Izhaja vsak 60 trto k UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libcrta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Poaamezna št. Ur 30.- NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzlone in abb. postale I. gr. ŠT. 180 TRST, ČETRTEK 21. NOVEMBRA 1957, GORICA LET. VI. PO DOBAVI AMERIŠKO-ANGLEŠKEGA OROŽJA TUNIZIJI Izbruhnila so nesoglasja v taboru zapadnjakov Amerika med Francijo in arabskim svetom - Francija bi se morala vdati Odkar je Sovjetska Rusija poslala v vse mirje dva umetna satelita in z uspehom prc' izkusila svoj medcelinski atomski izstrelek, se politični in vojaški krogi na zapadu ne morejo še umiriti. Da so Rusi na tem področju znanstva in tehnike ipuslili za s eh oj napredno Ameriko, se jim upravičeno zdi dogodek, zgodovinske važnosti. Če se nam ne posreči, si dopovedujejo, dohiteti in nadkriliti Rusov n,a tein kočljivem področju, utegne Sovjetska zveza, postati nevarna za ves demokratični svet in vpliv komunizma se ho čedalje bolj širil. Skrajni čas je zatorej, da zapadite države, včlanjene v Atlantski skupnosti, čimprej poravnajo svoje spore, zjdružijo vse svoje moči in sposobnosti ter začnejo voditi enotno in složno politiko. V ta namen je bilo Oklicano za prihodnji mesec v Pariz zasedanje Atlantske zveze, katerega naj hi se udeležili m in istrski predsedniki vseli 15 zavezniških držav in med njimi tudi sam Eisenhower. VOJAŠTVO STRAŽI VELEPOSLANIŠTVA Na la seslanek so zapadnjaki stavili velike nade. Olvoril naj hi novo dobo v politiki ullantslkih zaveznikov. Ainerikanci so za zasedanje že pripravili posebne načrte in prcdL loge: najprej so se odločili uvesti zaveznike v svoje atomske tajnosti, razen lega nameravajo pa odpreti v Evropi skladišča najsodob-nejšega jedrnega orožja ter ustanoviti posebna atomska oporišča v Italiji, Franciji, na Norveškem in v Turčiji. Te dežele misli Amerika opremiti z usmerjevanimi izstrelki, Iti imajo domet 2000 do 2500 kilometrov. Med pripravami za velevažni pariški sestanek je pa iznenada udarila v svet novica, da sta Amerika in Velilka Britanija začeli ž.alagati z orožjem bivšo francosko afriško kolonijo — Tunizijo. Hallih Burgiba je sicer želel, da bi Turneja dobila orožje od Francije same, a ta mu je stavila pogoje, ki jih on ni maral sprejeti. Pogajanja so se brez uspeha vlekla že od avgusta, a niso še bila popolnoma pretrgana, ko so Amerilkanci in Angleži, ne da bi prej obvestili Francoze, dobavili Burgibi prve pošiljke orožja. V Franciji je izbruhnil vihar ogorčenja. Časopisje je zahrumelo, da je tako ravnanje *a Francijo ponižujoče in da Ainerikanci I10-eejo zavladati tudi v Afriki, ne meneč sc za koristi svojih zaveznikov. Pariška vlada je vložila oster protest v ^ashinglonu in Londonu, francoski zastopniki so nemudoma zapustili skupščino parlamentarcev Atlantske zveze, ki je ravno zbo- rovala v Parizu, ter izjavili, da ne nameravajo več sodelovati. V prebivalstvu prestolnice je zavrelo tako ogorčenje, da je vlada morala zastražiti s policijo in vojsko ameriško in britansko veleposlaništvo-. »ODLOČITEV V KORIST ZAPADA Še bolj kot na Amerikance se Francozi jeze na Angleže. V sporu zaradi Sueškega prekopa ste stali čvrsto na naši strani, jim očitajo, sedaj ste nas pa čez noč pustili na cedilu ter potegnili z Ainerikanci. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd se je v ponedeljek branil v parlamentu pred temi očitki, rekoč, da je ameriške-aogilešlki korak bil v korist vsega zapada. Tunizija je neodvisna država ter ima zavoljo tega nesporno pravico do lastnih oboroženih sil, da vzdržuje v deželi mir in red in ščiti svoje meje. Francozi se boje, da bi. orožje, ki ga dob) Burgiba, prišlo v posest upornih Alžircev ter sc obrnilo zoper Francijo. Toda Burgiba je dal zagotovila, da se a m e r iiš k o-angl eš k o orož- je ne bo nikoli uporabilo v lake namene, in francoska vlada ni nikoli izjavila, da ji Bur-gibova zagotovila ne zadostujejo. V tem torej ni bilo spora. Spor je nastal samo zastran tega, 'ker so Francozi zahtevali od Burgibe, naj se obveže tudi za bodočnost, da si ne bo Tunizija nikdar nabavljala orož-ja drugod kot na zapadu. To zahtevo je Tunizija odbila iz čisto načelnih razlogov: kot svobodna in samostojna država si ne da od nikogar vezati rok za vso prihodnost. Tako so se vlekla v nedogled pogajanja med Burgilio in Parizom. V tem je še izbruhnila v Franciji dolga vladna kriza, Burgiba je pa vse. nujneje potreboval svojo’ vojsko in orožništvo, saj so v deželo vpadali oboroženi oddelki ravno iz Alžerije, nad katerimi tunizijska vlada ni mogla izvajati nobene oblasti. Naposled je Burgiba zgubil potrpljenje ter začel pretiti, da si bo orožje, če ne gre drugače, poskrbel v Egiptu, se pravi posredno od Sovjetske Rusije ali njenih zaveznikih. Pred težko politično odločitvijo Ainerikanci in Angleži so hoteli za vsako ceno preprečiti, da bi se to zgodilo. Izkušnja nas uči, je rekel Selwyii Lloyd v parlamentu, da so mnoge države, zatem ko so sprejele orožje od komunistov, padle pod njihov politični vpliv. Če ne oborožimo pravočasno Tunizije, bomo poslabšali odnošaje ne le med Atlantsko skupnostjo in Burgibo, temveč z vsem arabskim svetom. Naše ravnanje je bi- lo zato v korist zapada. S tem gledanjem se jc strinjal tudi voditelj delavske opozicije Gaitskell, tako da so glede Tunizije bili v angleškem parlamentu vsi edini. Vsi so imeli prejkone pred očmi, Ikako bridke neuspehe je doživela Velika Britanija lansko leto že s Sueškim prekopom. Vsi so se zavedali, kako sta zavoljo zgrešenega ravnanja z Arabci padla v zunanjepolitično območje Moskve Egipt in Sirija in kako se sovjetski vpliv v tem delu sveta še vedno širi. Ainerikanci in Angleži so se zbali, da bi se vpliv Kremlja mogel sedaj raztegniti še na Tunizijo, to je y samo' osrčje Sredozemlja: na afriške obale, ki leže ravno nasproti Italije in Francije. Da bi to nevarnost odstranili, so v Washing-tonu in Londonu sklenili ugoditi Burgibi, čeprav so vedeli, da se močno zamerijo Francozom. To naj bi bil obenem politični pritisk na Francijo, da že enkrat pošteno in dokončno uredi svoje zadeve v severni Afrilki, Odločitev je bila težka in neprijetna, toda po prepričanju Eisenhovverja in Dullesa neizogibna. Amerika ni bila voljna si odtujili zaradi nacionalistične trmoglavosti Francozov Burgibo, tki je trezen državnik ter danes še ena najtrdnejših opor zapada v arabskem svetu- »Odločili smo se za zapad«, je izjavil svoj čas Burgiba, »ker to zahtevajo naši nazori, naš zemljepisni položaj ter naše koristi.