Poleg m est, vasi in g radov p rik az u je zem ljev id dokaj podrobno in ob­ jek tiv n o tu d i rečno om režje, m ed tem ko so h rib o v ja in gore r isan i v p e r ­ spektiv i, v obliki gričev, za rad i česar ne dajo dovolj s tv a rn e podobe. Z em ljev id zelo lepo dopo ln ju je bogati te k s t v gotici, k i p o ja sn ju je vsebino v nem škem in la tin skem jeziku. T reba je zapisati, da je n a tem zem ljev idu upodob ljen tu d i p recejšen del d an ašn je Jugoslav ije (do M aribora , Š iben ika in B eograda). K ot na M adžarskem so tu d i n a tem obm očju zem ljev ida pod atk i upodob ljen i z enako re la tiv n o gostoto. In po tem k r ite r iju se kaže tu d i velika (zgodo­ v inska) v red n o st zem ljevida. M arko že ro v n ik Novi stenski karti S lovenije — Slovenija 1 : 150.000. P rired ila in izdela la Iv an S elan in mag. M arko Ž erovnik, sodeloval D ušan Logar, In š titu t za geografijo U niverze E dvarda K ard e lja v L ju b ljan i, izdala in založila D ržavna založba S lovenije, tisk a la tisk a rn a L judske p rav ice v L ju b ljan i, 1982, fo rm a t k a r te 128 x 184 cm. — Socialistična republika Slovenija 1 : 175.000. Izdelal G eodetski zavod SRS L ju b ljan a , K arto g ra fsk i oddelek, 1982, založila D opisna delavska u n i­ verza, tisk M ladinska k n jig a L ju b ljan a , TOZD T iskarna , fo rm a t k a r te 110 x 158 cm. P rv a k a r ta je v osnovi že dobro znana S elanova k a rta , k i jo je po n je ­ govi sm rti novelira l in dokončal M arko Ž erovnik v pom em bnem sodelo­ v an ju z D ušanom L ogarjem in V lad im irjem K lem enčičem ; K lem enčič je sodeloval p ri dvojezičnih k ra je v n ih im en ih n a av s trijsk em K oroškem . O snova za izdelavo ozirom a dopoln itev te k a r te je b ila S elanova k a r ta S lovenije v m erilu 1 : 150.000, k i sta jo p rire d ila V alte r Bohinec in F ra n ­ ce P lan ina . V š tir in a js tih le tih od p re jšn je (1968) do te nove izdaje se je v S loveniji m arsik a j sprem enilo (avtoceste, akum ulac ijska jezera , n a ra v ­ n i park i, itd .). O snovna s ta ra k a r ta je v m arsičem p o p rav ljen a in dopol­ n jena. D odanih je v rs ta povsem novih in form acij, kot so npr. na jp o m em b ­ nejša arheološka najd išča, pom em bnejši spom eniški ob jek ti, kn jižn ice in podobno. N aj večja odlika k a r te pa je nedvom no v ko rek tn o izvedeni p isa­ vi im en po novejših načelih p isave geografsk ih im en, in to z lasti na dvo­ jezičn ih obm očjih v S loveniji in izven nje. V to nehvaležno in zelo za ­ h tevno delo je vložil m nogo tru d a D ušan Logar, k i je upo rab il tu d i vse razpoložljive v ire te r se v dvom ljiv ih p rim e rih posvetoval z m nogim i po ­ sam ezniki. P ra v v tem in ob drug ih , na k ra tk o o risan ih dopo ln itvah je na jv eč ja v red n o st nove karte . V razu m ljiv i te žn ji sestav lja lcev k a rte po čim večji popolnosti in velikem u štev ilu in form acij, k i jih k a r ta vsebuje, je nekoliko v ozad ju n je n a preg lednost. G en era lizac ija in se lekcija in fo rm acij v k a r to g ra f iji je b rez dvom a eno najbo lj težav n ih in zah tevn ih op rav il p ri se s tav ljan ju ta k e splošne, te r raz ličn im upo rabn ikom n am en jen e geografske k arte . Če na j bo ta k a r ta v p rv i v rs ti s ten sk a in šolska k a rta , to re j k a r ta n am en jen a tem u, da visi na s ten i in jo gledalec opazuje z razd a lje dveh ali več m etrov, je dejstvo, da se bogastvo in fo rm acij ali vsaj večina od