254
Politične stvari.
Slovenec Avstriji steber.
Kolikokrat opisavali smo že v tem listu britkim srcem odrivanje in tlačenje Slovencev, izrekoma nasproti Lahom pa tudi nasproti Nemcem, kakor se je z višje strani pokrivalo za čas prejšnjih vlad in kakor se je pokrivalo tudi še za čas Taafle-jevega vladanja na Primorskem pod pokroviteljstvom sedaj hvala Bogu, odstranjenega namestnika Pretis-a.
Nočemo in ne moremo hvaliti sedanjih razmer na Primorskem: večina občinskih in mestnih zastopov je še, in to tudi v slovenskih in hrvatskih krajih, v rokah Lahonov, veliko število uradnikov navzetih je duha Pre-tis-ovega, sovražnega Slovencem, in izrekoma ima še Tržaško mesto, deželni in občinski zastop in po nje* govem duhu sostavljen magistrat, ki je sedaj še nev-sahnjen spominek Pretisove zaslepljenosti.
Levičarska stranka bila je do zadnje domoljubne slavnosti v Trstu, ščit tej Pretis-ovi modrosti in zagovornica tržaških razmer, ker so bile Slovencem sovražne. Pa tudi v teh razmerah prikazala se je ona skrajna meja, pri kateri mora vsak domoljub avstrijski pritrditi klicu :
„Tako ne sme iti dalje!"
To je bil uzrok, da je počil glas nevolje o sedanjih tržaških razmerah celo v glasilih levičarskih, padel je Pretiš, toda naslednika, kateri bi dajal poroštvo za tako nujno potreben prevrat na Primorskem, Pretiš še ni dobil, vrši se sedaj neki, morebiti ne napačen prehod. Levičarska glasila trobila so Pretis-u pri odhodu njegovem veliko slavo, in vedno še poljubavajo svoje pristaše na Primorskem — Lahone. Vojaštvo sodilo je o teh razmerah vedno bolj hladnokrvno — ne smemo sicer trditi, da brez izjeme. Nahajajo se še tudi v vojni stari korporali, kateri vse slovensko črtijo, zato ker ni edino zveličalno „nemško", — kateri brez germa-nizmov slovensko govoreče razumništvo že samo zavolj tega zove veleizdajskim rusofilom. Toda, te vrste, politično po vsem nevedni ljudje — izmirajo in se zgubljajo s svojimi nazori slepote.
Da je tako, prepričali smo se mnogokrat pri razumnih in visokih ča-tnikih osebno, najboljši dokaz po-
255
menljivega prevrata v sodbi o pomenu Slovencev v naši državi pa je članek lista „Reich8wehru, ki zastopa nazore vojaških krogov in kateri, kakor še nikdar pred, odobruje ona načela o pomenu Slovencev za Avstrijo, katera zastopajo od nekdaj vsi razumni politiki slovenski.
„Kar se tiče slučaja v Trstu, menimo, da bi bil kak general kot namestnik zaradi tega primeren, ker bi prav kmalu ukrotil irredentovske elemente, s katerimi je baron Depretis deset let na neodgovoren način pre-prijazno postopal. Vendar se nam pa ti elementi ne zde tako mnogoštevilni ali nevarni, da ne bi jih v kratkem času zavrnil v dostojne meje tudi odločen in previden civilni namestnik. Na drugi strani se morajo pa vendar od Depretisa zanemarjene razmere v Trstu in Primorji popraviti, ker se nikakor ne more tajiti, da sta pod Depretisovo vlado jako napredovali sloga in predrznost irredente, kakor tudi drugih nezanesljivih elementov. Prikazni, kakoršnih smo v zadnjem desetletji v Trstu, Istri, na Goriškem mnogo doživeli, bile so poprej komaj po imenu znane. Sklicevati se nam je tu treba le na znane dogodke v tržaškem mestnem zboru, in dokazali smo, da bo moral Depretisov naslednik mnogo pometati in popravljati.
Po našem mnenji je skrajni čas, da se napravi konec dosedanjemu sistemu neodločnosti in lastnega goljufanja v Trstu. Natančneje ne bodemo raziskavali, kaj bi se moralo načelno storiti, opozarjamo pa samo na narodno in politično prerojenje dalmatinskega kraljestva v dobi Auerspergovega ministerstva. Tudi v Dalmaciji je bila doba, v kateri je bil italijanski element vzlic svoji manjšini edino vladajoči in kjer so se isti momenti — kakor sedaj v Trstu in Istri — naglašali na korist italijanskemu nasproti hrvatskemu življu. Posledica temu pa je bila, da v vojskinih letih 1859 in 1866 niso bili malo vznemirjeni zaradi postopanja in bodočnosti Dalmacije. Se-le, ko je bil za namestnika v Zadru imenovan fcm. baron Rodič, ki je polagoma iskal podporo v večini, nedvojno lojalnem hrvatskem prebivalstvu, preobrnile so se razmere v Dalmaciji na bolje, taKO, da dandanes ne pride več irredenti na um, z nova oživljati Garibaldijeve namere iz leta 1859.
Mislimo, da je ta dalmatinski recept jako priporočila vreden tudi za Trst in Istro. Ker se je pokazalo, da je pouemčeuje teh pokrajin nemogoče, ne preostaja po našem prepričanji nič drugega, nego da se politično merodajni faktorji v Istri opro na večino prebivalstva, namreč na Slovence.
Zadnje deželnozborske volitve v Istri so v tem oziru jako poučljive, in ako bo bodoči tržaški namestnik znal odločno in previdno postopati, dosegel bo tekom desetih let ravno tako ugodne vspehe, kakor na pr. fcm. baron Rodič v dobi od 1870 do 1882 v Dalmaciji.
Dobro nam je znano, da bodemo s temi nazori vzbudili veliko nevoljo Justament44 politikov iz stare usta-
voverne šole. V tem taboru je namreč politična metoda in navada, da se ravna z Italijanissimi v Tridentu, Trstu in Dalmaciji kot z vzornimi ustavoverci in liberalci, go« tovo le iz tega vzroka, ker so nasprotniki Slovanov. Nas pa ta nevolja nemško-liberalnih gospodov ne plaši, ker so nam pred očmi vedno le koristi skupne monarhije, ne pa politični in narodni oziri. Nadrobneje se ne bodemo pričkali s sovražniki Slovanov, prašamo pa jih edino le to: Kdo v Istri reprezentuje za slučaj velikih homatij centrifugalni, v inozemstvo hrepeneči element — Italijani ali Slovenci? Mi vemo le toliko, da se Slovenci ne morejo na nobeno stran nagibati, da bodo že zaradi tega vedno lojalni ostali, ker morajo vedno v Avstriji ostati in se jim tukaj najbolje godi".