« NACIONALISTIČNA KRATKOVIDNOST Kar zahteva Burgiba, je zelo skromno: opremiti hoče svojo vojsko, tki šteje vsega le 5000 mož in tisoč orožnikov. Angleži in Arne-rikanci so mu doslej dali reci in piši 500 pušk. In zavoljo take malenkosti so francoski nacionalisti vzdignili krik in vik, od katerega odmeva ves svet. Francozi bi že dali. Burgibi tisto malo orožja. ki ga potrebuje, toda biti bi moral kot oni nasprotnik svobode in neodvisnosti sosednih Alžircev. Tega Burgiba pa ne more in noče. Saj so to njegovi bratje po krvi in veri! Kakor Tunizija in. Maroko talko naj postane tudi Alžerija prosta in samostojna. Te ideje so v očeh Francozov smrtni greli Burgibe. Pri tem so pa razen njaga prav mnogi državniki v svetu istega prepričanja, da je namreč v naših dncli, ko kolonialno gospostvo (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA Južni Tirolci V nedeljo je nemška manjšina v Italiji imela v Sigmunddkronu blizu Hov n a naj večje protestno zborovanje povojne dobe. Zborovalcev je bilo okoli 35 tisoč in prisostvovalo je 30 časnikarjev iz inozemstva. Povod za množični nastop je dala rimska vlada s svojim ekilbpom, tla bo uporabila 2 milijardi in 500 milijonov davčnega denarja za izgradnjo nove mestne četrti v prej čisto nemškem Bocnu. V tem so Južni Tirolci vi" tleli ukrep, s katerim se namerava demokri-stjanska vlada poslu žiti tujib priseljencev, da bi postopno potisnila domačine v manjšino na lastni zemlji. Po zborovanju so udeleženci nameravali v (korak ati. v Bočen, kjer so. jim bila oblastva shod prepovedala, toda do pohoda na Bočen ni prišlo, ker se je moral predsednik Južno-tiirolske ljudske stranke s častno besedo obvezati, da bo to preprečil. In .rojaki so ga res ubogali ter se disciplinirano in rnojče razšli. MEŠANA, KOMISIJA Mešani jugoslovanslko-italijanski odbor, ki ima nalogo nadzirati izvajanje manjšinskih predpisov londonskega sporazuma, je zaključi! £voje zasedanje v Beogradu. Na njem so razpravljali o šolstvu slovenske in italijanske manjšine na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju, o uporabi jezikov manjšin v javnem življenju, zlasti na sodnijah, ter reševali številne pisane pritožbe. Kaj so sklenili, nami ni znano. Vemo. le to, tla so razgovori potekali v prijaznem in prijateljskem vzdušju. Odbor je spise dositavil vladama v Rimu in Beogradu, ki bosta sedaj sklenila, ka je treba narediti. Naši javnosti ne preostaja, torej nič drugega, kot da potrpežljivo čaka, dokler ne bo videla, kaj se iz lega izcimi. ARABCI IN ŽIDJE Ameriški časnikar Karl Wiega.nd je vpra‘ šal Naserja, ali je pričakovati, da btv Egi P* v doglednem času podpisal z Izraelom mirovno pogodbo. »Ne!« je suho1 odsekal Naser. Egipt je torej odločen ostati pravno z Izraelom še nadalje v vojnem stanju. Kakor Egipt tudi druge arabslke dežele tako sovražijo Žide, da nočejo priznati niti obstoja njihove države Izraela, o kateri sodijo, da je nastala le s pomočjo Angležev in Amerikan-eev na ozemlju, kjer so prej živeli tako rekoč sami Arabci. Vrhovni cilj vsearabske politike je, to. krivico popraviti, se pravi unj; čiti Izrael. TITO JE RESNO ZBOLEL V Beogradu so priobčili uradno obvestilo, da je maršal Tito resno zbolel za revmatizem, zaradi česar bo moral za »daljšo dobo« spremeniti podnebje. Zdravil se bo bržkone v inozemstvu. TEODOR HEUSS V RIMU Državni poglavar Zapadne Nemčije Teodor Helios je prišel na večdnevni uradni obisk v Italijo, kjer so ga sprejeli zelo prisrčno in z velikimi častmi. protestirajo Toda čeprav je na zunaj vse mirno poteklo, je bilo zborovanje izredno velikega po-mena. Na njem je namreč manjšina proglasila nov politični program. Nova politika Doslej je bila njena glavna zahteva, naj .rimska vlada uresniči v akviru skupne, de' šelne avtonomije za Tridentinsko in Južno Tirolsko manjšinsko zaščito, ki je zagotovljena Nemcem po pogodbi Gruber-De Gaspe-ri. Ker pa Italija danih obljub v več ko 11 letih ni izpolnila, zahteva sedaj manjšina, naj se Južni Tirol upravno loči od Tridentinskega ter proglasi za samostojno samoupravno pokrajino. Južnotirolski poslanci: bodo v Kratkem pretilt/žiIi parlamentu ustrezni zakonski osnutek. Italijanski javnosti se zdi sklep naravnost revolucionaren in v nasprotju 7. ustavnimi zakoni republike. Predpisi o danes veljavni avtonomiji so namreč del ustave. Manjšina je pa prepričana, tla je njena zabteva povsem upravičena, zakaj pogodba Gruber-De Gasperi govori samo o zaščit i Nemcev v Južnem Tirolu in sploh ne omenja Itar lijanov na Tridentinskem. Ko je De Gasperi podredil Južne Tirolce italijanslki večini na Tridentinskem, je torej ravnal očitno zoper pogodbo, ki jo je podpisal. Napočil je čas, ko je treba storjeno krivico popraviti! V Sigmundskronu so zborovalci pohvali Avstrijo, naj manjšino uradno, podpre, in če bi Italija ne hotela popustiti, naj se zadeva Južnega Tirola izroči v razpravo pristojnim mednarodnim ustanovam. Značilno je, da so 'koj drugi dan po velikem zborovanju Južnih Tirolcev v Sigmunde!-kronu stopili pred javnost s svojimi pritožbami tudi zastopniki Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Zjutraj so na Dunaju najpirej pojasnili svoje zahteve podkanclerju Piltcrmannu, zatem pa govorili o težkem položaju manjšin na sestanku z domačimi in tujimi časnikarji. Za dunajsko vlado je bila naravnost porazna ugotovitev, da je Avstrija od vseli obveznosti, Iki jih je z mirovno pogodbo vzela nase do manjšin, izpolnila do danes le samo eno, s tem da je namreč ustanovila v Celovcu slovenslko gimnazijo. In vendar se niti tu ni prav nič ozirala na želje Slovencev. Posebnost osnovnih šol na uarodno mešanem ozemlju Koroške je, ko.t znano, v tem, da se slovenski in nemški otroci poučujejo v (.beli deželnih jezikih. Zalo je manjšina želela, naj bi se tudi na novi gimnaziji opravljal pouk v obeh jezikih. Dunajska vlada je pa pouk v nemščini prepovedala ter ulkazala, da mora biti samo slovenski. To je naredila, da bi odvrnila od gimnazije dijake, katerib starši žele, da bi st» njih otroci dobro naučili obeli jezikov. S tem je hotela srednji šoli manjšine — škodovati. Avstrija pripravlja sedaj zakon o uvajanju FELIKS GAILLARD Mladi ministrski predsednik Gaillard je v torek dobil v parlamentu zaupnico. Za njegovo. vlado je glasovalo 256 poslancev, prrv ti pa 182. Za tako večino se ima zahvaliti Amerikam ceni in Angležem, ki so poslali Tuniziji brez sporazuma s Parizom orožje ter s tein izzvali v Franciji splošen odpor »domoljubne« javnosti. Gaillard je um el položaj spretno ziase izrabiti. NEMŠKE ZGUBE V Zapadnl Nemčiji so objavili števiMk.e, iz katerih izhaja, da je v zadnji vojni umrlo v borbah, v izgnanstvu ali drugače 6 milijonov in 600 tisnč Nemcev. Druga svetovna voijna, ki s'a jo skuhala Hitler in Mussolini, je zahtevala od človeštva skupno 55 milijonov žrtev. RES KULTURNE DRŽAVE V državicah Liechtensteinu in Islandu je več učiteljev kot vojakov. V katerih drugih deželah je tako častno razmerje med prosveto in topovi? JUNAKI ZNANOSTI Na južnem tečaju je že pred enim mesecem moralo pristati pokvarjeno letalo s sedmimi raziskovalci. Znanstveniki so se v divji ledeni puščavi že borili s smrtjo. Dve odpravi, ki sta jih skušali rešiti, sta se morali brez uspeha vrniti, šele tretja jih je iztrgala smrti. AZIJSKA Po sporočilih, katere dobiva Mednarodna zdravstvena organizacija, je azijska mrzilica v južni in srednji Evropi začela upadati. Razvila pa se je ponovno v severnih kraj ib. Na Švedskem je od nje zbolelo 300.000 ljudi, več slo oseb je pa umrlo. Podobno je na Holandskem in v Veliki Britaniji. slovenščine na sodnije in nov zakon o dvojezičnem šolstvu. Brez moralnega pooblastila Vendar sla to le dve določbi o zaščiti manjšin v mirovni pogodbi. Slovenščina in hrvaščina bi morali biti drugi uradni jezik ne le na sodnijah, marveč sploli v vseli javnih uradih. Ravno tako bi morali biti na manjšinskem ozemlju javni napisi povsod dvojezični. iZa vse te stvari in druge pravice, ki gredo Slovencem in Hrvatom po mirovni pogodbi, ima pa Avstrija gluha ušesa. Izpolnjevanje svojih dolžnosti do manjšin zavlačuje v nedogled. In pri tem se vladi ne zdi niti potrebno, da bi Slovence vprašala za mnenje o dveh zakonskih osnutkih, ki se tičeta sodnij in dvojezičnega šolistva. Tako kot da bi vse lo manjšine ne smelo nič brigati. Razni ministri so bili sicer zastopnikom Slovencev obljubili, da jih bo vlada pravočasno zaslišala, toda sedaj 8c? besedo prelomili in nočejo slovenskim voditeljem zalkonskih načrtov niti — pokazati. Tn taki možje hočejo zairovarjati narodne pravice Nemcev v Južnem Tirolu! Kako naj zahtevajo od drugih spoštovanje mednarod' nili pogodb, če jih sami ne izpolnjujejo? Po* lit ikoni take vrste man jka za to vsaka moralna legitimacija! Slovenci in Hrvati v Avstriji NOVICE RASNO SOVRAŠTVO V Ameriki so oblastva postavila pred sodišče vodjo proti črncem naperjene organizacije Ku Kluks’ Klana A. Floyda, ker je odsekal nekemu črncu roke. Sodniki so mu odmerili 20 let ječe. Predsednik je pristavil, da je to najvišja kazen, ki jo dovoljuje zakon, a da je še premajhna za Floydov zločin. Take daleč pripelje ljudi nacionalistična nestrpnost! ŽRTEV POKLICA V Nemčiji se je pripetil dogodek, ki je močno razburkal duhove. Časnikar Wolfang Stiller je razkril neke poneverbe na županstvu v mestu Winsen ter o tem pisal v listih. Sleparji so bili res obsojeni, sodnik je pa hotel, naj Stiller še pove, kje in od koga je zvedel za poneverbe. Stiller je zahtevo odbil, češ da je časnikarska tajnost zanj sveta in neprekršljiva. Važno je samo to, da je pisal resnico. Zaradi tega je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Zdaj se je dvignila zveza nemških .