n jih izgubi, te r se nam v polni luči pokaže šele, ko se k a r ti p rib ližam o. V že lji po izdelavi un iverzalno u p o rab n e k a r te S lovenije, ko še precej le t po vo jn i za S lovenijo n i bilo na voljo pod robnejših k a rt, n a p rim er v m erilu 1 : 50.000, ali le -te niso bile dostopne n a jš irš i javnosti, je razum ljivo , da je nas ta la ta k a rta , ki je po zasnovi h ib rid m ed p reg ledno stensko in podrobnejšo karto . Nova k a r ta se po zasnovi ne raz lik u je b istveno od s ta re jše izdaje. O čitam o pa ji lahko, da v b istvu n i ne p ra v a stenska in ne dovolj n a tan č n a pod robnejša k a rta . Z ozirom n a vse to b i b ila ob m an jš ih pop ravk ih , dopo ln itvah in p o m an jša ­ vi v m erilu od 200.000 do 300.000 po svoji zasnovi dokaj dobra in popolna splošna tu ris tičn o in fo rm ativ n a k a r ta S lovenije. Ne glede n a to, m orda prehudo k ritično pripom bo pa je dejstvo , da je doslej op rav ila pom em bno poslanstvo m ed S lovenci in je še vedno na jb o ljš i to v rs te n k a rto g ra fsk i iz­ delek p ri nas. N jena pog lav itna odlika je, da je za p red s ta v ite v reliefa u p o rab ljen a k lasična h ip sog rafska m etoda, dopo ln jena z obarvan im i v išin ­ skim i pasovi in senčenjem , k i je osvetljeno z juga, s čim er so delom a po­ n azo rjen a tu d i p ro so jna ozirom a osojna pobočja. Ž erovn ik je v te j izdaji dodatno osenčil in pou d aril v išine nad 2000 m etrov te r s tem om ilil v s ta ­ re jš i izdaji izstopajoče bele površine v gorskem svetu. Š tud ije o h rib o v ­ skih k m e tija h opozarja jo na to, da bi v bodoče kazalo to k a rto dopoln iti z g radacijo v išinske b arv n e lestv ice v r ja v i b a rv i za obm očje od 600 do 1000 m etrov nadm orske višine, k e r bi tako p riše l bolj do veljave izrazito h ribovsk i svet. N adalje kaže razm isliti tu d i o tem , da b i zgorn ji v išinski pas z belo barvo n ad 2000 m znižali n a 1800 m etrov , k e r bi se tako bolj p rib ližali zgorn ji gozdni m eji. P ra v tako bi z dodatno gradacijo v barv i 10 in 20 m etrske izobate p rišli bolj do iz raza n ek a te ri e lem en ti podvod­ nega reliefa. T aka p re razp o red itev v išinsk ih b a rv n ih pasov bi b ila m an j m ehan ična in bolj p rilag o jen a geografski s tvarnosti. K ot ded iščina p r e j­ šnje, s ta re jše izdaje je v te j k a r ti še vedno u p o rab ljen a ročno izp isana t i ­ pografija , in v bodoče bi kazalo u p o rab iti m oderne jše te r z lasti enostav ­ nejše oblike črk, k a r bi m očno p rispevalo k večji p reg lednosti in ek sak t- nejšem u videzu k arte , iz k a te re še vedno veje nekoliko »baročni« nadih po lp re tek le dobe. K ot stensk i k arti, k i je poleg osta lim u p orabn ikom v p rv i v rs ti n am en jen a šoli, j i lahko zam erim o, da ne istopajo dovolj n a p i­ si n a jpom em bnejš ih geografsk ih enot, ko t so n a p rim e r Ju lijsk e Alpe, K ras, P ohorje , itd. Na žalost je p rišlo p r i tisk a n ju do nekoliko raz ličn ih odtisov posam eznih š tir ih listov, ki k a rto sestav lja jo , k a r je pog lav itna pom an jk ljivost, k i pa jo lahko p rip išem o tisk a rn i in ne av to rjem k arte . D ruga, k a r ta G eodetskega zavoda v m erilu 1 : 175.000, je za razliko od p rv e se stav ljen a iz dveh listov, zahodnega in vzhodnega dela S lovenije Sam a tehno loška om ejitev n a jv eč jeg a m ožnega fo rm a ta tisk a n ja posam ez­ nega dela k a r te je n a rek o v a la tu d i m erilo k arte , k i je nekoliko