4
PEES
*74
cusiu uni mu et tue
ZDRUŽITEV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE NA GORENJSKEM DAJE VELIKE MOŽNOSTI ZA
HITREJŠI RAZVOJ
V oktobru so se komunisti Gozdnega gospodarstva Bled sesta -li z namenom, da se dogovorijo o skupnih In enotnih stališčih glede predvidene ustanovitve sestavljene organizacije združenega dela gozdarstva ln lesnopredelovalne Industrije Gorenjske, pa tudi o organizacijskih spremembah glede na ustanovitev 6 Temeljnih organizacij združenega dein.
Sekretar TONEJC je uvodoma obvestil organizacijo, da se je v začetku meseca sestal politični aktiv vseh družbenopolitičnih organlznclj, ki delujejo v gozdarskih In lesnih organizacijah Gorenjske. Ko so predstavniki Zveze komunistov, sindikatov ln mladino ln vseh osmih organizacij, ki pripravljajo ustanovitev sestavljene organizacije, obravnavali Integracijska gibanja v teh delovnih organizacijah (GG Bled, GG Kranj, LIP Bled, .JELOVICA Škofja Loka. ALPLES Železniki, GRADIS Škofja Loka, AERO-CELU-LOZA Medvode), so sprejeli več zaključkov. Izmed teh velja posebej poudariti, da politični aktiv ugotavlja upravičenost in ekonomsko utemeljenost združevanja gozdarstva ln lesne Industrije na Gorenjskem tako, da bo tudi možno najučlnkovltejfie povezovanje teh dejavnosti v
slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru.
V nadaljevanju je ŽERJAV Franc dipl. inž. gozd. , predsednik komisije delavskega sveta podjetja, ki skrbi za potek razprave in obravnavanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sestavljene organizacije, razložil, kaj je bilo doslej narejenega in kakSne naloge nas še čakajo.
Poudaril Je, da sta razpravo o združitvi gorenjskih gozdarjev in lesarjev začela Medobčinski komite ZKS za Gorenjsko in Gospodarska zbornica Slovenije, Tako je bil spomladi letos formiran Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali direktorji 8 organizacij. Ta odbor Je, naročil strokovno študijo, ki bi bila solidna podlaga za V-azgovore ln priprave o povezavi gorenjske gozdarske in lesno-predelovalne
Mehanizirano beljenje, krojenj. In tr».PO«lr^e ln eorllranje oblovine z elektronskim upravljanjem - foto GG Bled
2
branže. Omenjena Študija je ugotavljala razdrobljenost proizvodnih zmogljivosti in pomanjkanje razvojnih programov na eni strani, na drugi strani pa bogato surovinsko zaledje in zato seveda velike možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. Glede organizacijske oblike sestavljena organizacija (SOZD) ne spreminja niti položaja temeljnih organizacij (TOZD) niti položaja delovnih organizacij (OZD). Skupni interesi in skupne zadeve, zaradi katerih se ustanavlja SOZD, so naštete v 4, Členu predloga samoupravnega sporazuma, ki ga je vt. kdo dobil v Časopisu "ZDRUŽITEV",
Po razpravi so Člani osnovne organizacije sprejeli naslednje zaključke in sklepe:
1,	Komunisti Gozdnega gospodarstva Bled sprejmejo po-
litiCne zadolžitve in odgovornost da z aktivnim delovanjem v TOZD' ustvarijo ugodno stanje za Vključitev GG Bled v SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske.
2,	Sedanji sekretariat oziroma bodoCl Svet ZK bo vsklajeval
politiCno dejavnost osnovnih organizacij ZK in Jih obvešCal o vseh dogajanjih,
3,	Sedanji sekretar oziroma bodoCl sekretar Sveta ZK skrbi za povezavo z Občinskim komitejem ZK in po potrebi zahteva njegovo pomoC.
4,	Komunisti morajo preprečevati razširjanje mišljenja in
argumentov proti združitvi podjetja v SOZD. Aktivni morajo biti v razpravi o predlogu samoupravnega ■ sporazuma in ob sprejemanju le-tega.
5,	Komunisti menijo, da se pri formiranju skupnih služb
SOZD ne sme nakopičiti nova režija in novi stroški, paC pa je delo teh služb treba smotrno povezati s sedanjim strokovnim in administrativnim kadrom podjetij, ki se združujejo.
Glede nove organiziranosti ZK v podjetju so komunisti sprejeli naslednje sklepe:
1.	Formirajo se osnovne organizacije v:
a)	TOZD Gozdarstvo Bohinj
b)	TOZD Gozdarstvo Pokljuka
c)	TOZD Gozdarstvo Jesenice
d)	TOZD Gozdarstvo Radovljica, TOZD Gozdno avtopre-
vozništvo z delavnicami, TOZD Gozdno gradbeništvo in skupne ■ strokovne službe.
2.	Osnovne organizacije formirajo SVET ZK GG Bled. Vsaka organizacija izvoli v svet po 2 Člana, Člani Sveta izvolijo med seboj sekretarja.
3.	Svet ZK GG Bled mora sestaviti poslovnik in upoštevati posebnosti GG Bled. Njegov
namen je preprečiti manjšo u-Cinkovitost organizacije. Svet ZK bo za pomembne politične naloge sklical sestanek vsega Članstva, vendar pa najmanj enkrat letno.
4,	Sekretarji oddelkov morajo do 20.11.1974 sklicati -sestanke oddelkov, ki Bprejmejo sklep o ustanovitvi osnovne organizacije, Izvolijo sekretarja In 'iva Munii t< Svet, pri ferner naj bo en Clan sekretar.
5.	Sedanji Bekretar skliče prvo sejo Sveta ZK GG Bled do
1.	12. 1974.
K. J.
Pretnar Franc
Poročilo o poslovanju v obdobju od I.-IX. 1974
FinanCni uspeh poslovanja je odvisen od doseženega obsega proizvodnje in realizacije. V gozdarstvu je proizvodnja odvisna tudi od naravnih pogojev, zato je obseg proizvodnje in realizacije Časovno neenakomeren. Višek Je dosežen prav v jeseni, proti koncu leta pa intenzivnost pade, kar kažejo primerjave ustreznih podatkov. Prav ta kul-fninacija, ki je nastala konec
obravnavanega obdobja^vpliva na nenormalno visok trenutni finančni rezultat, ki Be bo kot vedno proti koncu leta zmanjSal zaradi konstantnih stroškov in moCnega padca obsega proizvodnje v zadnjem Četrtletju.
Posek je opravljen v družbenih gozdovih glede na letni plan po obratih v naslednjih odstotkih:
Mladi traktoristi na tečaju z inštruktorjema praktičnega pouka v dolini Drage - foto GG Bled
.‘V, '■ , /o f.' - ' ; 'y; /.v- .	Plan poseka	za 1. Posekano do		Indeks
; • •' -.J	74. v m3	30.	9.74. v m3	
GO Boh, Bistrica	32. 700		33.373	102
GO Pokljuka	36. 200		28.834	80
GO Jesenice	8.700		7. 241	83
GO Radovljica	2,500		2. 326	93
SKUPAJ	80. 100		71.774	90
Stanje zalog posekanega lesa v		1974 v	družbenih gozdovih na-	
gozdu, na kamionskih cestah in		slednje:		
na skladiščil» pa je bilo 30.9.				
Obrati	Stanje	zalog 1. 1. 1974 Stanje zalog		
	v m3		30. 9. 1974 v m3	
GO Boh. Bistrica		16. 844		13.504
GO Pokljuka		11.514		7. 840
GO Jesenice		3. 983		2, 952
GO Radovljica		798		1.432
SKUPAJ		33.139		25.728
Od obsega izvršenega poseka in		v fizičnih enotah iz		družbenih
od višine stanja zalog je odvi-		gozdov naslednji:		
sen obseg realizacije, ki je bil				
Obrati	Sortiment Letni plan		Dosežčna	Indeks
	re alizacije		realizacija	
	m3		v času I-IX	
			m3	
GO Boh. Bistrica	iglavci	37.000	32. 538	88
	listavci	6.000	4.319	72
	SKUPAJ	43.000	36.857	86
GO Pokljuka	iglavci	37.700	31.730	84
	listavci	3.700	911	25
	SKUPAJ	41.400	32. 641	79
GO Jesenice	iglavci	7. 900	7.114	90
	listavci	1. 600	1. 147	72
	SKUPAJ	9. 500	8. 261	87
GO Radovljica	iglavci	2. 300	1. 196	52
	listavci	500	501	100
	SKUPAJ	2.800	1. 697	61
GG Bled	iglavci	84.900	72. 579	85
	listavci	11.800	6. 880	58
	SKUPAJ	96. 700	79.459	82
Iz podatkov o prodaji sortimen-tov lahko razberemo, da je visok odstotek prodaje dosežen pri iglavcih, listavci pa so realizirani le nekaj čez polovico.
Če nadalje upoštevamo, da je med listavci 70 % drv, ki negativno vplivajo na akumulacijo, bo držala uvodna trditev, da S6 bo dohodek do konca leta znižal.
- 7M n» bom p» obelod»B ctanje » poajetjo ...
Delitev presno*« n j* md TOZD
1
4
Finančni podatki o poolovanju v devetih mesecih tega leta pa so naslednji ( primerjav* z letnim planom ):
Realizacija iz družb. gozd. Realizacija storitev Realizacija iz zaseb.gozd. Realizacija invest, v l.rež. Realizacija gojenja Interna reallz.med TOZD-i Ostala realizacija
Materialni atroSkl Dohodek
Zakonske in pogodbene obv.
Del doh. za OD in sklade Izplačani OD Ostanek dohodka
Finančni rezultat, ki je naveden zgoraj, je začasen tudi v pogledu združevanja dela sredstev za skupni razvoj gozdarstva v Sloveniji, kar je predvideno po novem republiškem zakonu o gozdovih. Ta zakon določa, da morajo vse gozdno gospodarske organizacije v Sloveniji iz ostanka izločiti 20 % del, ki bo služil za skladnejši razvoj gozdarstva v Sloveniji predvsem v investicijskem smislu. Zaradi opisanega razloga in pa zaradi Bezonskih vplivov proizvodnje in realizacije na celotni dohodek sc bo ostanek dohodka konec leta bistveno zmanjšal.