časnikarjev, proglasila značajnega Stiller ja za žrtev poklica ter zahteva od Adenauerjeve vlade, naj ga takoj spuste na svobodo. ZIMSKA POMOČ Dne 17. novembra je stopil v veljavo sklep rimske vlade, po katerem naj se 32 nedelj in praznikov pobira poseben prispevek za zimsko pomoč. Zvišale se bodo cene vstopnicam k različnim prireditvam in vse državne pristojbine. Prispevke za zimsko pomoč bo treba plačevati do 1. junija 1938. NENADNA SREČA Pri zadnjih stavah na nogometne tekme je zadel Irinajstico reven delavec iz Bologne. Ker je edini zmagovalec v Italiji, je dobil 233 milijonov. Novi bogataš hoče ostati nepoznan, da bi ga Ljudje ne vznemirjali. NEPOTREENI URADNIKI Italija ima. kol znano, celo vojsko uradnikov, med katerimi jih je minogo povsem nepotrebnih. Neki rimski dnevnik piše, kako nekateri liodiio brez prestanka na »iir šnckcije«, samo da vlečejo dnevnice, drugi opravljajo službo, kjer tako rekoč ni treba »Vati. Tako imajo v notranjem ministrstvu menzo za — tri uradnike. Nameščencev je P ' šest. poleg še dvoje »inšpektorjev«. Za'n ie predsednik Zoli predlagal, naj bi postavili še posebne inšpektorje, ki bi nad-”ir"l.i. kie bi utegnili bili nepotrebni uradniki. NOVA FIZIKA Doslej se je človeštvo v spoznavanju narave že dostikrat motilo. Pomislimo le, kako so stari Grki verjeli, da je zemlja ravna ploskev, in kako so obsojali v srednjem veku Pristaše teorije, da je sonce središče osve>-ia in ne zemlja. V naši dobi se je pojavil Einstein z naukom, da je vse v naravi le relativno. Temelji fizične vede se, kot vidimo, stalno menjujejo. Eno izmed osnovnih pravil fizike jo bil do danes tudi nauk o simetriji ali somernosti. Letos sla pa dva kitajska znanstvenika. ki delujeta v Ameriki, tudi to pravilo ovrgla. Za znanstveno odkritje sta Tsun>* Dao Lee in Chen Ning Yan prejela tudi letošnjo Nobelovo nagrado za Liziko. ANDREA DORI A Prekrasni italijanski potniški parnik. An-drea Doria leži od lanskega julija 70 m globoko na dnu morja nedaleč od severnoameriške obale. Neki ameriški bančnik je nedavno napovedal, kako bo ladjo spravil na suho; dvoje velikih petrolejskih tankerjev bodo med oseko napolnili z vodo ter povezali s trupom potopljene velikanke. Ob plimi bodo vodo izčrpali. Ko se bosta tankerja dvignila, se bodo vrvi napele ter postavile Dorio v normalni položaj. Zatem jo1 bodo zavlekli bolj na plitvo ter tu nadaljevali reševalna dela. DOBRO SE JE OHLADIL Pretekli teden je 21-leten fantalin vlomil v Bremenu v neko mesnico, da bi jo okradel. Z velikim nožem je odprl blagajno, a našel v njej le eno marko1. Ko se je razočaran hotel oddaljiti, je vstopil v prodajalno gospodar, ki ie pobalina zgrabil in zaprl v hladilnik ter poklical policijo. Po dobri pol uri so ga potegnili ven, šklepetajočega z zobmi od mraza. Da se čimprej odtaja, so ga peljali v — zapor. najdebelejša na. svetu No na dan, da sta mimogrede oropala tudi neko zlatarno v Bassano del Grappa. BOJ ZAVOLJO LEPOTICE Znana napovedovalka pri igri »Odnehaj ali podvoji« Edy Campagnoli je obiskala v s bntr.1 mesto Vigevano, kjer so njej na čast priredili velik ples. Med zabavo je vdrla v dvorano skupina mladeničev, ki je začela sramotiti lepo Edy. Njeni častilci, v prvi vrsti akademiki, so se pa postavili zanjo v bran. Prišlo je do takega pretepa, da je morala poseči vmes cela četa orožnikov. Pohištvo so razgrajači razbili na kose. (Nadaljevanje s 1. strani) povsod propada, to edini način, ki omogočir je Franciji, da reši za bodočnost svoj vpliv v severni Afriki. Samo1 če se bo združila v t išjo državno skupnost z enakopravno Tunizijo, Alzerijo in Marokom, bo mogla preprečili. ila ne izgubi Afrike in da lam ne zavlada vpliv komunistične Rusije. PINEAU V AMERIKI Spričo tega dejanskega stanja so A.meri-Lanoi in Angleži sklenili, da podpro Burgi-bo. Francija je v svojem ogorčenju poslala v Ameriko svojega zunanjega ministra Pineau-ja z nalogo, da zahteva zadoščenje. Jasno pa ie, da Amerikaneem ne ho težko ukrotiti Francozov. Po svetu Anglija — London je zelo znan po svojih nenavadnih, čudaških klubih. Pred kratkim so ustanovili še »klub pesimistov«. Člani društva so zastran izuma atomske bombe v velikih skrbeli za bodočnost človeštva. Čf nogledici imajo svoje prostore globoko pod črno zemljo. Nova Gvineja — ,Na tem otoku razsaja nalezljiva bolezen »kuru«: ljudi zgrabi krčevit smeh, ki se mnogokrat konča s smrtjo. Bolnik se od histeričnega, nezadržnega smeha zaduši. Nemčija — Na avtomobilski eesti v okolici Miincbena je pod prometnim znakom naslednje opozorilo: Za voznike je dovoljena hitrost 60 km, za idiote pa 100 km, ZD I — Telefonska centrala v San Franciscu je uvedla novost: na številko pod »izgubljeni psi« se javi nameščenec, ki vključi magnetofonski trak, na katerem slišiš lajež najdenih psov. Kdor spozna svojo žival, se takoj lahko odpravi ponjo. Francija — Sredi Pariza so odprli prvo filmsko d vora.no, ki je popolnoma zavarovana pred zunanjim hrupom. Tla so položena na debelo plast sladkorja. Kanada — Na sprejemu, ki so ga v Ottawi priredili ob obisku angleške kraljice, so smeli vladarici stisniti roko le tisti gostje, ki so imeli rdeča vabila. Teh je bilo šestdeset, medtem ko je okoli 500 gostov z modrimi vabili imelo le pravico kraljico gledati. Avstralija — V Melbournu so sezidali prvo bolnišnico na svetu s podom, ki uničuje mikrobe. Pod je napravljen iz posebnih kemikalij. Anglija — Občinski svetovalci v C h el s e n blizu Londona niso hoteli odobriti tekme v »lepoti«, češ da so v »našem mestu vse ženske lepe«. Nizozemska — V Amsterdamu so prvič v Evropi odprli botanični vrt za slepce. Obiskovalcem je dovoljeno otipavati rastline in s prsti ugotavljati njih oblike. V vrtu rasto pretežno močno dišeče cvetlice, da bi slepce vsaj deloma odškodovali, ker ne vidijo barv. Napisi z imeni cvetlic in ostali podatki so sestavljeni v Braillovi pisavi. Združene države — Znano podjetje General Motors je izdelalo vzorec avtomobila, ki ga poganja sončna energija. Francija je v velikih finančnih težavah in brez pomoči iz inozemstva ne more spraviti v red svojega gospodarstva. Res izdatna po-ojila dobi lahko le v Ameriki. Njena vlada sloni na majavih temeljih. Ravnokar je en milijon državnih uslužbencev stopilo v stavko ter ustavilo ves upravni ustroj Francije. .5 svojo politiko v Alžeriji se je pariška vlada v svetu osamila: proti sebi ima ne le vse arabske narode in Sovjetsko Rusijo z zavezniki, temveč, kot vidimo, tudi večino za* padnih držav. Kaj naj v takem položaju stori ? Ne preostaja ji drugo, kot da se vda, ter je lahko še zadovoljna, da ji Amerika in Ve-ika Britanija pomagata