neob iča j­ no. Ta k a r ta je v b istvu teh n ičn a povečava ročne p reg ledne k a r te S love­ n ije v m erilu 1 : 500.000, z n ek a te rim i m an jšim i po p rav k i in dopolnitvam i, k i so se pokazale n a p rvo tno izdelan i m an jši k arti. N ekoliko so m ed obe­ m a k a rta m a sp rem en jen i tu d i posam ezni b a rv n i od tenki. Po sam i teh n ik i izdelave je to enostavne jša in po vseb in i te r š tev ilu in form acij znatno sk ro m n ejša k a r ta in se v tem m nogo bolj ko t p rv a p rib ližu je elem entom p rav e stenske k arte . R elief je n a n je j p red s ta v lje n izk ljučno s senčenjem , k i je za naše razm ere p resen etljiv o dobro izdelano in daje , z lasti če k a rto opazujem o od daleč, dokaj dobro in verno p redstavo o razg ibanosti S love­ nije . R avn ine so p rik azan e v ze lenkastem odtenku , k i pa je en ak za L ju b ­ ljansko kotlino, obm orsk i svet ali dele panonskega obrobja. K er n a tej k a r ti ni, poleg senčenja, tu d i v išinske b arv n e lestvice, niso v idne pom em b­ ne v išinske raz like m ed u ravnavam i. N ada lje so v m nogih p rim e rih v p ra ­ šljive tu d i om ejitve m ed razg iban im in rav n in sk im svetom . P onekod v h rib o v item sve tu tu d i niso dovolj iz raz ita n e k a te ra slem ena ali h rb ti, ki ločijo m ed seboj posam ezne doline. Poleg senčen ja in ob arv an ih v išinsk ih pasov se v zadn jem času precej u p o rab lja še d ru g a m etoda, in sicer, da so raz ličn i k lim atsko vegetacijsk i tip i dodatno n ak azan i z u strezn im i b a rv n i­ m i odtenki. T ega pa a v to rji k a r te tehn ično , za rad i razm erom a podrobnega m erila , niso m ogli n ap rav iti, k e r p rid e ta k nač in u p o d ab ljan ja zem eljskega pov ršja izrazito do iz raza šele p ri p rik azo v an ju kon tinen tov . Zato bi m o r­ da le bilo sm otrno, če bi te j k a r ti v bodoče dodali v raz ličn ih b a rv n ih od­ te n k ih posam ezne značilnejše v išinske pasove. N adalje lahko p rav tako kot p rv i k arti, n av k lju b m an jšem u štev ilu napisov, zam erim o, da n a n je j niso dovolj p o u d arje n a n e k a te ra im ena več jih regij, k i so ponekod tu d i nep rav iln o ali nerodno postav ljena. K a rti se pozna, da v n je n i zasnovi niso sodelovali geografi. Tu pa tam so tu d i netočnosti v p isavi geografskih im en. V n as led n ji izda ji bi lahko to po m an jk ljiv o st v m arsičem p o p rav i­ li. Sodim , da je to k a rta , ki je v p rv i v rs ti n am en je n a osnovni šoli te r spo­ zn av an ju s tem eljn im i geografskim i značilnostm i S lovenije, to re j k arta , k i ne bi b ila p reo b rem en jen a z inform acijam i, k i pa bi p rav zato m orala to liko bolj sm elo in odločno p o u d a rja ti n a jpom em bnejša fizično in d ru žb e- nogeografska dejstva . Z akaj na p rim er ne bi bila, sicer ustrezno p rikazana in generaliz irana , p ro m etn a m reža p o u d arje n a v eno tnem m očneje is topa- jočem odtenku , tako ko t in s tru k tiv n o izstopajo g lavne rek e (Sava, D rava in m orda za spoznan je prem alo p o u d arjen i M ura in Soča). Za razliko od p rv e k a r te so nase lja p red s ta v lje n a s poenostav ljen im fizičnim obsegom selišč, in število p reb iv a ls tv a v n ase ljih z g radacijo tipografije , ki je n eko ­ liko preveč podobna m ed posam eznim i raz re d i in je zarad i povečave k a rte nekoliko p reveč razp rto postav ljena. Ob vsem tem pa se m oram o zaveda­ ti, da so im eli sestav lja lc i te k a r te p