'lan za 1. 1974	Doseženo I-IX, 74	Indeks
56.147.000	57. 682.219	103
952. 297	3. 081.973	324
22. 313. 000	24. 419.774	109
13. 642. 513	7. 274. 560	53
3. 846. 735	2. 393. 813	62
7.468.624	5. 209.087	70
4. 599. 007	2. 089. 531	45
60.	946.	142	47.	686.	275	78
48.	023.	234	54.	464.	682	113
4.	859.	635	4.	519.	838	93
43.	163.	599	49.	944.	844	116
29.	245.	573	23.	712.	104	81
13.	918.	026	26.	232.	740	188
Ob vsakem začasnem obračunu poslovnega uspeha pogledamo tudi gibanje osebnih dohodkov in skušamo oceniti primernost njihove višine glede na gibanje živ-ljenskih stroškov. O osebnih dohodkih povejo največ številke, zato v nadaljevanju navajamo tabelo poprečnih osebnih dohodkov na 182 ur in na vse ure v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in s stanjem poprečnih OD konec leta 1973.
Osebni dohodki na poprečno 182 ur mesečno:
rt
• •••«••»«•••«M»«
d
Skupaj celotni dohodek	108:969. 376	102. 150. 957	94
	Plan za 1. 1974	Doseženo	Indeks
		I-IX. 74	
Obrati	Povprečje Povprečje' za čas za 1. 1973 I-IX. 73		Povprečje za «“as 1-IX. 74	I-IX. 74 I-IX. 73	Indeksi I-IX 74 1973
Boh. Bistrica	2.016	2.566	21808	139	109
Pokljuka	2. 073	2.448	2.739	132	112
Jesenice	2.037	2.390	2.688	132	112
Radovljica	2. 230	2. 627	2.746	123	105
Transp. obrat	2.410	2.799	3. 183	132	114
Gradb. obrat	2.048	2.410	2. 690	131	111
Splošna uprava 2.919		3.382	3.702	127	109
SKUPAJ	2. 155	2.533	2.870	133	113
Kot je znano, naši delavci delajo več kot 8 ur in je poprečje z upoštevanjem vseh ur naslednje:
5
Prijateljstvo je tudi pogoj za uspehe pri delu. Obe skrbita za prehrano in bivališče delavcev v Volčjih jamah - foto GG Bled
Obrati
Povprečje Povprečje Povprečje	Indeksi
za čas	za leto	za čas	I-IX.	74	I-IX. 74
I-IX. 73	1973	I-IX. 74	I-IX.	73	1973
Boh. Bistrica	2. 051
Pokljuka	2. 220
Jesenice	2.233
Radovljica	2. 438
Tran sp. obrat	2.813
Gradb. obrat	2.517
Splošna uprava	2. 922
SKUPAJ	2. 328
2.419 2. 608 2. 759 2. 857 3.254 2. 956 3.401
2. 738
2.	906 2. 925 2. 961
2.	965 3.675
3.	293 3.716
3. 123
142
132
133 122 131 131 127
134
Poprečni nivo osebnih dohodkov je v primeru z drugimi gospodarskimi organizacijami v občini precej visok, kar pa je glede delovnih pogojev in fizičnih naporov v gozdni proizvodnji tudi upravičeno.
Ob začasnem obračunu dohodka je bil napravljen izračun dovoljenega obsega osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu o delitvi OD v gozdarstvu. Dejanska masa izplačanih OD je na-pram dovoljeni za 250.733,73 din ali 1 % prekoračena. Pripravlja se nov samoupravni sporazum o delitvi OD, ki se bo lahko uporabljal še za drugo polovico 1. 1974 in menimo, da nam bo omogočil dvigniti vrednost točke od 0.068 do 0.07 din. Če bi obračunali razliko po tej
120
112
107
104
113
112
109
vrednosti za nazaj;, bi se nje poprečje osebnih povečalo za 2. 94 % ali leto 35. 28 %. O načinu nja vrednosti točke se vse TOZD poprej sperazumeti Začasni izračun uspeha je izde lan tudi za vse TOZD-e, iz terega je razviden del ga rezultata, ki je bil od nega finančnega rezultata dose žen na posameznem TOZD-u.
Povedati moramo še to, da znesek finančnega rezultata posameznih TOZD-ih zelo različen in prav nič v rai mer ju z obsegom celotnega dohodka ali osebnih dohodkov TOZD-a. Ugotovljeni rezultati po TOZD-ih bodo morali biti temeljito analizirani in v tem glasilu posebej obrazloženi.
Remec Franc dipl. ing.
Predlog plana tehnične gozdne proizvodnje v letu 1975
Bližamo se zaključku leta 1974 in s tem tudi izpolnitvi postavljenih planskih obvez v tem letu, zato moramo že načrtovati obseg naše dejavnosti za naslednje leto.
Podajam predlog plana tehnične gozdne proizvodnje, tj. predlog plana poseka in prodaje lesa v letu 1975. Predlog je prikazan v m3 ločeno na iglavce in listavce ter skupaj, kakor tudi ločeno za družbeni in zasebni gozd.
od katerega ustvarjamo glavni del dohodka pri našem podjetju in od katerega so odvisne ostale dejavnosti, določimo na osnovi potrjenih gozdnogospodarskih načrtov.
Glavna značilnost obsega poseka in prodaje lesa v tem in naslednjih letih je znižanje količin v družbenem gozdu in možnost povečanja teh v zasebnem gozdu. Taka tendenca rezultira iz stanja proizvodne sposobnosti gozdov in jo ugotavljamo z gozdno-gospodarskimi načrti.
Znižanje obsega prodaje lesa v družbenem gozdu poteka počasneje kot bi moralo biti z ozirom na možnosti poseka lesa, ker se istočasno znižujejo prehodne zaloge. Te so znašale v letu 1965 ca 65.000 in so za konec leta 1975 predvidene v višini 12.050 m3, računano za celo podjetje. Tako zniževanje prehodnih zalog pa omogoča prehod na novo sodobno tehno-logijo v gozdni proizvodnji in izgradnjo sodobnih mehaniziranih lesnih skladišč.
Obseg poseka in prodaje lesa
Iz naslednjih količinskih prikazov je razvidno, da pri zasebnem gozdu med letom 1974 in 1975 ni bistvenih razlik. Drugače pa je s količinami v družbenem gozdu, saj je predlog plana oddaje v letu 1975 za 6.200 m3 ali 6,5% nižji, kar pomeni v skladu z letošnjimi poprečnimi cenami za 4, 278. 000,- din manjši dohodek. Izpad, ki pa se bo v letu 1976 zopet ponovil, bomo morali nadomestiti z boljšim vrednotenjem gozdnih sor-timentov. Ne sme nam biti vseeno, v kakšne izdelke bomo predelovali kvalitetni les naših gozdov.
Z enim prijemom viličarja je
PREDLOG POSEKA DRUŽBENI GOZD	1975	kamion razložen - foto GG Neto m3	
TOZD	Iglavci	Listavci	Skupaj
Boh. Bistrica	28. 100	4.000	32. 100
Pokljuka	34.100	3. 700	37.800
Jesenice	8.000	1. 900	9. 900
Radovljica	2. 000	500	2. 500
Gozdno gospodarstvo	72.200	10. 100	82. 300
Plan 1974	73.700	11.400	85.100
ZASEBNI GOZD			
Boh. Bistrica	9. 900	3. 200	13.100
Pokljuka	6. 100	2. 200	8.300
Jesenice	12.000	6. 200	18.200
Radovljica	15.600	5.800	21.400
Gozdno gospodarstvo	43.600	17.400	61.000
Plan 1974	43.200	16. 800	60.000
VSEGA SKUPAJ:	115.800	27.500	143.300
S sej samoupravnih organov
S seje delavskega sveta z ohe 27. 9. 1974.
1. Za obravnavo osnutka in potek razprav o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdarstva in lesne industrije je imenovana 13 članska komisija. Predsednik komisije je Žerjav Franc, dipl. ing.
V koordinacijsko komisijo delovnih organizacij, ki se združujejo, je imenovan direktor Tolar Pavel in predsednik komisije za organizacijo razprav tov. Žerjav Franc.
2. Sprejeli smo predlog rebalansa investicij v letu 1974 in sicer: za cesto v Medvedove konte je odobreno 100. 000, - din, za garažno halo v Avtoparku 200. 000, - din, za mehanizirano skladišče v Bohinju 3, 000. 000, -din, za nakup stanovanja na Jaršah za zdravnika naše obratne ambulante 100.000,- din in za gradnjo vlak na območju GO Bohinj 160.000,- din.
nadaljevanje na 7. strani
PREDLOG ODDAJE LESA 1975			Neto m3	3.	Odobrili smo postavitev dveh naprav za izdelavo tramičev in za opremo v znesku 2.000.	000,- din, dalje nabavo dveh kamionov za 1,350.000,-din, za gozdno mehanizacijo 840.000,	- din, za gradbeno mehanizacijo 450.000,- din in za cesto na Dobrčo 200. 000, - din. 4.	Sprejeli smo rebalans plana
TOZD	Iglavci	Listavci	Skupaj	
"DG"				
Boh. Bistrica Pokljuka Jesenice Radovljica	31.200 36. 600 8. 300 2. 200	4.100 3.800 2.000 600	35. 300 40. 400 10. 300 2.800	
Gozdno gospodarstvo	78.300	10.500	88.800	investicijskega vzdrževanja in sicer za gozdni obrat Bohinj
Plan 1974 "ZG" Boh. Bistrica Pokljuka Jesenice Radovljica	83.200 8.200 5.300 10.300 13. 500	11.800 300 400 1.200 1.500	95.000 8. 500 5. 700 11. 500 15.000	v znesku 638,000,- din, za gozdni obrat Pokljuka 1.320.000,	- din in za gozdni obrat Jesenice v znesku 995.000,	- din.
				5. Delavski svet je potrdil 5-letni program gradnje .gozdnih cest in plan gradnje cest za leto 1975.
Gozdno gospodarstvo	37. 300	3.400	40.700	
Plan 1974 "DG + ZG" Boh. Bistrica	36. 900	2. 200	39. 100	6. Gozdno gospodarstvo Bled podpiše garancijsko izjavo za najetje posojila za gradnjo zimsko športnega centra "Kob-
	39.400	4.400	43.800	
Pokljuka Jesenice Radovljica	41. 900 18. 600 15. 700	4.200 3.200 2. 100	46. 100 21.800 17.800	je solidarnostno z drugimi člani konzorcija poravnati odplačila, če investitor tega ne bi mo-
Gozdno gospodarstvo	115. 600	13. 900	129. 500	gel plačevati.