izvleči državni voz iz blata. Obstoj Atlantske zveze zaradi Francije torej nikakor ni ogrožen. Izbruhnila so nesoglasja v taboru zapadnjakov Zlopibi b T'# Ztibltvijn TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta je predsednik Gregorettii predlo^ žil svetovalcem resolucijo, ki obravnava čedalje bolj vznemirjajoči spor med delavci in vodstvom tržaških ladjedelnic. Govornik je sporočil, da je te dni osebno posredoval pri obeh prizadetih strankah, a da na žalost ni dosegel nobenega uspeha, ker ravnateljstvo ladjedelnic čvrsto vztraja pri svojem stališču. Resolucija, ki so jo svetovalci soglasno sprejeli, poiziva oblastva, naj čimprej učinkovito posredujejo, da se dolgotrajni spor pravično' reši. Obenem obsoja policijska oblastva, ki so prejšnjo soboto s svojim nastopom na tržaških ulicah še bolj »razkačila od dolgih borb že tako razgreta srca tržaških delavcev«. Predsednik Gregoretti se je nato zavzel za uslužbence bivše ZVU in je v ta namen predložil resolucijo', ki poziva poslansko zbornico. naj čimprej izda vse tiste zakonske ukrepe, s katerimi se bo končno uredil službeni poloižaj nameščencev in delavcev bivše anglo-ameriške uprave. Resolucija je bila sprejeta soglasno. , Komunistični svetovalec Sinkovič je nato naprosil upravni odbor, naj ukrene vse, kar je potrebno, da bosta poslanska zbornica in senat še pred novimi političnimi volitvami sklepala o deželi Furlanija-Julijska krajina. Govornik je omenil, da v Rimu že več časa leže zakonski osnutki, ki so jih za novo deželo pripravile razne politične stranke. Po krajši razpravi je Svet odobril predlog svetovalca Šiškoviča, a je pristavil, da morajo v Rimu proučiti zlasti zakonski osnutek, ki ga je za novo deželo sestavila tržaška pokrajinska uprava. Proti vladi je nastopil tudi demokristjan Pcrsoglia, češ da se preveč zavlačujeta gradnja avtoceste Trst-Benetke in elektrifikacija železnice Červinjan-Benetke, kjer je tudi nujno potrebno zgraditi dvotirno progo. Svetovalec Sartori (KP) je nato govoril o primanjkljaju Acegata ter omenil, da ga namerava podjetje postopno odpraviti s tem, da zviša cene elektriki, tramvajskim listkom.* plinu itd. Cene naj bi se povišale od 20 do 80 odstotkov. Ker se zdi, da omenjeni ukrep odobrava tudi občinski komisar Maltucci, je govornik naprosil predsednika Gregoreltija, naj pri odgovornih oblast vili zahteva, da se primanjkljaj za sedaj krije z državnim prispevkom. Končno je svet pozval prefekturo, naj poskrbi, da bi komisarjeva uprava na tržaški občini trajala samo do tistega roka, ki ga predvideva zakon. SPLOŠNA STAVKA Da podpro pet mesecev trajajočo borbo kovinarjev v tržaških ladjedelnicah, so sindikalne organizacije proglasile za danes 24-ur-110 splošno stavko. Ladjedelniškim delavcem so to pet priskočili na pomoč tudi trgovci ter danes za 8 ur zaprli svoje obrate. Trst je popolnoma mrtev. Od 9. do II. ter od 15. do 17. ure je prekinjen tudi tramvajski in avtobusni promet, popoldne pa je na vseh šolali izostal pouk. Gre torej za eno najmogočnejših stavk v Trstu in lahko rečemo, da so’ delavce tokrat podprli prav vsi sloji prebivalstva. Ljudje so obenem s tem odločno protestirali, da je policija prejšnjo soboto na ulici surovo napadla stavkajoče delavce, ki so odhajali s protestnih zborovanj. RICMANJE Pri nas se ni še polegel mučni vtis, ki ga je naredila vest, da je bila dvanajsterica naših vaščanov prejšnji teden obsojena; na 4 in pol meseca zaporne kazni. Ljudje so tembolj razkačeni, ker oblastva niso; doslej poskrbela, da bi se v vasi otvoril otroški vrtec, zaradi katerega so pravzaprav nastali znani dogodki iz oktobra 1954. Poslopje otroškega vrtca je bilo že pred časom dovršeno, tako da bi se v njem lahko že to šolsko leto začel pouk. Prefektura je sicer občini črtala iz proračuna postavko za opremo vrtca, toda s tem ni rečeno, da bi letos ne 9melo biti pouka. Občinska uprava je namreč že bila na tein, da si opremo sposodi od miljske občine, čakala je samo', da OAI (Ustanova otroških vrtcev) imenuje vrtnarico. Toda te še danes od nikoder ni. Najbolj žalostno pa je, da mora 17 naših otrok še vedno obiskovati vrtec v oddaljenem Domju, kar ni samo v škodo našim malčkom, temveč tudi velika krivica za naše matere. MEDJA VAS Priznati moramo, da je kmetijstvo naše vasi po zadnji svetovni vojni znatno napredovalo. Kmetovalci so sezidali nove, moderne hleve in kleti, ki so prvi pogoj, da se ■razvijeta živinoreja in vinogradništvo. Nekoliko pa še zaostajamo pri poljskem orodju, ki ga je treba nujno mehanizirati. Prvi korak v tej smeri je v naši vasi pred kratkim naredil posestnik g. Avgust Radetič, ki je kupil traktor znamke Same. K pogumnemu koraku mu čestitamo in želimo, da bi tudi ostali kmetje sledili njegovemu zgledu. Da je Radetič napreden kmetovalec, potrjuje tudi častno mesto, ki ga je letos dosegel na natečaju /a najboljša vina na Tržaškem. DEVIN V nedeljo smo spremili k večnemu počitku 88- letno Frančiško Legiša (Krumlpčevo). Bila je tiha, skromna, a izredno delavna in dobra žena ter mati. Naj jii Bog da večni mir in pokoj. Užaloščenim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. BOLJUNEC Za nekaj italijanskih otrok, ki so se pred kratkim naselili v Boljuncu, so šolska oblastva v sredo otvoril« v vasi laško osnovno šolo. Ob tem dogodku se zlasti spominjamo, kako se ista oblastva krčevito ujjirajo, da bi odprla slovensko osnovno šolo v Briščikili v zgoniški občini, čeprav je tam zadostno število šoloobveznih otrok. Vsekakor mnogo več kot laških učencev v Boljuncu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 23. nov., ob 20.30 na Kontovelu Nicola Manzari NAŠI LJUBI OTROCI V nedeljo, 24 .nov., ob 15. in ob 18. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Hans Fitz SREBRNA LILIJA mladinska igra V soboto, 23. novembra, ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« Vrdelska 7 v nedeljo, 24. novembra, ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu v nedeljo, 24. novembra, ob 20. uri v prosvetni dvorani v Trebčah v ponedeljek, 25. novembra, ob 20.30 v kino dvorani v Škednju 100 MINUT ZABAVE ŠALJIVI NASTOPI, IMITACIJE, PARODIJE, CIIAN-CONI — VMES POPULARNI SAMOSPFVi, DUF.TI Sodelujejo: Zlatko Zej, kot gost, Elvira Piščanc, ,vc-nato Kodermac, Danica Trobec in Modest Sancin. Pri klavirju Neva Vrabec. V sredo, 27. nov., ob 20.30 v Borštu Nicola Manzari NAŠI LJUBI OTROCI Bolniško zavarovanje in pokojnina za kmete Čez nekaj mesecev potečejo tri leta, odkar so v Italiji bile ustanovljene vzajemne kmečke bolniške blagajne. Za kmetovalce je to bil velik in pomemben dan, saj so tedaj prvič v zgodovini dosegli zavarovanje za primer bolezni. Dotlej je moral kmet, kolon ali spolovinar, ki je zbolel, čestokrat potrošiti vse svoje prihranke ali celo prodati živino in del posestva, da' je lahko plačal zdravnika in bolnico. Kmečke bolniške blagajne so zato velika socialna pridobitev in pomenijo konec zapostavljanja ter izkoriščanja kmečkega stanu. Medtem ko kmetje v Italiji že skoraj tri leta uživajo sadove nove zakonodaje, moramo pa na žalost ugotoviti, da kmetovalci na Tržaškem še vedno zaman čakajo na bolniško zavarovanje. Generalni komisar Palamara se namreč kljub posredovanju naših županov in ostalih organizacij ni še odločil raztegnili na Tržaško ozemlje zakona o kmečkih bolniških blagajnah. (Pač pa fašistični zakon o tujih imenih). Skrajni čas je zato-, da generalni komisar to prevažno vprašanje reši. Zakon o pokojninah Rimski senat pa je 3. oktobra t. 1. izglasoval še drug važen zakon v korist italijanskih kmetovalcev. Priznal jilm je namreč pravico do sta rosi ne in