red seboj d ru g ačen cilj, kot ob prv i k a rti, in sicer, kako na čim bolj enostaven in laž je razu m ljiv n ač in upodo­ b iti Slovenijo. To je p ra v tako ko t p r i p rv i k a r ti težka naloga, ki je tesno povezana s prob lem om generalizacije , k i se, n a žalost, za rad i sam ega te h ­ nološkega procesa v k a rto g ra fiji pokaže v po ln i luči m nogokrat šele p ri končnem izdelku. Ne glede na vse to pa ne gre zan em ariti dejstva , da je ta k a r ta povečava k a r te v m erilu 1 : 500.000, k i na j bi jo učenec v klopi im el za istovetno oni, ki visi na s ten i p red njim . P re d nam i sta to re j dve novi stensk i k a r ti S lovenije, p rv a novelirana in p o p rav ljen a izdaja stare , vsem dobro znane Selanove k arte , in povsem nova k a r ta S lovenije, p red k a te ro je, vsaj tako je videti, še dolga ž iv lje n j­ ska pot v n a jraz ličn e jš ih izvedbah. M ilan O rožen A dam ič Iz ostale jugoslovanske geografske književnosti Veljko Rogič, Regionalna geografija Jugoslavije, k n jig a 1, Šolska kn jiga , Z agreb 1982, 219 stran i. M ed u n iv e rz ite tn im i p riro čn ik i in d rug im i reg ionalnogeografsk im i p r i­ kazi Jugoslav ije je Rogičeva T tegionalna geografija Jugoslav ije novost, po­ sebnost, osvežitev in k v a lite tn a p ridobitev . A vtor v uvodu pojasni, da je v k n jig i p rv i del vsebine p red av an j iz reg ionalne geografije Jugoslav ije na G eografskem zavodu PM F v Z agrebu, iz česar sledi, da bo te j kn jig i sle ­ dil še p rikaz reg ionalnogeografske s tru k tu re jugoslovanskega prostora. Rogičeva R egionalna geografija Jugoslav ije se povsem raz lik u je od dosedan jih to v rs tn ih del, še zlasti tu d i po svojem m odernem in nek o n v en ­ cionalnem p o d ajan ju . V sebine so dosledno p rik azan e razvo jno in fu n k cio ­ nalno s poudarkom n a vzročnem povezovanju dejavnikov , k i so oblikovali p ro sto r SFR Jugoslav ije od predzgodovinskega obdobja do danes. S tem p a je že tu d i povedano, da gre p rav z ap rav za zelo posrečen zgodovinsko- p ro sto rsk i p rik az razvoja, k i ga av to r p red av a študen tom pod naslovom »Zgodovinska geografija Jugoslavije« . T udi p rvo poglavje, ki je sicer nam en jeno k ra tk e m u preg lednem u funkcijskem u p rik azo v an ju n a ra v n ih elem entov, o k a te rem av to r sam p ra ­ vi, da služi sam o boljšem u raz u m ev a n ju k asn eje o b rav n av an ih p rosto rsk ih procesov v posam eznih obdobjih , je p isano v stilu osta lih poglavij. Ta n o ­ sijo pod skupn im naslovom O snove zgodovinsko-geografskega razvo ja n a ­ slednje značilne podnaslove: P redzgodovinsko obdobje, S redn jeveško ob­ dobje, Z godovinsko-geografske osnove vp liva O sm anskega cesarstva do p rv e polovice 18. s to letja . Pogoji razvo ja in p re lom ni pom en oblikovanja dom inan tne p o d o n av sk o -sred n je jad ran sk e u sm eritv e jugoslovanskega p ro ­ stora, O bdobje razvo ja d ez in teg riran eg a železniškega om režja do konca p rv e svetovne vo jne — naša in d u s trijsk a revolucija . O snove zgodovinske geografije nove m eščanske m onarh ije , R evolucionarno obdobje Jugoslav ije . N aslovi poglavij n ak azu je jo tu d i n jihovo dokaj m očno vsebinsko usm eritev , k i je op red e ljen a z enim ali večim i p rosto rsko re lev an tn im i d e­ ja v n ik i v posam eznih obdobjih . M ed n jim i izstopajo ob čisto prosto rsko o- p red e ljen ih zgodovinskih d e jav n ik ih v p rv i v rs ti p ro m etn e sm eri in p ro ­