Plan 1974 120. 100 SEČNJA IN ODDAJA LESA 1975		14.000	134. 100	7, Elektro Kranj smo odobrili dolgoročno posojilo v znesku 31. 500, - din za dobo 15 let z
				2 % obrestmi. To posojilo je podjetje "Elektro" Kranj posta-
				vilo pogoj, ker sicer ne bi moglo zagotoviti električne energije za obratovanje mehaniziranega
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED			Neto m3	
Tekst	Iglavci	Listavci	Skupaj	skladišča v Bohinju.
POSEK: DG ZG	72. 200 43. 600	10. 100 17.400	82.300 61.000	8. Sistemizirana so nova delovna mesta na mehaniziranem skladišču: - vodja mehaniziranega skladi-
SKUPAJ:	115. 800	27.500	143.300	šča z osnovo 250 do 300 točk - delavec na komandnem pultu
				s 180 do 235 točk
ODDAJA: DG ZG - gozd	78. 300 37. 300	10. 500 3.4Ó0	88. 800 40.700	-	vzdrževalec linije s 180 do 235 točk in -	voznik nakladalca s 180 do 220 točk osnove za obračun OD. 9. Sprejeli smo predlog o spremembah kriterijev za priznavanje terenskega dodatka in višin za posamezno kategorijo. Terenski dodatek bo po novih določilih obračunan od 1. aprila 1974.
BLAGOVNA PROIZVOD. N JA SKUPAJ:	115. 6C0	13. 900	129.500	
				
NEBLAGOVNA PROIZVODNJA: ZG - gozd	6. 300	14.000	20.300	
SKUPAJ PROIZVODNJA	121.900	27. 900	149.800	
				
SEČNJA IN ODDAJA "TOZD BOHINJ"	LESA 1975		Neto m3	10. Sprejeli smo predlog o revalorizaciji nadomestil o-sebnih dohodkov za prvih 30 dni
				odsotnosti zaradi bolezni in poškodb pri delu. Valorizacija je
Tekst	Iglavci	Listavci	Skupaj	vsklajena z revalorizacijo, ki jo je sprejela skupnost zdravstve-
POSEK: DG ZG	28.100 9. 900	4.000 3.200	32.100 13. 100	nega zavarovanja Kranj za nadomestila OD, ki jih izplačuje za bolovanje nad 30 dni. 11.	Za gradnjo in adaptacijo hiš izven območja GG Bled smo odobrili 100.900,- din petnajstim delavcem, pretežno iz SR Bosne in Hercegovine. 12.	Sprejeli smo predlog o sodelovanju s Centrom za izo-
SKUPAJ:	38.000	7.200	45. 200	
ODDAJA: DG ZG - gozd	31.200 8. 200	4. 100 300	35. 300 8. 500	
BLAGOVNA PROIZVODNJA SKUPAJ: 39.400		4.400	43. 800	braževanje in svetovanje iz Kranja, ki se nanaša na izpopolnitev organizacije poslovanja.
NEBLAGOVNA PROIZVODNJA ZG - gozd	1.700	2. 900	4. 600	13. Kot prispevek za Kozjansko je delavski svet podaril Občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah 50 kom. telefonskih
SKUPAJ PROIZVODNJA: 41.100		7.300	48.400	drogov.
				14. Sedanji štab za narodno obrambo pri GG Bled se je preimenoval v Odbor za splošni ljudski odpor. Dejansko je štab
SEČNJA IN ODDAJA "TOZD POKLJUKA"	LESA 1975		Neto m3	že sedaj opravljal naloge izvršilnega organa, zato je bilo preimenovanje potrebno. 15, Odobrili smo dotacijo koordinacijskemu odboru sindi-. kalnih organizacij pri GG Bled
Tekst	Iglavci	Listavci	Skupaj	
				
POSEK: DG ZG	34. 100 6. 100	3. 700 2. 200	37.800 8. 300	v znesku 5.000,- din in sindikalni organizaciji skupnih služb v znesku 12.000,- din. Delavski svet priporoča temeljnim
SKUPAJ:	40. 200	5. 900	46.100	tacijo svojim sindikalnim organizacijam po ključu 200, - din na stalno zaposlenega delavca.
ODDAJA:				
DG ZG - gozd	36. 600 5. 300	3. 800 400	40.400 5.700	16.. Delavski svet je sprejel sklep o pristopu v interesno skupnost za izgradnjo turi-
BLAGOVNA PROIZVODNJA SKUPAJ: 41.900		4. 200	46.100	stične in rekreacijske infrastrukture Bleda.
NEBLAGOVNA PROIZVODNJA ZG - gozd				
	800	1.800	2. 600	Komisija za organiziranje TOZD je pripravila predlog sporazuma
SKUPAJ PROIZVODNJA:42. 700		6. 000	48.700	ganizacijo GG Bled. Predlog so pripravili delegati iz obratov, ki sodelujejo v komisiji in pri tem upoštevali predloge ter pri-
				
				pombe, s katerimi so se sezna-
PRESEK I
SEČNJA IN ODDAJA LESA "TOZD JESENICE"	1975		Neto m3	nili zbori delavcev ob razpravi o osnutku sporazuma. Predlog bomo še ta mesec predložili ■zboru delavcev glede odločitve o združitvi TOZD.
Tekst	Iglavci	Listavci	Skupaj	« I v»
POSEK: DG ZG	8. 000 12. 000	1. 900 6. 200	9. 900 18.200	Komisija za pripravo predloga novega pravilnika o delitvi o-sebnih dohodkov je obravnavala metode ocenjevanja delovnih mest in bo na naslednji seji
				verjetno že pripravila osnutek novega pravilnika oziroma osnove za sporazum o delitvi oseb-
SKUPAJ:	20. 000	8.100	28.100	
				
ODDAJA: DG ZG - gozd	8. 300 10. 300	2. 000 1.200	10.300 11.500	nih dohodkov. Odbor za medsebojna razmerja je na seji dne 7. 9. 1974 reševal sledeče:
BLAGOVNA PROIZVODNJA SKUPAJ:				
	18. 600	3.200	21.800	1, Na prosto delovno mesto "vodje priprave proizvodnje"
				je izbral od 7 prijavljenih kandidatov tov. Podlogar Jožeta, gozdarskega tehnika in določil poskusno dobo 6 mesecev.
NEBLAGOVNA PROIZVODNJA ZG - gozd	1.700	5.000	6.700	
SKUPAJ PROIZVODNJA:	20. 300	8. 200	28. 500	2.	Sprejel je predlog o sistemizaciji delovnega mesta "vodja avtoprometa" v transportnem obratu in dal predlog v 15-dnevno javno razpravo. 3.	Na prosto delovno mesto "vodja službe za gradbeništvo" v sektorju za plan in ekonomiko je odbor izmed dveh
SEČNJA IN ODDAJA LESA 1975 "TOZD RADOVLJICA"			Neto m3	
Tekst	Iglavci	Listavci	Skupaj	prijavljenih kandidatov izbral tov. Lavrih Bojana, gradbenega
POSEK: DG ZG	2.000 15. 600	500 5.800	2.500 21.400	tehnika. 4. Odbor je dodelil 5 štipendij za šolanje na srednjih šolah in eno na ekonomski fakulteti. Trem članom kolektiva je odobril dopisno šolanje na srednji gozdarski šoli.
SKUPAJ:	17.600	6. 300	23.900	
				
ODDAJA: DG ZG - gozd	2. 200 13.500	600 1.500	2.800 15.000	5. Prosto stanovanje v Bohinjski Bistrici je dodeljeno Zalokar Lovrencu, traktoristu.
BLAGOVNA PROIZVODNJA SKUPAJ:	15.700	2. 100	17. 800	Odbor za splošni ljudski odpor je obravnaval obširen predlog o izpopolnitvi priprav za splošno
NEBLAGOVNA PROIZVODNJA ZG - gozd	2.100	4. 300	6.400	ljudsko obrambo in zlasti pripravah v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so bile ustanovljene in se s samoupravnim sporazumom združujejo v delovno organizacijo. Po sprejemu sporazuma o združitvi bo treba z ustreznimi akti urediti samoupravno delovanje.
SKUPAJ PROIZVODNJA:	17.800	6. 400	24.200	
				
				L. F.
10
BILANCA PREHODNIH ZALOG 1974/1975
Neto m3
	Iglavci	Listavci	Skupaj
"OZD" GG BLED			
Prehodne zaloge 1.1.1974	29. 500	1. 450	30. 950
Posek 1974	69. 700	11.400	81.100
SKUPAJ:	99.200	12. 850	112.050
Oddaja 1974	83.700	11. 800	95.500
Prehodne zaloge 31.12.1974	15. 500	1. 050	16.550
Inventurni višek 1974	1. 750	250	2.000
Prehodna zaloga 1.1.1975	17.250	1. 300	18.550
Posek 1975	72.200	10. 100	82.300
SKUPAJ:	89.450	11.400	100.850
Oddaja 1975	78. 300	10. 500	88.800
PREHODNA ZALOGA			
31. 12.1975	11. 150	900	12.050
Temeljna organizacija združenega dela
je
osnovna celica splošne ljudske obrambe
občani organizirajo obrambne moči družbe kot svoje, ki - z angažiranjem vseh človeških in materialnih možnosti, sil in sredstev - zagotavljajo neodvisnost in nedotakljivost naše socialistične skupnosti. Oboroženega ljudstva ni mogoče premagati.
V procesu podružbljanja splošne ljudske obrambe so delavci v temeljni organizaciji neposredno vključeni v krepitev obrambnih sposobnosti in sicer s pripravo in organizacijo vojne proizvodnje, ustanavljanjem enot teritorialne obrambe, enot civilne zaščite in z usposabljanjem delavcev za delo in za druge dolžnosti v morebitni vojni. Zasnovo splošne ljudske obrambe smo v naši delovni organizaciji sprejeli in visoka stopnja pripravljenosti splošne ljudske obrambe in zaupanja ljudi v svoje moči ter enotnost, Cesami po sebi odvračajo agresivne vojaške posege in verjetnost vojne. Zato je tembolj potrebno krepiti obrambne sposobnosti temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti ter celotno splošno ljudsko obrambo.
