulici, Kavškovi, Jernejevi, Kolodvorski, Frankopanski, Celovški cesti na Bellevue, kjer se je vršila dobro obiskana vrtna veselica. Pripomniti je treba, da so bile ulice po katerih se je pomikal sprevod, v zastavah in da so iz mnogih oken sipali cvetje. »Bratstvu« v Sp. ftiški čestitamo na sijajno uspeli manifestaciji za ideje narodnega socijalizma. Vsem organizacijam. (Bratstvo, Mladost) je osrednji izvrševalni odbor JNSM razposlal posebno okrožnico radi glavnega zbora nar. soc. mladine, ki se vrši v dneh 7. in 8. septembra v Mariboru. Prosimo, da organizacije navodila strogo vpoštevajo. O glavnem zboru naj se razmotriva na sestankih, ki se naj nemudoma skličejo. Določijo se naj delegati in javijo o. i. p. a ostalimi Mani vred, ki se mislijo udeležiti glavnega zbora v Mariboru in to že radi tega, da jim moremo pravočasno dostaviti izkaznice za polovično vožnjo. Po glavnem zboru bo ogledovanje mesta, nato akademija mariborskega »Bratstva«, na koncu pa veselica s plesom. Drugi dan, 8. septembra izlet v okolico, ogledovanje industrijskih naprav in taborenje skautov na Pohorju. Vse naše organizacije naj 9e vestno pripravljajo, da bo ta naša prva manifestacija ob severni meji čim sijajnejša. — O. i. o. JNSM v Ljubljani. »Bratstvo« v Zagorju ob Savi priredi d ni št veni sestanek v torek, 26. t. m. ob 7. uri zvečer v svojem društvenem lokalu. Dnevni red: 1. Glavni zbor JNSM v Maribora. 2. Volitev delegatov. — Dolžnost vsakega člana je, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleži. — Odbor. Tedenske novice. HuriRi prapora v £p. fo- ški. — Narodno-socijalistična mladina v Sp. Biški je na praznik, dne 15. t. m. rai-vila svoj društveni prapor. Natančneje poročilo glej pod rubriko »Mladinski vestnik«. Glavni zbor jugoslovanske narodno-so-eijalistične mladine se vrši v dneh 7. in *‘B. septembra v Mariboru. V smislu sklepa zastopstva mladine z dne 4. maja t. L na podlagi sklepa glavnega zbora v Zagorju jeseni lanskega leta. Interparlamcntarni kongres v Bernu. Dne 22. t. m. se otvori v Bernu interpar-lamentarni kongres, ki bo trajal do 28. t. m. Na tem kongresu bo zastopana tudi jugoslovanska narodna skupščina. Opaža se, da se sedanja parlamentarna večina in vlada feoli brigata m podtema vprašanja Jrat -prejšnja. Zakaj tudi leta 1922 se je vršil inter-mriaaietearai kongres bi sicer aa Dunaju, ki je za nas mnogo bližje kot Bern, a naš parlament tam vseeno ni bil zastopan, čeprav bi bilo to tedaj zelo potrebno z ozirom sa neopravičene napade na našo drža-»vo radi narodnih .manjšin, če bi sedanja vlada kaj takega »grešila, bi Jo »Slov. Narod* gotovo preklel. Mednarodni kongres v Pragi. Začetkom tega mesca se je vršil v Pragi kongres rudarjev, na katerem je bilo zastopanih 18 držav s 122 delegati. Važna je izjava belgijskega delegata Delattre-a, ki je bila sprejeta tudi v resoluciji, da se je namreč ureditev internacijonalnih minimalnih tnead izkazala za nemogočo in da se mora veled tega prenesti boj za izboljšanje življenjskih razmer na naeijonalno podlago. O inšpekcijskem delu v revirjih je poročal čeho-slovak Brozik, ki je noglašal, da se d& kultura in civilizacija države meriti le po zakonih za varstvo zdravja in življenja svojih državljanov, kar velja zlasti za rudokope. ki izpostavljajo delavce neprestanim nevar-.aaattai. Tu ao potrebne uajdalekmžuajie odredbe, da se omeji statistika grozovitih smrtnih nezgod. V sami Ameriki Je v zadnjih štirih mescih poginilo v rudokoplb 9338 oseb. V svrho garancije za izboljšanje varnostnih odredb se morajo uvesti -delavski inšpektorji, ki jih voli delavstvo, plačuje pa država. Na kongresu se je tudi ugotovilo, da so kapitalisti povsod v ofeu-tevi in Aa m mora delavstvo boriti -m to, da si ohraui sedanji delovni čas. Doslej je bil delovni čas podaljšan v Nemčiji in Polj-' ski. Z ozirom na konkurenco zahteva sedaj podaljšate« delovnega časa tudi Avstrija. Ugotovili so tudi, da se je po vojni izselite iz raznih držav 150.000 rudarjev ter jmmmAUo v Afriki Otvoritev velesejma v