invalidske pokojnine. Ker se zdi, da bo generalni komisar la zakon v kratkem raztegnil na naše ozemlje, je prav. da z njim podrobneje seznanimo tudi naše kmetovalce. S 1. januarjem 1958 bodo začeli prejemati pokojnino vsi' kmetovalci, koloni in spolovinarji,, ki so letos izpolnili 65. leto in ki so vsaj zadnjih 5 let obdelovali zemljo. Pravico do pokojnine ima kmet, ki obdeluje tolikšno površino zemlje, da je na njen zaposlen vsaj 104 delovnih dni na leto. Če je površina večja, prejme pokojnino tudi njegova žena, (če je izpolnila 65. leto, jo dobi že s 1. januarjem). Komur prilive pokojnina, priporočamo, naj si nemudoma preskrbi družinski list (na županstvu), rojstni (pri župniku) in posestni list (na katastrskem uradu). Te listine je namreč treba priložiti prošnji za pokojnino, ki jo moraš izpolniti na posebnem obrazcu. Najbtdje je, da se takoj zglasiš na sedežu Kmečke zveze in Zveze, malili posestnikov v Trstu, ul. Geppa 9 (pritličje), kjer dobiš obrazec za prošnjo in podrobnejša pojasnila. GORIŠKI OBČINSKI SVET V sredo' prejšnjega! tedna je imel mestni svet zadnjo redno jesensko sejo. Dnevni red je obsegal 10 točk, (ki jih je »vet soglasno odobril. Ob začetku je župan obvestil tovariše, da bo v soboto zvečer imel senator dr. Spallini v občinski dvorani na Korzu spominski govor o osebnosti in delovanju velikega italijanskega rodoljuba Garibaldija, ker je letos 15(Hetnica: njegove smrti. Prireditve se je udeležilo precej ljudi. Naše starčke in onemogle bo zlasti razveselilo obvestilo, da so oblast va odobrila načrt nove mestne hiralnice'. Občina je naprosila pisatelja Bozzija, da napiše zgodovino goriškega gradu (Castello di Gorizia) i'n treh starih goriških trgov (Tre veochie piazze di Gorizia). Knjiga izide v 2 tisoč izvodili, za katere je občinski svet odobril izdatek 150 lisoč lir. Pisatelj dobi 50 tisoč honorarja, a se odpove vsem avtorskim pravicam. Svoj čas se je na pobudo pokojnega ing. Ribija ustanovil pripravljalniodbor za zgrad njo vzpenjače na Kalvarijo'. Po Ribijevii nenadni smrti pa je načrt propadel. Odbor je sedaj obvestil županstvo, da vzpenjače ne bodo gradili in da je izgubljenih tudi tistih 50 tisoč lir prispevka, ki jih je odboru decembra 1955 nakazal občinski svet. Za vzpenjačo se bo odslej zanimala Ustanova z:ai tujslki promet. Občinski možje so nato imenovali svetovalca dr. Devetaga im Gandussija za svoja zasto začudenje v goriški javnosti pa je vzbudil sklep, da se vpisnina za otroške vrtce poviša od današnjih 300 na 1000 lir na mesec. Vpisnine so oproščene le revne družine in otroci brezposelnega očeta. Proti sklepu so glasovali trije svetovalci. Na.loi je odbornik Zaretti predložil več načrtov nove dvorane za zborovanja pokrajinskega sveta. Tehnični urad ima nalogo, da izibere načrt, Iki je združen z najmanjšimi stroški. IZ JAMELJ V petek prejšnjega tedna se je prii pobiranju starega streliva hudo ponesrečil 27‘let-ni domačin Jože Radetič. V mlaki krvi ga je našel neki vaščan, ki je takoj poklical rešilni avtomobil, da ranjencia odpelje v tržiško bolnico. Zaradi zloma leve noge in ran na nogah in po trebuhu se bo mladenič moral zdraviti najmanj 40 dni. Čujemo, da bi se podobna in morda še hujša nesreča kmalu pripetila tudi v gozdičku pod Oslavjem,, kjer so odkrili granato kalibra 305. Goriška policija je k sreči takoj poskrbela, da so granato izstrelili, in tako odstranili vsalko nevarnost. Ko pišemo te žalostne vrstice, mislimo na 'pohabljence in na premnoge slovenske družine, ki, so pri sličnih nesrečah izgubile morda svojega edinega dela zmožnega človeka. Zato pozivamo prefekturo in pokrajinsko upravo, da čiimprej predočita vladi kruto bedo teh naših nesrečnikov in cel ih druižin, ki bi jim bilo treba vsekakor izplačevati pokojnino. Danes ni v tem pogledu prav nobene zakonske določbe, ki bi, jih ščitila, in se po zakonu celo izključuje vsaka podpora ali pokojnina za te nesrečnike, češ da so s prostovoljnim, nevarnim delom sami zapori vili svojo nesrečo. Zdravi človečanski čut pa zahteva, da se to vprašanje nujno in pravično reši, ker so se ti nesrečniki lotili' nevarnega dela zaradi črne bede in brezposelnosti. Redkokdaj se je namreč zgodilo, da se jo kdoi na to delo podal iz pohlepa po boljšem zaslužku, ki ga ta posel spiloh ne more nuditi. In ker gre za človekoljubno in zares globoko krščansko, pobudo, prosimo tudi najvišjo cerkveno oblast v pokrajini, da stori vse, kar je v njenih močeh, da se tem našim nesrečnim ljudem prizna zakonita traj-ua podpora. Ker pa zahteva rešitev vprašanja dalj časa, naj se nesrečniki podpro do tedaj s človekoljubnimi podporami iz raznih skladov 'posvetne ali cerkvene narave. IZ ŠTEVERJANA Na zadnji seji občinskega sveta so svetovalci med drugim slklenili, da se podaljša za nadaljnja štiri leta pogodba za pobiranje trošarine z goriškim, podjetjem Bozzini. Nato so se pomenili o razdelitvi dela med občinske uslužbence ter odobrili sklep, da se plač 9 najemnina za osnovno šolo v Valerišču. Manjšinski svetovalec g. Ciril Klanjšček je pripomnil, da zahtevajo nekateri vaščani, ki so si z lastnimi sredstvi napeljali v hiše luč, naj jim občinska uprava, ko bo prejela državni prispevek za elektrifikacijo- občinskih naselij, povrne stroške, ki so jih imeli z napeljavo. Pristavil je, da je država priznala občini pnispevefk, na podlagi proračuna, ki so ga sestavili za napeljavo elektrike, pre- Mi bi še n ttVočftffto ? den SO' nekateri lastniki napeljali električno luč v svoje hiše. Zdi se nam, da je stališče manjšinskega svetovalca le deloma opravičeno. Držalo bi samo, če bi prispevek države presegel stroške, ki so potrebni za napeljavo eldktrike povsod tam, kjer je še ni. Le od morebitnega presežka bi morda bila občinska uprava moralno dolžna povrniti stroške vsaj najrevnejšim vaščanom,, ki so si napeljali luč na svoje stroške.. Občinska uprava razglaša, da bo odslej naprej ži vin oz d ra vrni k, iki je dodeljen št«-, verjanski občini, na razpolago živinorejcem vsak petek ob 8. tiri na županstvu. IZ PODGORE V sredo prejšnjega tedna je po krajši bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl 69-let-ni domačin g. Ludvik Brešan. Pokojnik je bil mož treznega značaja in sposoben gospodarstvenik. Bil je predsednik Goriške nabav-Ijalne zadruge in Kmečke banke. Po dovršeni nemški klasični gimnaziji v Gorici je bil dolgo let uradnik pri avstrijski pomorski vladi v Trstu in po prvi vojni ndkaj časa pri jugoslovanski pomorski vladi na Reki. Nato se je vrnil v rodno vas in 20 let služil kol blagajnik v podgorski predilnici. Pogreba, ki je bil v soboto, se je udeležila velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev, sošolcev z gimnazije, sovaščanov in goriških meščanov. Pred obnovljeno mrtvaško kapelo in ob novem lepem križu so mu pevci iz Podgore in bližnje okolice pod vodstvom g. Doreta Klavčiča odpeli v slovo pretresljivo žalostinlko Vigred se povrne. Žalni sprevod je nato- krenil v farno cerkev, kjer je domači župnik opravil molitve za pokojnikovo dušo. Sprevod se je inato vrnil na podgorsko pokopališče, kjer so pokojnika položili v družinsko' grobnico. Po' cerkvenem obredu so m,u pevci odpeli večno lepo slovensko žaloslinko Blagor mu, ki se spočije. Plemenitemu pokojniku naj sveti večna luč! Žalujoči soprogi, ki je izgubila vzor rega moža, ter ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. IZ TRŽIČA Prejšnji petek je osem tisoč delavcev in nameščencev tukajšnje ladjedelni-ke industrije izvolilo 27 zastopnikov v delavske notranje komisije. Sindikalna organizacija F10M, ki jo vodijo komunisti in socialisti, si je to pot zopet