L. F.
Splošna ljudska obramba je v kakovostno novem družbenem položaju, začrtanem z novo ustavo sestavni del samoupravljanja družbenih odnosov. Podru-žabljanje splošne ljudske obrambe in združevanja te funkcije z družbeno političnim in ekonomskim sistemom je stalna naloga in revolucionaren proces naše samoupravne graditve, kar je poudarila tudi resolucija X. kongresa ZKJ. V temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti se torej združujejo in uresničujejo temeljne funkcije splošne ljudske obrambe. Delavec in občan v tej osnovni celici neposredno uresničujeta svoje pravice, dolžnosti in obveznosti na vseh področjih in tudi na področju splošne ljudske obrambe.
Obramba domovine je postala skrb, pravica in obveznost slehernega delovnega človeka, je poudaril tov. TITO v svojem
govoru o splošni ljudski obrambi na X. kongresu ZKJ. V kongresni resoluciji o splošni ljudski obrambi je med drugim o-menjeno, da socialistični samoupravni sistem terja in omogoča, da združeni proizvajalci in
Kakšna simbolika za veliko epopejo v Sutjeski (Tjentište) - foto GG Bled
11
Seminar za samoupravljalce
Nova ustava daje bistvene spremembe v družbeno ekonomskem položaju in vlogi delavca v združenem delu. S konstituiranjem temeljnih organizacij združenega dela so dane še trdnejše osnove socializma in sploh nove silnice v mehanizmu družbenega sistema. Samoupravljanje postaja tako teoretično kot praktično vedno bolj živo ter se nenehno bogati z novimi rešitvami. Morda intenzivnost o razvoju samoupravnega sistema še ni tako močna kot bi želeli. Zato pa bo potrebno storiti vse, da jo vskladimo z objektivnimi in subjektivnimi pogoji razvoja družbenih dejavnikov. Ne nazadnje sodi sem osveščenost delovnega človeka. Razgledan in dobro informiran delavec bo lahko kos osnovnim tokovom, ki vodijo nag družbeni razvoj.
Jz takih potreb Smo zajeli v naš interni program izobraževanja tudi usposabljanje (izobraževanje) samoupravljalcev. Tej akciji ni bil strogo odmerjen čas, niti vsebina. Odločili smo se za ciklus eno ali dvodnevnih seminarjev s programom, kot ga bodo narekovale potrebe delavcev v samoupravnem delovanju.
Koncem oktobra smo pričeli s prvimi predavanji vsem članom samoupravnih organov po obratih in članom centralnega delavskega sveta. Dobili smo se tokrat v Bohinju z dokaj obsežnim programom. V dopoldanskem delu smo se najprej na kratko seznanili s položajem delavcev v združenem delu in vlogo zavestnih subjektivnih sil. Sekretar ZK pri Skupščini občine Radovljica tov. Jože Bohinjc je zbrano in jasno seznanjal navzoče z novostmi, ki jih daje ustava delovnemu človeku. Več se je v izvajanjih zadržal na pomembnejših novostih. Tako je med drugim poudaril, da gre samouprava v smeri osvobajanja človeka preko novih samoupravnih organov, ki naj jamčijo delovnemu Človeku, da se ne bo bal za svoj obstoj. O delegatskem sistemu je pomembno
to, da delegat posreduje mnenja in stališča skupine, ki ga pošilja. Gre v bistvu za podružab-ljanje odločanja pod pogojem, da so vsi dobro obveščeni. Tako naj se uveljavlja javnost dela. Isti namen ima tudi zamenljivost delegatov na dve leti. Delitev funkcij naj tako zajame čim širši krog delavcev.
V poglavju človeka v združenem delu je predavatelj na kratko pojasnil pravice in dolžnosti delavca, kadar organizacija združenega dela mora spreminjati tehnologijo. Pravica do prekvalifikacije delavcev je nesporna. Planiranje proizvodnje je ustavna dolžnost v temeljni organizaciji združenega dela, kot temeljne celice samoupravnega sistema. Posebne naloge so odmerjene zboru delavcev in delavskemu svetu v TOZD z delegatskim sistemom. Nekaj več pojasnil je tov. Bohinjc namenil izbiri kandidatov v samoupravnih organih. Pomembno vlogo pri izbiri delavcev imajo njegove družbeno-politične kvalifikacije, strokovnost in moralne vrednote. Svoje izvajanje je strnil v skopo odmerjenem času, z dejstvom, da bo eno od težišč preobrazbe delovnega človeka v tem, da se poslovi od podjet-
niških principov gospodarjenja v samoupravno obliko odločanja.
Po kratkem odmoru nas je ekonomist Pretnar seznanjal z osnovami pri ustvarjanju, ugotavljanju in delitvi dohodka. Naj-preje je jasno opredelil pojme kot so: delovno sredstvo, predmeti dela, delo, celotni dohodek, produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost itd.
Več je bilo namenjeno časa za vse vrste skladov v podjetju s konkretnejšimi podatki, višinah le-teh. O posebni kategoriji dohodka, tj. osebnih dohodkih nas je seznanjal ing. Lakota. Posredoval nam je ogrodje samoupravnega sporazuma o oblikovanju osebnih dohodkov. Posebno mesto je namenil metodam za ocenjevanje delovnih mest. Tudi njemu ni čas dopuščal, da bi svoja izvajanja razširil s konkretnimi primeri zaradi bolj -še predstave, npr,, o analitični metodi ocenjevanja delovnih mest.
Po opoldanskem odmoru smo poslušali izvajanja sekretarja podjetja tov. Konca o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. V prvem delu predavanja nas je seznanil z no-
V Banji Vručici je predsednik občine seznanil udeležence z goz darsko dejavnostjo v Tesliču - foto GG Bled
12
Letošnje jesenske poplave so povzročile ogromno škodo (posnetek iz Bosanskega Broda) - foto GG Bled
vostml, ki jih prinašata zvezni in republiški zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Konkretnejšo obliko teh določil zakona dajejo samoupravni akti. Ni več govora o "delovnih razmerjih" temveč o pravicah in obveznostih iz medsebojnih razmerij v združenem delu.
Le-te urejajo delavci v posebnih samoupravnih sporazumih. Predlog takega sporazuma pripravi delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Sporazum je sklenjen, kadar 2/3 delavcev pismeno izjavi, da se strinja s predlogom. Tak sporazum velja tudi za delavce, ki predloga niso potrdili. Navajal je še ostala razmerja, ki jih bodo urejali samoupravni sporazumi (OD, štipendije, združevanje, kadrovanje ipd.). Posebej je bila poudarjena razlika med samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. V prvem primeru so subjekt delavci, v drugem pa družbeno politične skupnosti. Posebna pozornost poslušalcev, je bila v tistem delu izvajanja, ko je tov. Konc razlagal načine pridobitve lastnosti delavca v združenem delu, o delovnem času, počitku, varstvu delavcev, prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, itd. Zanimiva je vrsta novih izrazov, kot npr. : na prenehanje lastnosti delavca v združenem delu se lahko zahteva preizkus odločitve (preje -
na odpoved z dela ima delavec pravico do pritožbe). Še bi lahko naštevali nove izraze. Potrebno bo še obnavljati novosti toliko časa, da se bodo povsem udomačile v vsakdanjem življenju. Seveda za čim širši krog poslušalcev.
Kazalci na urah so se že pomikali v pozen popoldanski čas, tako, da je bila utrujenost vseh razumljiva. Zadnja tema "gospodarski položaj podjetja in njegov nadaljnji razvoj" ni bila nič manj zanimiva od prejšnjih - celo več. Tovariš direktor Pavle Tolar je z nazornim ori-
som položaja podjetja uspel dvigniti pozornost poslušalcev in jo obdržati do konca svojih izvajanj. To je bilo hkrati testiranje vseh navzočih, koliko jim podjetje pomeni oziroma kako se z njim gospodari.
Po kratkem pregledu stanja gozdov po površini, lastništvu, zalogah, etatu in gojitvenih delih se je več zaustavil pri gradnjah naših gozdnih cest. V bodoče bo potrebno podvojiti dolžino novozgrajenih cest na leto. Standard naših delavcev je zadovoljiv. Obnovljena so bivališča, uvedeni prevozi delavcev na delovišča, zgrajeno je 120 novih stanovanj in nad 60 zasebnih hiš s posojili. Stanovanjsko vprašanje je skoraj rešeno. Več bo treba v bodoče storiti za organizaciji) dela. V delu je zato posebna študija pri Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. S povprečnimi osebnimi dohodki smo med prvimi v občini. Nekoliko več časa je namenil integracijskim pripravam med gozdarstvom in lesno industrijo na Gorenjskem. Čeprav zaradi kratkega časa celotno izvajanje ni prešlo iz okvirja informativ-nosti pa pri poslušalcih ni popustilo zanimanje vse do konca seminarja.
Seminar je kot celota uspel in ga bo potrebno ponoviti, vsaj za nove plane samoupravnih organov. Marsikateri temi bo treba
Rezka Podlogar - Kdo bi jo ne poznal, ko tako zavzeto skrbi za tople obroke - foto GG Bled
odmeriti več časa, da bodo izvajalci lahko konkretnejši. Tudi čas za razpravo naj bo posebej odmerjen, kjer bi lahko vsak našel odgovor na zastavljeno vprašanje. Zavedati se moramo, da gre za temeljne spremembe v odnosih do dela, ki nas bodo vodile v nove družbene kvalitete.