Ljubljani. — i5 t. m. «e bil ot ver Jen ItaMJmaki vaie-sejm. Vlado je zastopal minister za promet g. Sušnik, ki je s primernim nagovorom in zagotovilom, da bo vlata upošteva-Ja lužni« ut razumevala aedosUtke, s Katerimi se mora boriti naša industrija ter tako podpirala to velevažno panogo našega i gospodarstva. — Cela prireditev je zares j jako*lepa in kaže velike uspehe naše in- i dustrije in obrti kljub vsem težavam, ki ju , ovirajo. Obisk je tudi naravnost velikanski. ; Ljubljanska borza. Z letošnjim velesej- j mom se je v Ljubljani otvorila tudi borza j z,a blago in vrednote. Pozneje se bo pečala tudi z valutami in devizami, ko bo dobila tozadevno dovoljenje. — Otvoritev te inštitucije je za nadaljnji razvoj našega gospodarstva velikega pomena in jo moramo tudi mi kar najiskreneje pozdravljati. Vs«sokol9ki zlet v Zagrebu je končal v nedeljo 17. t. m. nad vse sijajno. Ob tej priliki je prišlo popoldne do neljubih malih incidentov, ki pa celotnega utiša niso prav nič pokvarili. Pričakovati je bilo takih neljubih prask, saj nestrpnežev ne manjka. Smo pa mnenja, da se gre preko tega in se ne dela iz spopadov posameznih prenapetežev — seperatističnih demonstracij, ki jih ni bilo. Naši radikali proti demokratom. Ra-dikalsko glasilo za mariborsko oblast »Narodni gospodari je prinesel 14. t. m. sledečo notico: »Samostojni demokrati na lovu. Samostalna demokratska stranka pošilja svoje eksponente na deželo, da nagovarjajo podeželske poštarje za vstop v klub demokratskih poštnih uslužbencev. Čudno se nam zdi, da so ti eksponenti uslužbenci pri poštni direkciji v Ljubljani in da imajo ti toliko časa za politično agitacijo, dočim veliko število poštnih uslužbencev radi pomanjkanja osobja ne more priti na svoj po zakonu pripadajoči dopust. 2e par dni se potika po Mariboru neki Janko Tavzes, ki po svoje nagovarja ljudi za vstop v JDS. Tudi v strokovno organizacijo poštnih nameščencev hoče vpeljati strankarstvo, kar se mu pa gotovo ne bode posrečilo. Ruski emigranti in pravilnik o zapo-slenju inozemskih delavcev. — Gotovo je, da so ruski emigranti živeli v težkem položaju. Dobili so pri nas zavetje in nič nismo imeli proti temu, v kolikor gotovi Wrau-glcvci niso nastopali presamopašno in dokler je bilo pri nas zadosti dela. Sedaj pa primanjkuje dela, brezposelnost narašča, naše delavstvo se odpušča iz domačih obratov in inozemci morajo domov, v kolikor niso neobhodno potrebni. To predpisuje pravilnik za inozemske delavce. Čujemo pa, da ta pravilnik ne velja za ruske emigrante. Priznamo, da je težko poditi ljudi od nas, če ne vedo kam. Ne moremo pa tega pustiti vnemar in naše ljudi gledati na cesti. Rusija je velika, dosti je tam za pridnega dela. Dolžnost naše vlade je, da se Rusom omogoči povratek v Rusijo. Zato je skrajni čas, da naša država že napravi kmalu sporazum z Rusijo in pri lem zaščiti emigrante, ki so pri nas, da se jim brez posledic dovoli povratek v domovino. — S tem bi bilo domačemu delavstvu veliko po-magano. Naši ljudje bi dobili dosti lepih služb, pa tudi dosti lepih in slabih stanovanj. Naša vlada se mora resno in nemudoma lotiti tega vprašanja, ker je življenjskega pomena za naše delavstvo. Če naši demokrati kriče, da bi bilo priznanje Rusije izdajalsko delo Radiča, je ravno nasprotno resnica že iz tega razloga, ker je vedno ravno nasprotno res, kakor to, kar trdi širokoustno demokratsko časopisje. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim prooorstna bizeljska vina od najboljših vinogradnikov. Preskrbljeno je tudi za dobro kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča gostilna „prl Novaku", v ^p. Šiški, Vodnikova cesta 300 Gospodarstvo. Koliko Je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1526 — 1525*— 100 franc, frankov » 437-5 445*— 100 laških lir » 358*— 363*5 100 Čeških kron » 239- 238- 100 avst. kron » 0.1146 0*114 100 ogrskih kron > 011 01085 100 bolg. levov » 58-74 59-02 100 dolarjev » 8000-- 8040 — 100 angl. funtov > 36300 — 36400- Curiška borza, 100 dinarjev je stalo 20. avg. švicarskih 655 13. avg. frankov 660 100 franc, frankov > 2880 2945 100 laških lir M 2360 23-97 100 čeških kron » 1595 15-70 100 avst kron » 0-0075 0-00748 100 ogrskih kron » 0007 0-007 100 bolg. levov » 385 3*87 100 dolarjev » 531*— 530*50 100 angl. funtov » 2388*— 2405-- Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) »Pa vendar ne Harry, celo hvaležna sem ti za tvoje opozorilo. Kako si že preje omenil; da bi se mogla najina poroka že pojutrišnjem vršiti v podružnični'cerkvi?