pridobila absolutno1 večino, ki jo, je bila lani zgubila. Od 27 sedežev jih je letos odnesla 14. se pravi 3 več kot lani. CISL je imela doslej 8 sedežev, sedaj pa jih ima le 6; UIL je dobila lani 7 sedežev, sedaj jih ima le 6. Letos ie kot četrta sindikalna organizacija nastopila tudi fašistična CISNAL, ki so jo lani ostale tri sindikalne »organizacije od volitev izključile1. Odnesla je 1 sedež. POKOJNINA KMETOVALCEM Od 1. januarja 1958 prejmejo polkojnino vsi kmetovalci, koloni in spolovinarji, ki so letos izpolnili 65. leto ter obdelujejo predpisano površin o zemlje. Prizadete opozarjamo, da morajo do 25. novembra t. /. napraviti prošnjo n,a posebnem vzorcu, ki ga dobe pri kmečkih bolniških blagajnah in pri uradu »Contributi unificati« v palači Državnega zavoda za socialno skrbstvo (INPS) na Travniku. POKRAJINSKI UPRAVNI ODBOR V torek prejšnjega tedna je bila seja pokrajinskega upravnega odbora. Sprejeli so najprej vrsto ukrepov v korist pokrajinskih nameščencev, nato pa razpravljali, o pomoči, ki jo pokrajinska uprava nudi nepreskrbljenim in nezakonskim otrokom. Odbornik za zdravstvo dr. Marin je poročal o tečaju za bolničarje, ki ga bo pokrajinska uprava priredila v bližnji prihodnosti. Obnovili bodo- streho Attemsovi palači, na Kornu. Za dela so določili 150 tisoč lir. Odbornik Grigolon je nato' obravnavali vprašanje tujskega prometa ter poudaril, da se ta važna gospodarska panoga ne more ptfii nas Primerno razviti, ker nimajo lastniki hotelov, gostiln in kavam dovolj osebne pobude. 'Grajal je zlasti nedostojnost higienskih naprav, ki so zelo pomanjkljive ne le na podeželju, marveč tudi v mestu. Pogoji za razmah turizma so zlasti trije: dobra miza, dobro vino in zmerne cene. Odbor je končno sklenil, da bo pokrajinska uprava posvetila vprašanju turizma v prihodnosti večjo pozornost kot doslej. IZ VIDMA Bralcem Novega lista je že znano, kako je bil urednik Messaggera Veneta Arturo Manzano v listu Friuli Liberale dne 26. 10. 1955 hude in robato napadel šentlenardske-ga župnika g. Angela Kračino. Uglednega duhovnika je javnosti predstavil kot nekakega jugoslovanskega agitatorja, ki v družbi ostalih narodnjakov že več časa aktivno dela za priključitev Beneške Slovenije k Jugoslaviji. Ker je A. Manzano že prej enkrat sedel na zatezni klopi zaradi enake pregrehe v Mcssaggeru Venetu, je svoj članek ob" javil v lislu Friuli Liberale, misleč, da bodo njegove besede ostale le v ozkem krogu bralcev tega lističa. Toda za članek je kmalu zvedel tudi g. Kračina in takoj s tožbo nastopil proti odgovornemu uredniku Giorgiu Proviniju, Ar-turu Manzanu ter odgovornemu uredniku Arena di Pola dr. Pasqualu De Simoni ju, ki je omenjeni članek ponatisnil. Razprava je bila določena za 21. 12. 1955, a ker je bil Provini zadržan, Manzano pa hudo »bolan«, je sodnik razpravo odložil. Toda tudi na novi razpravi dne 26. junija 1956 ni bilo ne A. Mamzana ne odgovornega urednika Arene. Reveža s! a bila hudo bolna in sodnik se ju je usmilil ter proces zopet odložil. Ker prizadevanje raznih meše-l'arjcv ni' us|peilo, d!a bi g!. Kračina lložbo umaknil, je ob ponovni razpravi dne 23. 1. 1957 iznenada zbolel urednik Provini, tako da so proces spet odložili. Obravnava bi morala naposled bili 30. oktobra 1957. Zanjo se je A. Manzano’ vneto pripravljal in neumorno iskal razbremenilnih prič pri »patriotih« po vseTj šentlenardski dolini. Zdi se pa, da pri svojem divjem lovu ni imel sreče, ker mu »rodoljubi« to pot niso hoteli nasesti. Zalo tudi tokrat ni ostalo drugega, kot da spet pokliče na pomoč bolezen. G. Pro- vini je po svojem odvetniku predložil zdravniško izpričevalo, iz katerega izhaja, da boleha menda za azijsko. Toda zastopnik g. Kračine odvetnik Panizzo se je odločno uprl. da bi se razprava odložila za nedoločen čas, in zahteval, da se takoj določi dan obravnave. Sodišče je po 20-minutnem posvetovanju naznanilo, da je razprava določena za 13. dec. 1957. Sodimo, da bi bil vsak komentar odveč! Vsakdo vidi, kako »bliskovito« se odvija razprava, kadar gre za Slovence in posebno še za ugled slovenskega beneškega duhovnika, ki je bil krivično napaden. JZ SV. PETRA SLOVENOV Jesensko vlažno vreme je tudi v naše doline prineslo azijsko bolezen, ki je priklenila na posteljo cele družine. Preden se je razširila, pa je k sreči bilo lepo vreme, tako da so kmetje moigli pospraviti turščico ter potrgati grozdje, edina pridelka, ki sta letos po dol in ph, kjer ni bilo toče, poplačala trud ubogih kmetov. Letos ni bilo nikjer nič s;r ^jn in tudi kos>anj je zelo malo obrodil. V hribih so ubogi ljudje res vredni usmiljenja, ker sta jim spomladanska slana in poletna toča uničili vse že tako borne pridel" ke. Letošnja beda bo gotovo še bolj nospe-"i’a izseljevanje naših ljudi v tujino, čeprav so hribovske vasi že sedaj na pol prazne. IZ RAJBLJA Že nad pet tednov trajajo v našem rudniku stavke delavstva in vsi so prepričani, da so zanje odgovorni novi lastniki rudnika ter njegova uprava. Ta namreč nima dovolj socialnega čuta do delavcev ter se ne zaveda odgovornosti, ki jo nosi pred javnostjo. Tudi v sredo prejšnjega tedna je bila 24-urna stavka, ki je ob železni disciplini delavstva popolnoma uspela. Če pomislimo na ogremme žrtve, ki jih rudarji doprinašajo v boju za svoje pravice, in na veliko gospodarsko škodo, ki jo nenehne stavke povzročajo, moramo iz srca pozdraviti zadinji ukrep videmskega prefekta. Na njegovo pobudo je namreč bil prejšnji četrtek v Vidmu sestanek zastopnikov redarjev in rudniške uprave, ki' naj bi poiskali primerno rešitev v tem zares že predolgem in vznemirjajočem sporu. Vabilui videmskega prefekta so se naši rudarji radi odzvali in nanj odposlali svoje zastopnike. Sestanek pa žal ni obrodil zaželenega uspeha in zato 30 rudarji v soboto' zopet proglasili 48-urno stavko. Uprava rudnika je namreč od 15 zalile v, ki ,«o jih postavili delavci, odbil«. 11. Ker bo minister za delo v kratkem obiskal Furlanijo, ga posebno delavsko zastopništvo namerava naprositi, naj odločno poskrbi, da. se reiši spor in se zajamčijo socialne praviee delavcev. OBMEJNI PROMET V BENEŠKI SLOVENIJI Obmejni promet v videmski pokrajini se ni tako razvil kot v ostalih dveh pokrajinah. Tega je krivo predvsem dejstvo, da nas od Soške doline in Kobariškega kota ločijo razmeroma visoki hribi, od jugoslovanskih Brd pa globoka grapa Idrijce. Da se promet pri nas slabše. razvija kot na Goriškem in Tržaškem, je v veliki meri kriva tudi obmejna policija na glavnem prehodu pri Stupici. Oblastva so pri nas mnogo manj ljubezniva in po-strežljiva kot na Goriškem in Tržaškem. O tem je Novi list že večkrat pisal. Potnike nadlegujejo s preiskavami in /. ljudmi ne ravnajo lepo. Njihovo ravnanje nas žal preveč spominja na staro fašistično obmejno policijo. Skrajni čas je, da. oblastva v Vidmu napravijo red na meji! Doslej je imel Čedad še največ koristi od ofc-mejnega prometa. Posebno živahne so v tem mestu bile sobote in čedadski trgovci so bili kar zadovoljni s kupčijami. Mnogo bolj zadovoljni pa so bili meščani, ker so po precej nižji ceni prišli do kokoši, govejega mesa in masla. V zadnjem času prihaja v Čedad vedno manj Jugoslovanov, ker se raje ustavijo kar v bližnjih obmejnih vaseh. Tu so namreč odprli nove trgovine, v katerih dobiš razno blago po enaki ceni kol v Čedadu, a ljudje si pri tem prihranijo dolgo pot. Nove trgovine imamo v Platišču, v občinah Dreka, Grmek in Sovodnje. 