H. Z.
Nova gozdarska koča na Mežakli
Milenkovič Boro, dipl. ing. Nekaj o projektiranju cest
Gozdne ceste so marsikje preozke, saj služijo le gozdnemu transportu. Na njih skladajo na številnih mestih lesne mase, ki jih izvlečejo iz sečišč traktorji - zgibniki ali £>a žične transportne naprave. Vsled tega so neutemeljeni očitki, da gradimo preširoke planume. Planum širine 5, pa tudi 6 m je optimalen, kar pomeni, da se moramo posloviti od že tradicionalne 4 metrske širine. Vsled uporabe močnejših, sodobnejših gradbenih strojev izdelava širših pla-numov ne povzroča bistvene podražitve. Ker pa vso večjo pozornost posvečamo varstvu narave in ohranitvi gozdov, ima projektant vse bolj odgovorno nalogo :
Pravilno locirati traso na celotni dolžini z ozirom na gozdno-tehnične zahteve, istočasno pa izbirati teren, kjer bo gradnja povzročila najmanjšo mogočo škodo. Ker ceste pretežno potekajo po bolj ali manj strmih pobočjih, je vskladitev teh dveh nalog često neizvedljiva brez pomoči ustreznih objektov oziroma dražje gradnje. Očitki, 'da so ceste preveč izovinkane, niso sprejemljivi, saj gradimo v razgibanem alpskem svetu. Prevoznost v najostrejših ovinkih je mogoča tudi za dolge sorti-mente, če vozišče dovolj razši-
rimo. Vedeti moramo, da z buldožerjem zgradimo nasip z nekajkrat večjo količino izkopanega materiala kot je bilo potrebno pri ročnem delu. Raje gremo v širše izovink..ne ceste kot v ožje - a raztegnjene. Če bi hoteli raztegnjene in 5 - 6 m široke, bi stroški presegli optimalne norme, pa tudi škoda v gozdu bi se povečala.
Veliko pozornost posvečamo tudi niveleti. Preseganje 8 % j neizbežno samo vsled ohranitvdLj» narave. Za primer naj omen,n v , • novo traso v odd. 4 na Jelovi ci. Na medsebojni razdalji 40 m se mora trasa vzpenjati 10 ‘5 H od vznožja skalnatega zidu oc ||f Nomenjskih rovt na proštom; J pobočja Soteske. Pri lokacij upoštevamo eventuelno izpopol nitev omrežja, ker nobene tra se ne obravnavamo kot ed'~ možno v gotovem območju. Sodelovanje gozdarjev pri pr o je k jB f tiranju cest je vse tesnejše, koč z zgoščevanjem omrežja skuša mo rešiti vse preostale proble me spravila.
novih cest. Radi sodelujejo tudi pri študiranju lokacij in pri tem imajo polno razumevanje za sodobna načela spravila.
mm-mmmrnh
s
im
isl 111  P

rudi zanimanje gozdnih posest likov za gradnjo cest skozi privatne gozdove raste vzporedno : modernizacijo kmečke proizvodnje. Kmetje ne zavirajo no-jenega cestnega projekta, nas-irotno, so inciatorji za gradnjo
I
Gozdne ceste zmanjšujejo stroške spravila lesa - foto GG
_____________________________________________PRESEKI
Jere Stane
Novosti v tehnološkem postopku pri sečnji lesa
Z uvedbo centralnega skladišča za lupljenje, krojenje in sortiranje v Bohinjski Bistrici, bo v prihodnjem letu prišlo do bistvenih sprememb v tehnologiji dela pri poseku, spravilu do kamionskih cest in nadaljnjem transportu do omenjenega centralnega skladišča. V prvi fazi bo do teh sprememb prišlo le na področju GOZD gozdarstvo Bohinj in Pokljuka.
Poskušal bom nakazati omenjene spremembe oziroma opisati novejšo tehnologijo dela pri predvidenem poseku smrekovega
in jelovega lesa.
Z uvedbo centralnega skladišča bomo določene faze ročnega dela, ki so do sedaj potekale v gozdu, prenesli na skladišče. Tako v gozdu ne bomo več krojili sortimentov. Izdelovali bomo dolžino 10, 12 ali več metrov, ki jo bomo krojili, lupili in sortirali na skladišču. Tako spremenjen proces dela bo terjal redukcijo števila članov se-kaške skupine. Razlog za redukcijo skupino je tudi v tem, da bi bil eden izmed Članov skupine po novi tehnologiji prisiljen delati z motorno žago polni delovni čas, kar bi negativno vplivalo na njegovo zdravje.
Novejša tehnologija zahteva, da faze dela, ki potekajo v gozdu, opravlja en sam sekač. Samo ob takem načinu namreč sekač dela z motorno žago le 45 - 50 % celotnega delovnega časa, kar je še v okviru meje, ki je zdravju neškodljiva. Sekača je treba sodobno opremiti tako, da ne bo preobremenjen zaradi teže orodja in pripomočkov. Sodobna oprema je nepogrešljiva predvsem tam, kjer posek poteka na težavnem terenu. Le-ta zahteva od sekača motorista precej e-nergije in časa, ki ga porabi za hojo ob deblu, ki jo zahteva obdelava. Za to delo je potrebno:
- Motorna žaga z najmanjšo možno težo, pas z merskim trakom za krojenje, 1-3 klinov (po potrebi), obračal -ka, sekira 1,5 kg teže.
Pri novejši tehnologiji dela naj bi faze potekale po naslednjem zaporedju:'
1.	Priprava delovnega mesta za podžagovanje, zasek in na-ganjanje
2.	Ogled terena za že določeno smer podiranja in določitev smeri umika
3.	Zasek s podžagovanjem
4.	Naganjanje debla do padca
Vestna uporaba osebnih zaščitnih sredstev močno zmanjšuje poškodbe pri delu in invalidnost - foto GG Bled
5.	Beljenje panja (zalisanje)
6.	Obdelava korenovca
7.	Kleščenje vej s prežagova-njem debla
8.	Sečni red
9.	Obračanje in kleščenje spodnje strani debla.
Zaporedje operacij posameznih faz:
1.	Priprava delovnega mesta -okolico drevesa, ki je predvideno za posek, je treba očistiti, sicer bi to lahko oviralo sekača pri zaseku, podžagovanju ali naganjanju.
2.	Ogled terena in drevesa, določenega za posek - sekač
pregleda teren v smeri, ki jo je za padec določil že gozdar odkazovalec. Nato ugotovi težišče debla in hkrati oceni potek lesnih vlaken na koreničniku. Ko vse to ugotovi, si zamisli načrt za zasek, razpored klinov in za morebitno dviganje debla ter za oblikovanje ščetine.
3.	Zasek s podžagovanjem - sekač napravi zasek in ga nato
preveri s predhodno določeno smerjo padca debla. Sledi podžagovanje klinov in naganjanje debla, tako da se težišče prenese v os debla. Nadalje oblikuje ščetino, nato iz reza vzame že ugasnjeno motorno žago in jo odloči na poprej določeno mesto umika.
4.	Naganjanje - vse kline naganjamo enako, razen če ščetina ni bila pravilno izoblikovana ali pa zasek ni bil izdelan točno v smeri'podiranja; v tem primeru je treba položaj korigirati s klini, tako da določene kline naganjamo močneje kot druge. Pri naganjanju lahko u-porabimo tudi v ta namen prilagojeno konico obračalke.
5.	Beljenje panja - panj začrtamo (zalisamo) s sekiro.
Zalisanje poteka od zgoraj navzdol. Črte ne smejo biti prekinjene. Med posameznimi črtami je lahko največ 15 cm širok neobeljen pas. Orodje (sekira, obračalka in klini) odloči na panj.
6.	Obdelava korenovca - kore-ničnik obdelamo z motorno
žago na ležečem deblu. Če je le ta močno razčlenjen in bi kot tak oviral dela pri zaseku in podžagovanju, ga obdelamo ge ko drevo stoji.
7.	Kleščenje vej in prežagova-nje debla - kleščenje poteka
od panja proti vrhu debla. V čelo korenovca, med les in lub, zabodemo konico merilnega traku in pričnemo s kleščenjem po uveljavljeni srednje-evropski metodi. Na obodu oklestimo vse dosegljiv! veje, zato da deblo kasneje laže obračamo. Ko je deblo okleščeno v predvideni dolžini, ga odžagamo. To se ponavlja, dokler ne oklestimo in razžagamo celotnega debla. Po končanem kleščenju je treba motorno žago odložiti na mestu, kjer z delom končamo. Prične se zlaganje vej v smeri proti panju.
8.	Sečni red - veje se zloži tako, da ne ovirajo obračanja
sortimentov in tako, da na strmih terenih preprečujejo kcta-lenje sortimentov. če so veje debele, se jih zaradi lažjega zlaganja prežaga.
9,	Obračanje sortimentov - s panja vzamemo obračalko in obrnemo Sortimente v smeri zloženih vej. Obračanje poteka po vrstnem redu od panja proti vrhu. Če sortimenta ne moremo obrniti zaradi neodžaganih vej, nadaljujemo z obračanjem pri naslednjem komadu.
Ko pridemo do vrha, vržemo obračalko nazaj na drugi komad. Nato vzamemo motorno žago in obžagujemo preostale veje od vrha proti panju. Spotoma obrnemo prej neobrnjene komade.
Ko smo z obžagovanjem prispeli do panja, vzamemo s panja preostalo orodje in gremo do naslednjega odkazanega debla.
Drevje podiramo na spravilno vlako v smeri spravila levo in desno pod kotom 45°. To nam zagotavlja, da pri spravilu sortimentov ne bo prišlo do poškodb na stoječem drevju. Ker sekač opravlja vsa dela sam, morata biti zaradi varnostnih razlogov na sečišču vsaj dva sekača. Razporejena morata biti tako, da se vidita in si po potrebi lahko med seboj pomagata.
15
Nikolaj Lapuh
Ekskurzija BIT-a v Psručico
V dneh od 19. do 22. oktobra letos je UO DIT gozdarstva Bled organiziral ekskurzijo za svoje člane.
Potovali smo preko Ljubljane do letališča v Zagrebu, od koder srno z dvourno zamudo odleteli z jAT-ovim letalom v Dubrovnik.
Naslednjega dne zjutraj smo preko Trebinja in Bileče potovali v Tjentište, kjer smo si ogledali monumentalni spomenik, zgrajen leta 1973 ob proslavi obletnice bitke na Sutjeski.
Pozno popoldne smo prispeli v Fočo, kjer smo tudi prenočili. Žal nam je na ponedeljek močno ponagajalo vreme, ko smo potovali v znamenito Peručico.
Že ob ogledu prvega objekta, čudovitega slapa Peručice, je lilo kot iz škafa. Seveda je zato odpadel ves nadaljnji ogled tega narodnega parka, ki leži na nadmorski višini cca 1000 m. Naj mimogrede omenim, da sam nacionalni park meri približno 1200 ha, je močno razgiban. z grapami, previsi in žlebovi. Gozd je glede na zastopanost drevesnih vrst mešan (bukev, hrast, jelka, smreka, bor), prepuščen naravi. Ponašajo se s 3 eksemplarji smreke, ki merijo skupaj 126 m3.