« Da, srček mojk »Že dobro, potem te prosim,'da vse potrebno ukreneš, da se že pojutrnjem poročiva. Ali ti je tako prav, Harry?« Mesto odgovora jo tesno privije k sebi. »Eliza, kako vprašanje, saj Je naj- večja sreča za mene, da boš že v tako kratkem času postala za vedno moja k »In potem, Harry, sem si vendarle premislila, da bi bilo najbolje, da se po poroki podava na potovanje. Morda v Italijo, saj lahko celo zimo preživiva v inozemstvu.« »Vse se bo izvršilo, kakor želiš« vkzlikne Harry, ki se 'ne malo čudi hipni izpremeinbi njenih načrtov. »Oh, kako sem li hvaležna, dragec, da vse moje želje tako rad izpolniš. — Vse to ti bom poplačala z najudanejšo ljubeznijo!« Harry si ne upa ničesar ugovarjati. Malo preje je njegova lepa nevesta vse drugače govorila Zdi se mu kot da jo ie prevzel strah pred neko zagonetno tajnostjo, kot da hoče uteči grozeči ji usodi. j Moja sladka golobičica, potem moram še danes napraviti razna pota, da se 'more vršili najina poroka že poju-tranjem. »Oh, li hočeš oditi?« »Da, dragica, moram, saj je nujno potrebno!« Toda danes zvečer prideš še semkaj, kaj ne, Harry ?« »Harry, tako rada bi se razgovar-jala s teboj.« >Kakor ukažeš, moja draga, pa pridem!« Harry poljubi Elizo, ki ga strastno objame. Potem pa hitro odide. Eliza gleda 'za njim, dokler ji ne izgine izpred oči. Njen lepi obraz dobi mračno resne poteze, temne oči se ji svetijo kot' blisk. »Kdo je bil tujec, pa ne kdo Jakovih tovarišev?« Pri tej misli se strese, 'oči upre v vrata, kot da se boji, da ' se ji vsak hip prikaže grozna pošast. Vendar je vse mirno. Morda pa se le brez vzroka bojim. Terror ieži že zdavnaj na dnu morja, kajti sicer l>i me bil Jak že gotovo našel!« »Mogoče me je pa opazil eden njegovih prejšnjih tovarišev ter me kljub barvanim lasem spoznal, to ni tako neverjetno. Gotovo bi mi potem pretila nevarnost, zato moram proč — proč — tako hitro kot le mogoče. Kakor hitro postanem Harryjeva žena, ' potem me bodo kmalu nehaji zasledovati moji protivniki, bolje je. če jim vsaj za‘eno leto zginem izpred oči, potem ne bo nihče več mislil name.« Eliza se zamisli, potem pa nadaljnje: »Doslej mi je bila sreča bolj mila kot sem pričakovala. Dobila sem ljubljenega moža. svojo 'tekmovalko sem izpodrinila, v posesti milijonskega premoženja se mi smehlja krasna bodočnost. Samo Še en dan naj mine, kajti pojutranjem zvečer se odpeljeva s parnikom v daljnji svet!« Eliza stopi k oknu in pazljivo motri tiho ulico pred vilo. Ali ni tam ob sve-tilkinem stebru neka senca, ali ne vidi tam moške postave? Eliza ne more natančno razločiti, če izvira omenjena senca od moške osebe, zato naglo poišče svoje kukalo; ko pa z njim v roki znova stopi k oknu, ni o zagonetni senci ne duha ne sluha. > Zmotila sem se, v svoji domišljiji vidim pri 'belem dnevu pošasti!« Kljub temu jo ure do večera nagajajo z velikim strahom, vsak šum'Li ropot jo neprestano vznemirja. Prav oo dahne si, ko pride zvečer ITarry k njej. utrujen od raznih potov radi uredih" poročnih ceremonij. ■'•Ubožec moj, Itako si tekal, znoj ii celo stoji na čelu.« Ponudi mu kozarec pijače, da si ugasi žejo, potem ga pa nežno privije k sebi. ’Kako je izpadlo, dragec moj?« »Vse je pripravljeno. V teh par urah sem vse dosegel kot sem si le želeti mogel. Pojutranjem ob enajstih dopoldne se vrši najina poroka. Zapreke ne more biti nobene več.