131 eh c m n im (Usoda Habsburžanov) n c a it. n. Svotje težave je cesarica zaupala le svojim živalim in dnevniku. Ko jo je tašča nekega dine zopet zbadala, da se obnaša kot »pomaranča s podeželja,« je položila Elizabeta svojo tiho žalost v verze: »Zaman se jočem nad izmeno, ko sence sem za sonce izbrala, ker tebe sem, svoboda izdala«. Tašča Zofija je znala vedno bolj vezali sina nase in ga usmerjala proti ženi. Spretno so ji pri tem pomagali kardinal Rauscher, ki je v mladi vladarici videl zakrinkano liberalko, in pa prvi cesarjev pribočnik Griin-ne, kateri se je načeloma vedno pridružil strainki močnejših. Za nevarno moderno je veljala cesarica posebno še od takrat, ko je vprašala, kje je kopalnica. Kopalnica? Takih angleških novotarij ni bilo na konservativnem avstrijskem cesarskem dvoru! Saj člani najvišje cesarske hiše niso tako umazani, da hi kaj takega potre- bovali. Cesarici so hiteli zatrjevati, da si ni cesar Karl V. nikdar želel kopalnice; niti sla. je želela Marija Terezija ali Jožef II. Če hoče ostati človek snažen, so še druga sred' stva. Cesarice niso v ostalem nikdar umazane. Boj za kopalno kad je trajal dve leti. Končno se je zaljubljeni cesar le vdal in je ženi preskrbel kopalnico' v Schonbrunnu in eno v Hoifburgu. Stare dvorne dame so se pa zgražale nad mlado cesarico', ki se koplje morda celo brez — krinoline. »Otroci so moji!« Poleti leta 1854 je vladarska dvojica začela obiskovati podložne dežele. Po Češkem in Moravskem je cesarica z lepoto in prijaznostjo pridobila vsa srca. Franc Jožef je bil kar navdušen, kako je kot »p osla n k a lepote« utrjevala zvestobo do cesarske hiše. S potovanja se je vrnila prej kot cesar. Začutila se je namreč mater. Čeprav še mlada, je kot vsaka mati z veseljem pričakova- la svoj čas; pa tudi v tein. je bila osleparjena. Tašča je pisala sinu, da se Elizabeta prav neumno obnaša; vedno gleda svoje papagaje in konje, kar da je z,a otroka, ki se bo rodil, lahko usodno; utegne! bi imeti papagajski pogled ali morda konjsko kopito. Rotila je cesarja, naj poskrbi, da se žena ne bo v nesrečo potomstva »zagledala«. Takšne vraže so rojile cesarici - materi po glavi. Tudi ko se je cesar vrnil s potovanja, je ostala Elizabeta sredi množice dvorjank in slug osamljena. Cesar se je že zgodaj zjutraj peljal na dvor vladat, oziroma podpisovat cele gore aktov. Šele zvečer se je vračal, a najprej k materi, ki mu je venomer tožila o necesarskem obnašanju njegove žene. V takem vzdušju se je rodil 5. marca 1855 prvi otrok, a zopet je Elizabeta zagrešila napako: rodila se je punčka in ne deček. Ne da bi mater kaj vprašali1, so jo krstili za Zofijo na čast tašči. Elizabeta se je razveselila nedolžnega deteta; zdaj je imela nekaj svojega. Delala pa je račune brez krčmarja ali — brez tašče. Otroka so ji brž vzeli in ga odnesli v sobane Zofije, ki so bile na drugem koncu palače. Zaman se je milada mati pritoževala »Otroci so moji!« Če je hotela videti svojo malo Zofijo, je morala skoro prosjačiti za sprejem pri tašči. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Mi so še druga razumna bitja v vesoljstvu? Z dnem, ko je poletel v vesoljstvo prvi »sputnik«, se je sprostila tudi človeška domišljija in začela bloditi po vesoljnih razsežnostih. Prej so se samo zvez-doslovci in fiziki spraševali, kakšne tajne krije vse-mirje, danes pa skoro ni človeka, ki bi ga ne razvnemala ta vprašanja. Prav to je dokaz, da se je s tem na zemlji resnično začel nov vek, vek vsemir-skih poletov in vsemirskih raziskavanj. STO TRILIJONOV SONC Navaden človek lahko le ugiba in sanjari o tem, kaj je v vsemirju. Strokovnjaki pa skušajo priti do odgovorov, ki bi bili kolikor mogoče v skladu z znanostjo. Vprašanje, katero si zdaj nujno zastavi vsak strokovnjak, pa je: Ali žive v vesoljstvu še druga razumna bitja razen človeka? Mnenja zvezdoslov-cev, fizikov in biologov so različna, vendar pa se večina znanstvenikov nagiblje k mnenju, da v vesoljstvu žive še druga razumna bitja razen človeka. Nemški učenjak Heinrich Faust meni, da je v Rimski cesti, v katero spada tudi naš sončni sistem, vsaj 100 milijard sonc. Po gibanju drugih sonc, ki so našemu sončnemu sestavu najbližja, so zvezdo-slovci ugotovili, da vpliva nanje privlačna sila nevidnih zvezd, spadajočih k njihovemu planetnemu sistemu. Toda ti planeti morajo biti mnogo večji, kakor je naša Zemlja, ker bi drugače ne mogli vplivati na svoja sonca. Naša Rimska cesta je pa na nebu le ena izmed več milijard »rimskih« ali »mlečnih cest«, kot jim pravijo, in katerih svetlobo je mogoče odkrili le z velikanskim daljnogledom v ameriški zvezdami na Mount Palomaru. Toda vesolje je še obsežnejše, kot je mogoče ugotoviti s tistim daljnogledom. Morda je takih »zvezdnih megla« ali »rimskih cest« v vesoljstvu deset milijard, kot misli n. pr. ameriški zvezdoslovec prof. P. Jordan. Vendar je večina takih »megla« manjših, kot je naša Rimska cesta. Povprečno je morda kakih deset milijard sonc ali zvezd stalnic v drugih rimskih cestah, skupno torej najmanj sto trilijonov. ALI JE NA DRUGIH PLANETIH ŽIVLJENJE? Vprašanje pa je, ali je na teh planetih tudi življenje in ali so na njem razumna bitja. Preidimo račune biologov o »funkcij sposobnih beljakovinastih molekulah«. Njih število se izgublja v ogromnih množinah drugih beljakovinskih molekul. Takih funkcijskih molekul je v primeri z drugimi tako malo, da se da to izraziti samo v razmerju ena proti številu, sestavljenemu iz enice s tisoč ničlami. Za toliko število niti matematika nima več imena. Po teh računih je zato nastalo življenje na Zemlji po neverjetnem slučaju, kar velja seveda za tistega, ki ne veruje, da ga je Bog ustvaril. Izrednost ali slučajnost je tolika, da je celo ob trilijonu Zemlji podobnih planetov v vesoljstvu skoro izključeno, da bi moglo biti življenje še na kakšnem izmed njih. Toda ameriški znanstveniki so s poskusi dognali, da obstajajo v naravi ugodnejši pogoji za nastanek snovi, ki so sestavine beljakovin, in s tem za nastanek življenja. Zato po njihovem ni izključeno, da so na nekaterih planetih v vesoljstvu živa bitja. Učenjaki so prišli po takih in podobnih razmišljanjih in poskusih do prepričanja, da je celo verjetno, da je na nekaterih planetih življenje bogato razvito. Razvoj, ki ustvari življenje na planetih, pa je odvisen od njihove velikosti. Nekateri opravijo vse razvojne dobe prehitro, da bi moglo nastati na njih življenje ali celo razumska bitja. Poleg tega je treba računati, da niti dva 'planeta nista v popolnoma enaki razvojni stopnji. Mnogi planeti bodo šele v daljni bodočnosti prišli v tako razvojno stopnjo, da se-bo na njih lahko razbohotilo življenje ter bodo nastala na njih tudi razumska bitja. Toda če računamo, da je samo milijonski del trilijona zvezda obljuden od razumskih bitij, je takih planetov v vesoljstvu bilijon. VERJETNO ŽE POTUJEJO PO VSEMIRJU Ker je človeštvo potrebovalo nekaj slo tisoč let, preden je doseglo današnjo stopnjo omike, da začenja prodirati v vesolje, medtem ko morajo na ogromnem številu drugih planetov obstajati razumska bitja že mnogo dalje kot na Zemlji, je prof. Heinrich Faust prepričan, da je morda kar blizu bilijon planetov, kjer so razumna bitja tudi že prišla do take razvojne stopnje, ali pa so tik pred tem, da jo dosežejo. Na mnogih planetih pa so morda tudi že dalje in tako je po mnenju prof. Fausta verjetno, da že plujejo po vesoljstvu rakete, ki so jih zgradila razumna bitja. Njihovega obstoja znanost sicer nc more dokazati, toda bilo bi smešno, če bi ga krat-komalo vnaprej kar zanikali. Ker je pa treba upoštevali, da utegne samo vsak stomilijonski planet biti obljuden z razumnimi bitji, je skrajno malo verjetno, da bi se bitja z dveh takih planetov mogla kje srečati. A tudi če bi bila kdaj v istem sončnem