Tudi divjad (srnjad, gamsi, medved) je dovolj, zato tudi spada okolica 'Ijentišta med zelo bogata lovišča.
HODOGRAM OBDELAVE PODRTEGA DREVESA
C
------------------------------------------->
<-------------------------------------------
©«»©o o«OOoooooo*«ooo oooooo«^*
----	kleščenje - prežagovanje zgornjega dela debla
----	zlaganje vej
> > •	obračanje
___	kleščenje spodnjega dela debla
Pečat že tako lepi pokrajini je dala tudi jesen. Ves prostor je bil kot paleta ogromnih razsežnosti, na kateri so bile razlite barve v najrazličnejših in naj-lepših niansah.
Še dopoldne smo se vrnili v Tjentište, kjer smo slabo vreme izkoristili za ogled muzeja NOE.
Pred veliko maketo neposredne
16
Muzej z eksponati uporabljenirhi v času bojev na Sutjeski (Tjelitiste) - foto GG Bled
Donaval Anton Silič Zdravko
EKSKURZIJA V SOVJETSKO ZVEZO
okolice, kjer so bili veliko bitko, kjer je potekala 4. sovražna ofenziva, nam je predavatelj detajlno opisal vso strategijo z obeh strani, prestane grozote in slavni boj partizanov. Ogromne dimenzije spomenika tako simbolizirajo in pripovedujejo o še večjih, hujših naporih, žrtvah in slavi ljudi, borečih se in padlih za svobodo, za večji kos kruha.
Nehote se mi je utrnila misel, da zato tam vsako jesen pordeči bukev, srkajoč iz zemlje kri padlih junakov in da so gozdovi kot velika pljuča lepšega, današnjega dne.
Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti tamkajšnjemu gozdarju, tovarišu Ždruli, za njegova prizadevanja, da bi kljub zelo slabim vremenskim pogojem odnesli čim več vtisov o gospodarjenju s tamkajšnjimi gozdovi, o narodnem parku, o slavni epopeji tamkajšnjih partizanov.
Popoldne smo se vrnili v Dubrovnik. Preostalo popoldne smo izkoristili za ogled starega dela mesta, za ogled najpomembnejših zgodovinskih objektov, edinstvenih na svetu, neprecenljivih vrednosti. Seveda smo si vse ogledali z vodičem, ki je imel velik repertoar znanja o svojem rodnem mestu.
Samo v nečem nas je Dubrovnik razočaral. Mesece ni padla kaplja dežja, ni bilo hladno, Prav takrat pa curki vode po cestah, vetrovi in divje, nemirno morje.
Naslednjega dne, v torek, nas je veliki kovinski ptič varno ponesel na Brnik, na našo Gorenjsko, kjer je najlepše.
Ob tej priložnosti se v imenu udeležencev ekskurzije lepo zahvaljujem Delavskemu svetu podjetja, da je omogočil 45 njenim članom ogled koščka domovine, tako v strokovnem pogledu kot seznanjenju s kraji, kjer so zapisani najslavnejši dnevi naših narodov v borbi za naš lepši današnji dan.
Od 15. do 20. septembra je Višja šola za organizacijo dela v Kranju organizirala za svoje absolvente ekskurzijo v Sovjetsko zvezo, z ogledom Leningrada in Moskve ter dveh podjetij. Za pokrivanje stroškov ekskurzije je vodstvo šole zaprosilo podjetja, kjer so absolventi zaposleni oz. štipendirani. Tako je nama omogočil to zanimivo potovanje kolektiv GG Bled, za kar se iskreno zahvaljujeva.
V nedeljo, 15. IX. ob 12.00 uri smo se zbrali na Brniku, od koder smo z DC 9 poleteli do Beograda, od tam pa s TU 4 v Leningrad. V Leningrad smo prispeli vsled zamud na Brniku in v Beogradu šele ob 24. 00 uri po sovjetskem času. Na letališču v Leningradu nas je že čakal Yuturistov avtobus in vodička, ki sta nas popeljala v moderen hotel Sovjetskaja, kjer smo bili nastanjeni vse dni bivanja v Leningradu. Že na poti od letališča do hotela nas je prijazna vodička seznanila z nekaterimi znamenitostmi Leningrada in s programom ekskurzije v Leningradu.
Naslednji dan dopoldan smo si ogledali mesto. Ogled je bil organiziran z avtobusom. V avtobusu nam je vodička ves čas razlagala, mimo katerih znamenitosti se peljemo. Pri posebno zanimivih objektih pa smo se zaustavili, kjer smo lahko poleg impozantnosti objekta občudovali tudi zelo široko razgledanost vodičke, ki nam je naštevala vse mogoče podatke, primerjave in datume. S tega zanimivega ogleda se mi je posebej vtisnila v spomin Petro - Pavlovska cerkev s 125 m visokim zvonikom in pa Zimski dvorec s svojimi 1057 svečanimi sobami ter zgodovinska križarka Aurora.
Popoldan smo si ogledali spominsko pokopališče Piskarev-skoe. Na tem pokopališču je v skupnih grobnicah pokopanih
600.000	Leningrajčanov, ki so padli ali umrli v času 900 dnevnega obleganja Leningrada v minuli vojni. Muzejski dokumenti nam pričajo o strahotnem trpljenju Leningrajčanov in njihovem herojskem boju proti Hitlerjevim zavojevalcem. Posebno pretresljiv je dnevnik enajstlet-
ne Tanje. Dnevnik je sestavljen iz posameznih lističev, na vsakem lističu pa je zapisano, kdaj ji je v teh strahotnih dnevih umrl kdo od njenih naj bližjih. Na predzadnjem lističu piše: umrli so že vsi, le z mamo še živiva. Naslednji, dvanajsti listič navaja: "Danes mi je umrla. mama". S tem zapisom je dnevnika konec, ker je umrla tudi mala Tanja. Ta dnevnik je bil po vojni uporabljen kot obremenilni dokument na NUrn-berSkem procesu.
Naslednji dan dopoldan smo si ogledali Ermitaž. To je največji muzej na svetu, saj je v njem razstavljenih 2, 5 milijona eksponatov. Kot zanimivost naj navedem, da bi za ogled vseh eksponatov rabili osem let, če bi se pri vsakem eksponatu zadržali le eno minuto. Mi smo si ogledali le majhen del najzanimivejših eksponatov. Tako smo videli čudovite salone in opremo velikašev carske Rusije in neprecenljiva dela slavnih slikarjev kot so Michelangelo, Rubens, Rembrandt,Leonardo da Vinci in drugi.
Iz Ermitaža smo se odpeljali ogledat cerkev Sv. Isaka. To je tretja največja cerkev na svetu, takoj za cerkvijo Sv. Petra v Rimu in cerkvijo Sv. Pavla v Londonu. Glede na vrednost pa ji pripisujejo celo prvo mesto. Kot posebno zanimivost te cerkve naj omenim napravo, ki nam na zelo nazoren način prikaže, da se zemlja vrti okoli sonca.
Popoldan smo si ogledali Petrov dvorec, ki se nahaja v predmestju Leningrada. Tu so na nas napravile najmočnejši vtis čudovite kaskade in pozlačene fontane. Zadnja vojna je na teh fontanah napravila ogromno škodo, vendar so jih v povojnem času od skupno 176 uspeli obnoviti kar 148.
Iz Petrovega dvorca smo se s bidrogliserjem odpeljali po Finskem zalivu nazaj v Leningrad. S
S tem je bil naš skupni program v Leningradu izčrpan. S prej napovedanim ogledom dveh pod-
jetij ni bilo nič, ker je ogled tovarn v Sovjetski zvezi velika redkost in mi pač nismo bili tisti srečniki, ki bi jim naredili izjemo. Tovarni Kirovskie in Elektro sila smo videli le od zunaj in zvedeli edino to, da je Elektro sila izdelala turbine za naš Djerdap.
V sredo zjutraj smo z avionom poleteli v Moskvo. Z letališča Žukovo smo se z avtobusom takoj odpeljali na ogled mesta. Iz-avtobusa smo opazovali ogromne zgradbe, čudovite športne objekte, poseben vtis pa je na nas napravila univerza Lomonosova. To je ogromna, arhitektonsko zanimiva zgradba, v kateri imajo študentje poleg učilnic tudi bivalne prostore. Zanimiv je podatek, da je mesečna oskrba za študente le tri rublje. 80 % študentov ima štipendije. Ključ za dodeljevanje štipendij bazira na poprečnem dohodku družinskega člana; če so dohodki družine večji, je štipendija manjša.
Po ogledu mesta smo obiskali muzej o Vorodinski bitki. Potek te bitke je naslikan na platno, ki je razpeto v obliki kupole. Med platnom in ploščadjo za obiskovalce so razmeščene kulise požganih hiš in razbitega orožja. Prehod iz kulis v slike na platnu je neopazen tako, da dobi gledalec občutek, da se pred njim razprostira ogromna pokrajina, polna vojščakov in konjenikov Napoleonove in Kutu-zove armade. Nemogoče je z besedami opisati to slikarsko mojstrovino. Za ilustracijo naj povem, da smo bili vsi enotnega mišljenja, da je od vsega, kar smo videli v Moskvi, Vo-rodinska bitka napravila na nas najmočnejši in nepozaben vtis.
Za naslednji dan nam je Institut organizacijskih znanosti pripravil razgovor za okroglo mizo, ki sta ga vodila dva njihova strokovnjaka. Na tem razgovoru smo zastavljali različna vprašanja iz gospodarstva. Tako smo se seznanili z njihovim planskim gospodarstvom. Gospodarsko načrtovanje rii več striktno centralistično. Vrh izdela le globalne plane, katerim
nato sledi detajlno planiranje po okrožjih. Podjetja sama pa imajo možnost preseči plan in s tem ustvariti večji dohodek, katerega del se deli na osebne dohodke, v čemer se izraža stimulacija za večjo produktivnost. Poprečne plače v Sovjetski zvezi so 250 rubljev, minimalna je 70 rubljev, maksimuma pa nimajo. Sovjetskemu gospodarstvu močno primanjkuje delovne sile, ker ogromno mladih študira. Anketa, ki so jo izvedli med mladino, je pokazala, da 80 % mladih želi študirati. Kot motivacijo za pridobitev višje izobrazbe ne navajajo želje po večjem zaslužku, temveč pestrost strokovnega dela.