« Hliza strastno objemlje Harryja. Končno — končno je vendarle dospela do zaželjenega cilja. Sedaj je ne navdaja nobena bojazen več pred zagonetnim opazovalcem, saj je v nekaj dneh že na ženitovanjskem potovanju, 'kjer se more maščevalnosti Jakovega druga, če je bil opazovalec eden njegovih tovarišev, prav iz srca rogati. Dotlej pa mora njena služinčad strogo paziti ter vsaki tuji osebi zabraniti vstop v vilo. Našim rodbinam priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde*. lUSa dolžnost ]e, da kupujemo od tonik, ki Inserl-rajo o naiem listu! Vsak dan trikrat sveie pecivo priporo!« Jean Schrey, nasl. JAKOB KAVČIČ parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 BRZO-BRZO na vlak v Celje v veletrgovino It. STEKHECKI kjer kupite letos _ za moško, in volneno za ženske obleke, aUlinO be|Q> pisan0 jn rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudrvito nizkih cenah v veletrgovini R. Ste meckl, Coljo. Trgovci ems-cene. Cenik zastonj! Česar ne ve$, vpraSaj Univerzitetni informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihailova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). Oglašajte v Novi Pravdi! Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obrobe. Telefon 220 Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecljalist za ortopedična in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Modistka M.HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja ostale slamnike, nakitene in prazne po lastni ceni, bele klobuke (oblike) od 160 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din in klobuke drugih barv po 150 Din. TVORNICA DEŽNIKOV L HlkuS, IMUN. Mestni trg priporoča svojo zalogo dežnikov in sprehajalnih palic po najnižji ceni. kupite manufakturno blagg v trgovini Najcenejše Franc Rozman Celi e, Glavni trg it. 8 Vse pisalne, risalne In ioiske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. iTone Mnisnj j Pleskar za stavbo in ‘,pohi-1 štvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosii-karstvo na steklo, pločevino, zid, les Itd. Itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemalo v Kolodvorski ulici št. 9. Prvorazredni moderni brzopisalni stroj Stoecaer-Record Vrhunec finomehanike! Zastopstvo: Luci. Baraga Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. AVTO - VOZI B6NC1HA! JU 30-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON iTBV. »60 Edino iv)^0r nadomesti in prekosi okus In rediinost meso e hrani. očala, ftipalcl ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, Izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Stefan Ferant urar državnih ieleznlc Celje, Deikoo trs 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. Prlporofa se tvrdka JOSIP PETELINC LJUBLJANA, S«. Petra nasip 7. Blizu Prešernovega spomenika. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeegeeeeteee«eegte«fe • Najboljši Šivalni stroji Orltznor v vseh j • opremah za rodbinsko rabo in Adler za ; • obrtniško rabo Istotam potrebščine za kro- • • Jače, šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne ve- • • ženine, kravate, čipke, nogavice, razni • I bombažni sukanci, svile v niti, Jedilno • • orodje, opaUa, aluminij, žlice, vilice, • t noži, Škarje, britve, razne palice, nahrbt- ; S niki, igle za vse sisteme šivalnih strojev • • ter njihovi posamezni deli. — Propravila; • šivalnih strojev se sprejemajo. Pouk v; tvezenju, krpanju perila in nogavic naj • stroie brezplačno. Večletna garancija; za Šivalne stroje. • Postrežba točna. Bill Cens n -iiiiljc Imlii.iiiltliliuiii Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z, sprejema vloge na knjižice in plača čistih 70l obresti brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi *a vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Pcdeiluje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkniantneje. Podružnice: Ekspoziture: TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Dunalska cesta itev. 4 (v lastni stavbi). Kapital In rezerva Din 18,300.000. Iivriufe vso banžne posle Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica naltožneje In najkulantnele. Konjice Meia-Dravograd Brzojavi i Trgovska. Tol.i 139, 145, 49«.