Nadalje nas je zanimalo, kako je urejeno zdravstveno varstvo. Zdravstvenih uslug v Sovjetski zvezi ni treba plačati, pač pa mora vsak sam plačati zdravila. Torej podobno kot pri nas.
Dalje smo zastavljali še vprašanja iz kadrovske in socialne politike, turizma in drugih področij.
Po razgovoru za okroglo mizo smo si ogledali muzej vesoljskih dosežkov, kjer smo lahko občudovali izredne uspehe Sovjetske zveze v osvajanju vesolja.
Tako je napočil petek - zadnji dan naše ekskurzije v Sovjetski zvezi. Dopoldan smo si še skupno ogledali Kremelj, nakar je preostali čas - do odhoda na letališče - lahko vsak po svoje izkoristil in potrošil še zadnje rublje. Ob 18.00 uri smo z JAT-ovim letalom Boenig 727 poleteli v domovino.
18
---------------------------------------PRESEKI
OBISKALI SMO NASELJA NAŠIH DELAVCEV
Pred letom dni so nas obiskali predstavniki občin Teslič in Sanski most, od koder prihaja k nam na delo večina sezonskih in stalnih delavcev iz Socialistične republike Bosne in Hercegovine. Namen obiska je bil seznaniti se z delovnimi in živ-ljenskimi pogoji svojih občanov v blejskem gozdnogospodarskem območju. Takrat je bilo tudi sklenjeno, da bomo s takim sodelovanjem nadaljevali zaradi reševanja specifičnih problemov, s katerimi se ukvarjata obe občini in Gozdno gospodarstvo Bled pri zaposlovanju delavcev.
Koncem oktobra je 41 delavcev odpotovalo s Transturistovim avtobusom iz Škofje Loke v območje občine Teslič. Prevladovali so delavci domačini iz obratov Boh. Bistrica, Pokljuka in Jesenice. Nekaj med njimi je bilo tudi Bosancev. Z Bleda smo krenili 25. oktobra ob G. uri zjutraj na 500 km dolgo pot proti Bosni. Ob lepem vremenu nas je pot vodila po avtocesti Ljubljana - Beograd do Slavonskega Broda. Od tod smo se usmerili po lepi asfaltni cesti iz ravninskega dela Slovenije v hribovitejše kraje preko Dobija ob reki Usari do Tesliča. Enkrat smo prenočili v lepo opremljenih sobah. Tudi večerno kramljanje je poteklo v znamenju zanimanja za novo okolje, kamor je večina prišla prvič Predstavniki občine Teslič z županom na čelu so nas ljubeznivo sprejeli ter nam nudili gostoljubje ves čas našega obiska.
Najpomembnejši del obiska je bil drugi dan, ko smo se podali z avtobusom v 40 km oddaljena naselja, kjer živijo družine naših delavcev. Tudi oni so poskrbeli za sprejem po domovih in za skupno večerjo. Ustvarili so občutek domačnosti in veselega razpoloženja. Znanih obrazov je bilo vedno več, ker je že nekaj delavcev pred nami odpotovalo domov na dopust in prisotnosti ob našem obisku niso hoteli zamuditi.
V zgodnjih dopoldanskih urah nas je predsednik občine Teslič peljal na ogled zdravilišča Banja Vručica, kjer se zdravijo ljudje z okvarami srca in ožilja. V bližini gradijo močne hotelske kapacitete, ki bodo dopolnjevale zdravniški turizem v tem kraju. Zdravnica, katera nam je razkazovala zgradbo, je posebej opozorila na napravo, ki meri obremenitve srca na daljavo 4 km. V Jugoslaviji imamo crosiej le tri take naprave. Toliko samo kot dokaz, kako zavzeto se lotevajo začrtanih projektov. Še kratka predstavitev stanja gozdov ter gospodarjenje z njimi in že smo se zaradi skopo odmerjenega časa morali posloviti od predsednika občine Teslič. Vseskozi sta nas spremljala vsaj dva predstavnika občine.
Tretji dan smo se poslovili od
gostiteljev in se peljali po isti poti domov. Lep sončni dan je samo še bolj poudaril posledice poplav v okolici Bosanskega Broda. V ravninskem delu so bile nepregledne površine koruze, katero obirajo delavci, otroci in vojaki.
še bi lahko pisali o vtisih, s katerimi smo se vračali domov. Morda bo kdo kmalu prijel za pero in opisal več kot zmore ta skromni zapis. Morda se bodo skorajžili oni, ki so' preživeli dva dni pri družinah svojih bosanskih kolegov ali pa oni, ki si je že navsezgodaj v Tešanju ogledal značilnosti tipičnega muslimanskega mesta ipd. Takih izmenjav si še želimo, saj nosijo v sebi kulturne, socialne in če hočete tudi politične značilnosti.
H. Z.
V stara in tesna bivališča vztrajno zadira zob časa - foto GG Bled
19
zantne in tja lahko povabimo vsako državo k sodelovanju. Seveda pa bi človek lahko imel pripombe glede neurejenosti iz-
Prometna gneča ob pojavu potujočin pastirjev - foto GG Bled
ven razstavnega prostora.
Po ogledu sem z veseljem ugotovila kvaliteto našega razstavljenega blaga. Brez skrbi se lahko vzporejamo z razvitimi državami glede našega razstavljenega pohištva, tekstilnih izdelkov, usnjene galanterije itd. Seveda si ženske raznih gradbenih, poljedelskih in drugih strojev nismo ogledale. Z zanimanjem pa sem obiskala paviljone vzhodnih držav. Najboljši izmed teh dežel po moji presoji je bil paviljon Irana, kjer si lahko videl občudovanja vredne preproge, posebno posodo iz umetne snovi, razne ročne izdelke iz kovine in podobno. Tudi japonski, grški, turški in drugi paviljoni so bili zanimivi. Seveda pa prednjačijo razstav-ljalci zapadnih držav, ki prikazujejo obiskovalcem odlične pisalne in računske stroje, razno elektroniko in drugo.
Zadovoljni smo zapuščali sejemske prostore in se po tretji uri popoldan odpeljali iz Zagreba. Med potjo smo se ustavili v prijetno urejeni restavraciji v Višnji gori, kjer smo dobili novih moči. Okrog devete ure zvečer smo se vrnili na Bled.
Čelik Milena
Bili smo na velesejmu v Zagrebu
V imenu vseh sodelavcev se zahvaljujem organizatorju GG Bled, da nam je omogočil ogled jesenskega velesejma v Zagrebu. Jaz sem si ga ogledala prvič.
Dne 20. septembra 1974 smo se v polnem avtobusu srečali člani delovne skupnosti in se ob šesti uri zjutraj odpeljali proti Zagrebu. Na vsej poti nas je spremljalo oblačno in deževno vreme. Kljub temu je bilo naše razpoloženje dobro in smo si ogledali vse, kar smo pričakovali. Mene osebno so precej neprijetno presenetila smetišča, ki spremljajo glavno cesto pred Zagrebom. Med nizkimi, prijetnimi hišicami se dvigajo lepi, visoki stanovanjski bloki in druge zgradbe. Pred temi pa kupi smetišč in neurejenih zemljišč. Čeprav imamo tudi mi dosti ne pometenih pragov, menim, da bi morala naša družba poskrbeti za večjo urejenost in čistočo ob tranzitnih cestah.
popeljal pred plapolajoče zastave, ki so vihrale ob vstopu na razstavišče in oznanjale prisotnost narodov, ki sodelujejo na velesejmu. Z zadovoljstvom sem spoznala, da so zgradbe, namenjene razstavam oz. velesejmom v Zagrebu lepe, impo-
Ob deseti uri nas je avtobus
Veliki zgibni traktorji so tudi v naših alpskih gozdovih uspešni -foto GG Bled
20
Marija Jarc
ALI DOBRO
V gozdarstvu je precej delovnih mest, ki so izpostavljena ropotu, zlasti delovno mesto motorista in traktorista. Največji ropot, ki je še dovoljen po pravilniku, je 60 dB (dB je enota za merjenje jakosti ropota); na navedenih delovnih mestih pa se ropot povzpne tudi na 90 dB. Zakaj pa se bojimo prevelikega, premočnega ropota in zakaj ga moramo meriti? Zato, ker je ropot zdravju škodljiv!
Ropot neugodno in kvarno vpliva na človekovo duševnost, na njegov živčni sistem in na sluh. Na prva dva negativna pojava je delavec pri delu manj pozoren, povečata se utrujenost in razdražljivost. To pa pripelje k večjemu številu poškodb pri delu in bolovanja, seveda pa tudi k manjši produktivnosti dela, posledica česar je manjši zaslužek.
Ropot posebno škoduje našemu sluhu. Uho je zmožno razlikovati različne jakosti ropota, od šelestenja listja, kar bi bilo nekako 10 dB in do ropota reaktivnega letala, ki na naše uho deluje že kot bolečina, saj znaša ropot kar 130 dB. Naše uho lahko primerjamo s tehtnico za lažja bremena. Če bomo nanjo polagali pretežka bremena, bo sčasoma postala manj občutljiva. Dolgotrajni ropot povzroča naglušnost zaradi okvare notranjega ušesa, ki onemogoča dojemanje višjih (tanjših) zvokov. Okvara se še naprej stopnjuje in prizadeti sliši slabše tudi nižje (debelejše) zvoke, ki sestavljajo naš govor. Tako se okvara sluha razvija v 4 fazah:
1.	Slušna utrujenost. Na tej stopnji uho slabše dojema višje zvoke. Ta okvara ni stalna. Sluh se lahko še popravi, če uho ni izpostavljeno velikemu ropotu. 2
2.	I. stadij: V tej fazi okvare ni več mogoče popraviti, tudi po daljšem odmoru ne. Pri poslušanju govora delavec še nima težav.
SLIŠIŠ ?
3.	II. stadij: Okvara se razširi že na zvoke (glasove), ki sestavljajo govor. Teže ali nemogoče je slišati šepet.
4.	III. stadij: Zvoki morajo biti že precej glasni, da jih okvarjeno uho sliši. Sporazumevanje z govorom je otež-kočeno ali celo onemogočeno. Delavec bi že potreboval slušni aparat.
Za pravilno ugotavljanje slušnih okvar uporabljamo aparat, ki se imenuje "avdiometer". Ta aparat že morda poznate, uporabljamo ga pri sistematskih pregledih v Dispanzerju za medicino dela v Radovljici. Aparat je sestavljen iz elektronskega oscilatorja, ki proizvaja nizke in visoke teme (frekvence), ki jih naše uho lahko sliši.
Okvara sluha prizadene delavca na delovnem mestu in v zaseb^ nem življenju. Zaradi otežkoče-nega stika z okolico delavec trpi, zmanjša pa se tudi njegova produktivnost.
delo. Delo v ropotu posebno škoduje:
-	vsem mladoletnim in starejšim osebam,
-	vsem, ki imajo oslabljen sluh zaradi bolezni (vnetij) srednjega ušesa,
-	vsem, ki že imajo okvarjen sluh - poklicnega ali nepoklicnega. izvora,
-	vsem, ki so imeli poškodbe glave s pretresom možgan, ki imajo zvišan pritisk, ki so živčni.
Kontrola sluha z aparatom "av-diometrom" je potrebna pri vseh delavcih, ki delajo v ropotu. Le taka preiskava nam da objektivno sliko glede stanja sluha. Te meritve opravimo enkrat letno, lahko pa tudi večkrat ali manjkrat, kakor pač zahteva pravilnik o varstvu pri delu.
Preventivne preglede opravljamo po pravilniku za gozdne delavce vsaka tri leta, po potrebi tudi že prej.
Kakšen je sluh motoristov, traktoristov in žičničarjev, si bomo ogledali v eni izmed naslednjih številk časopisa.
Preprečevanje poklicne nagluš-nosti in zmanjševanje ropota je danes v industriji zelo važno. Delavca oziroma delovno mesto je treba zaščititi pred ropotom. Pri tem si pomagamo z naslednjimi ukrepi:
1.	Zmanjšati ropot pri izvoru, pri stroju in pri prenosu ropota na okolico. V poštev pride tudi zamenjava stroja (motorne žage).
2.	Skrajšati čas, v katerem je delavec izpostavljen ropotu.
3.	Redni preventivni zdravniški pregledi.
4.	Uporaba zasebnih zaščitnih sredstev.
Poseben preventivni ukrep za zmanjševanje naglušnosti oziroma kolikor mogoče hitrega odkrivanja začetnih stadijev naglušnosti predstavlja zdravstveni pregled kandidatov za tako
21
Majda Lunder, 8.b. r. Bled
NAŠ PRVI "VZPON"
Na začetku letošnjega šolskega leta smo imeli sestanek šolskega podmladka planinskega društva.
Izvolili smo predsednika, namestnika, blagajnika in tajnika. Pogovorili smo se tudi, da bi v tem letu organizirali več izletov. Naš prvi cilj sta bili Lipanca in Debela peč. Tja smo se namenili zadnjo soboto v septembru.
Za nas, novopečene planince, je bila ta sobota zelo težko pričakovan dan, a vendar smo jo le dočakali. Zjutraj ob osmih smo se zbrali pred šolo učenci višje stopnje. Med nami je bilo tudi šest izkušenih planincev. Vseh skupaj nas je bilo 106. Dva avtobusa sta nas odpeljala na Pokljuko. Komaj smo čakali, da izstopimo. Marsikdo se je ta dan prvič povzpel tako visoko. Pred spomenikom, ob katerem smo se ustavili, je predsednik našega šionirskega društva na šoli Mirko Rimahazi prebral sestavek o našem planinskem društvu. Zvedeli smo tudi, da lahko tekmujemo za planinsko bralno značko. Prebrati moramo nekaj del na temo planinstva. Potem smo pot nadaljevali peš. Čez dobre pol ure smo prišli do Blejske koče na Lipanci, ki pa ni več v rokah Planinske zveze. Ogledali smo si okolico, nato pa se razdelili v dve skupini, ena je šla na Mrežce, druga pa na Debelo peč. Na Debelo peč smo hodili poldrugo uro. Ob stezi, ki je bila markirana, je bilo še nekaj snega. Na poti smo dvakrat počivali. Kljub vetru je bilo toplo, ker je sijalo sonce. Ko smo končno prisopihali na vrh, se nam je odprl prekrasen razgled v Krmo, Kot, na Triglav, Karavanke, Bled in Blejsko jezero. Hoja nas je ogrela, zato smo se hitro oblekli, da se ne bi prehladili. Pojedli smo in se vpisali v zvezek, ki je bil v kovinski škatli. Okepali smo se in še slikali, nato pa se vrnili
proti koči na Lipanci. Planinci so nam pripovedovali o svojih doživetjih. Na Lipanci smo počakali drugo skupino, ki je prišla z Mreže. Popotovanje se je nagibalo h kraju, popili smo še čaj in se čez nekaj časa vrnili tja, kjer naj bi nas čakala avtobusa. Ker ju ni bilo, smo jima odšli naproti. Ko smo se srečali, smo se odpeljali na Bled.
NOVICE
Zvezna skupščina je spomladi 1974. leta sprejela "Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa", ki je začel veljati s 1. oktobrom. Zajeta je vrsta novosti, katere morajo vedeti u-porabniki cest v javnem prometu, da bo promet z vozili bolj varen.
V našem podjetju je vse več voznikov tovornih, terenskih in osebnih vozil. Zato smo organizirali 19. oktobra predavanje o novostih zakona, o novi sank-cijski politiki proti kršilcem predpisov in predvajali tri poučne filme o varnosti v cestnem prometu.
Med razpravo je bilo zastavljeno zanimivo vprašanje, ali se
šteje delo s hidravličnim dvigalom (nakladanje) tudi v čas vožnje? (ali k počitku). Gre za enačenje psihofizičnih naporov pri nakladanju z onimi pri vožnji. Seveda zakon tega primera ne obravnava posebej. V njem je jasno postavljena meja za počitek voznika in najdaljši čas, ki ga sme voznik opraviti v 24 urah. Pri nas ih še marsikje bi prištevanje časa za nakladanje k vožnji lahko močno spremenilo organizacijo prevozov lesa. Odgovor ni enostaven. Ta problem naj proučijo ustrezni strokovnjaki z medicine dela. Vsako posploševanje z odgovori je lahko neodgovorno zavajanje voznikov in onih, ki razporejajo vožnje. Ne mislimo samo na zdravstveno varstveni vidik obremenitve voznika, pač pa tudi na problem višine osebnih dohodkov.
Razpravo smo zaključili s tem, da bomo problem posredovali pristojnim strokovnjakom. Novo srečanje pa bomo organizirali takrat, ko bodo izšli novi predpisi (republiški zakon in pravilniki). Le-te pa predvidevajo še to zimo. Upamo, da bodo tokrat našli čas za poslušanje tudi nepoklicni vozniki, katerim nemalokrat zaupamo naša službena vozila.
f
Lepi, sončni dnevi so morda zadnja priložnost pred zimo, da uredimo shrambe za gorivo po revirjih - foto GG Bled
22
V dnevniku "Delo" z dne 30. oktobra smo zasledili sledečo vsebino:
Srečanje v Belci
"PA ŠE TO"
GORENJSKA PREVIDNOST -Čeprav je združevanje v gospodarstvu trenutno politično, ekonomsko in sploh z vseh strani odprto, pa so na Gorenjskem v pripravah na povezovanje gozdarstva in lesne .industrije le ostali previdni. Na naslovni strani prve številke skupnega glasila bodočih partnerjev nameravajo objaviti sliko z motivom iz Trente - za vsak slučaj, da se ne bi zaradi motiva z območja enega izmed partnerjev drugi čutili prikrajšane."
Kaj pa, če avtor te "previdnosti" ni prav doumel. Motiv iz Trente lahko pomeni tudi pobudo za razširitev začete integracije gozdarstva in lesarstva med regijami. Sicer pa je Trenta'za Gorenjca pravljični raj po pripovedki o Zlatorogu in trentarskem lovcu. V njej odseva vztrajnost v premagovanju naporov, zmaga in novo življenje.
Uredništvo
POPRAVEK
V presekih št. 3/74 je na 22 strani v besedilu objavljena "Pesem o smreki" prišlo do pomote in sicer:
-	v peti kitici prvi verz je pravilno ... picea excelsa... " ne "picea oxoolona";
-	v trinajsti kitici, 4 verz je pravilno ... "posek" ... ne "pesek";
-	v 16 kitici 1 verz je pravilno ... "v pomladne zarje" ne
V letošnjem letu smo si zadali nalogo, da	bolje pripravimo
celotno gozdno proizvodnjo za prihodnje leto. V ta namen smo v marcu organizirali kratek seminar o gojitvenem in sečno -spravilnem	načrtovanju. Le
takšno načrtovanje nam omogoča dobro vodenje, spremljanje in analiziranje proizvodnje in kar je najvažnejše, da nam ta način dela postavi vse TOZD-e na enako štartno mesto v smislu ustvarjanja dohodka, ki izvira iz dela in boljše organizacije.
Ko smo preteklo jesen zapuščali revir Martinček, kjer je bilo prvo strokovno srečanje, je upravni odbor DIT gozdarstva Bled sklenil, da vsako leto pripravi enodnevno srečanje s proizvod-
no problematiko na drugem obratu. Zaradi izredno zahtevnega gospodarjenja z gozdovi v Karavankah so kolegi z obrata Jesenice pripravili srečanje v Belci dne 11. 10. 1974. Morda delim mnenje večine udeležen«* cev, da smo si ta dan ogledali oddelek, kjer že načrtno gospodarijo in oddelek, kjer predvidevajo pričeti z intenzivnim gospodarjenjem. Pomanjkanje časa nas je prisililo, da smo se za diskusijo odločili na GG Bled v mesecu novembru. Upamo, da bomo na podlagi mišljenj in idej vseh udeležencev določili okvirni gospodarski model gospodarjenja z gozdovi v Karavankah, kjer bodo dodobra upoštevane vse funkcije gozda na tem območju.
I. ANTIC
Opravičujemo se avtorju in bralcem za neljube pomote.
Uredništvo
Izdaja delavski svet GG Bled, ureja jih uredniški odbor: Odgovorni in tehnični urednik Grilc Janez, ;er člani: Zdravko Hafnar, Branko Korbar, Franc Lakota in Tonči Deankovič. Tisk Delavska univerza "Tomo Brejc " Kranj, v nakladi 5oo izvodov.