sistemu dva planeta nosilca življenja, bi se to zgodilo v časovno tako oddaljenih dobah, da ni mogoče da bi se razumna bitja kje srečala, kajti ko se razvijejo na enem planetu, so na drugem že davno izumrla. Ce bi kdaj pristale na Zemlji rakete z Venete, bi se to zgodilo v dobi, ko bi na Zemlji ne bilo več nobenega človeka. Zemlja bi bila pusta in mrtva, kot je danes Luna. V zvezi z ugibanji o obstoju drugih razumskih bitij v vesoljstvu nastajajo zanimivi bogoslovni problemi. Zadnji čas smo res že brali več mnenj, ki so jih izrazili predstavniki različnih verskih in tudi krščanskih skupin. V bistvu pa je problem vendarle manj zapleten, kot bi se zdelo. Celo srečanje z razumskimi bitji z drugih planetov, ki bi bila zelo različna od nas, bi ne spremenilo dejstva, da je vesoljstvo ustvaril isti Bog in da je torej vse prišlo iz njegovih rok. Prvi slovar makedonskega jezika Skupina makedonskih jezikoslovcev, ki jim pomagajo jezikoslovci iz drugih jugoslovanskih republik, že nekaj let pridno in z vso skrbnostjo pripravlja prvi slovar makedonskega jezika. Makedonščina je bila namreč kot knjižni jezik v stari Jugoslaviji prepovedana in šele leta 1944 so se lahko začeli Makedonci svobodno posluževati svojega jezika tudi v književnosti. Pripravljanja slovarja se je najprej lotila stolica za makedonski jezik na skopski filozofski fakulteti, pozneje pa je delo prevzel Zavod za makedonski jezik. Celi dve leti so skupine študentov filozofije na skopskem vseučilišču in jezikoslovcev zbirale gradivo na terenu in v knjižnicah. Tako so zbrali nad 50.000 besed. Nato so se lotili obdelave gradiva. Tudi to delo je že skoraj dokončano. Slovar bo izšel v dveh delih. Zanj vlada v Makedoniji in izven nje ter celo v inozemstvu pri strokovnjakih veliko zanimanje. Svoboda Eden največjih sodobnih ruskih književnikov Boris Pasternak je napisal roman Doktor Zivago. V njem riše današnje življenje v Sovjetski zvezi, in sicer precej prosto in stvarno. Napovedana je že bila izdaja v ruščini in obenem italijanski prevod pri milanski založbi Feltrinelli. Nenadoma je pa založnik prejel od Državne založbe iz Moskve obvesti- lo, naj z izdajo še počaka; brž za prvim sporočilom pa še drugo, ki pravi, da v Rusiji knjiga nc sme iziti, ker da je proti vladavini. Na pisatelja Pasternaka so toliko pritiskali, da je prejšnji mesec brzojavil Feltrinelliju, naj mu vrne rokopis, češ da ga mora popraviti. V Milan je prišel celo sam tajnik Zveze ruskih književnikov Aleksej Surkov, da bi preprečil natis knjige. Založnik Feltrinelli je pa izjavil, da ga pri izdajanju knjig vodi le načelo svobodnega ustvarjanja in umetnosti, ne pa politična muhavost. Roman bo torej izšel. Kaj bo pa s pisateljem Pasternakom? Nekaj podobnega, ki spada tudi v poglavje o svobodnem umetniškem delu, sc je te dni pripetilo na Poljskem, štirje pisatelji, so pod vodstvom znanega književnika Andrzejewskega hoteli izdati 1. novembra revijo »Evropa«, ki je imela namen objavljati tudi najboljša dela iz zapadno-cvropskc književnosti. Oblastva so pa izid časopisa prepovedala. TURŠKA KNJI ŽE VNOS T Po prvi svetovni vojni je Turčija začela postajati moderna država. Kljub vsem naporom je pa še močno zakoreninjena v tisočletni islamski okostenelosti., To sodbo potrjuje tudi sedanje stanje književnosti v Turčiji. Slaba kakovost je posledica deloma raznih jezikovnih reform, še bolj pa starokopitnega tiskovnega zakona, ki je še vedno v veljavi. Pisatelji si ne upajo vsega povedati, posebno si ne upajo vpletati v svoja dela socialnih ali političnih problemov. V zadnjih letih je vzbudil veliko pozornost pisatelj Mahmud Makal s knjigo Bizim Koy ali Naša vas. Makal riše v povesti težko in bedno življenje kmetov v neki anatolski vasi. Opisi so deloma avtobiografski in resnični, saj je pisatelj sam v tisti vasi kmet in obenem učitelj. Ko je bila knjiga objavljena, to je bilo leta 1950, so avtorja za več mesecev vrgli v ječo. Očitali so mu, da deluje proti državi in da je komunist, ker jc pisal tudi o lakoti na vasi. Šele po posredovanju' osrednje vlade so pokrajinska oblastva spustila pisatelja Makala. * * * LITERARNI OKUSI Francoski tednik Les Nouvelles Litteraires je priredil poizvedovanje, katere tuje knjige se v zadnjih desetih letih največ prevajajo v francoščino. Ugotovili so, da je na prvem mestu Don Camillo italijanskega pisatelja Guareschia. Tej sledi znana politična knjiga ruskega pribežnika Ktavčenka Izbral sem si svobodo; na tretjem mestu je pa Kostnerjeva Ničla in neskončnost. Ti prevodi so bili natisnjeni v nakladi nad pol milijona izvodov. Po narodnosti so pa Francozi največ prevajali iz angleškega (556 del) in ameriškega slovstva (593). Italijanskih del so prevedli v zadnjih desetih letih le 94. * * * »OSNOVNO GOVORJENJE« V Buenos Airesu je izšla pesniška zbirka Franceta Papeža Osnovno govorjenje. Vsebuje 25 pesmi, ki so razdeljene v cikle Stvari, Ljudje in Cas. Pesnik sam je okrasil knjižico z lesorezi abstraktnega značaja. Podrobnejšo oceno bomo še prinesli. KULTURNE VESTI * V Beogradu je bila sklenjena pogodba med Zvezo jugoslovanskih založb in predstavniki češkoslovaškega ministrstva za kulturo, po kateri bodo v treh letih prevedli vsaj trideset del iz književnosti narodov iz obeh držav. * V Jugoslaviji sta bila na obisku italijanski filmski producent De Laurentiis in režiser Lattuada. Z Bos-na-lilmom sta se domenila za skupno snemanje dela Kapitanova hči po Puškinovi noveli. Sodelovali bodo tudi Američani. 4= V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavlja skupina mariborskih umetnikov, med njimi 16 slikarjev, en kipar — Gabrijel Kolbič — ter cn grafik, Ivan Cobal. Med razstavljalci so znani slikarji Kos, Oeltjen (ki je Frizijec, a se je že davno pred vojno za stalno naselil na slovenski zemlji, ki jo je vzljubil), Pandur in Polak. * Cankarjeva založba v Ljubljani je izdala pesniško zbirko Maričke Žnidaršič Nalomljena veja. * Pri založbi Comunita v Milanu je izšla knjiga To-talitarismo e cultura. To je zbirka esejev 27 uglednih evropskih in ameriških pisateljev, med katerimi so Domenach, Jaspers, Jiinger, Marcel, Arthur Miller, Moravia in Wright. Pri založbi II Mulino v Milanu je izšel italijanski prevod Djilasove knjige Novi razred. H* V pripravi jc ponatis srbskega prevoda drame Bratka Krefta Velika puntarija. Delo je namreč vzbudilo v Srbiji nenavadno zanimanje. * Dr. Robert Hlavaty je objavil v zadnji številki ljubljanskega mesečnika Obzornik obširno in zanimivo reportažo, v kateri popisuje življenje na Opčinah. O njegovi nedavni razstavi v Kopru so se vsi kritiki nenavadno pohvalno izrazili. * V zadnjih desetih letih so prevedli v francoščino osem knjig iz književnosti jugoslovanskih narodov. Statistika ne navaja, koliko je med njimi slovenskih del. * V Franciji in marsikje drugod so v povojnem času največ prevajali iz ameriške književnosti. Na drugem mestu je skoro povsod angleška. GOSPODARSTVO GOJENJE BRESKEV V ITALIJI Iz uradnih padat,kov izhaja, da so leta 1955 na vsem svetu pridelali nekaj nad 22 milijonov stotov breskev, in sicer 60 do 65% v ZDA ;in nekaj nad 30% v Evropi. Skoraj vse breskve v Evropi sta pridelali Italija in Francija. Med tema prevladuje Italija z letnim pridelkom okoli 5 milijonov stolov, medtem ko jih ima Francija nelkaj nad 2 milijona. Pridelek po pokrajinah L. 1955 je pridelek v posameznih Italijan" škili pokrajinah bil naslednji: Verona 865.000 stotov, Ravenna 622.000, Ferrara 298.000, Napoli 279.000, Cuneo 267.000, Bologna 255.000, Forll 250.000, Savona 210.000, Rim 178.000, Vercelli 165.000, Caserta 153.000, Benetke 120.000. Sledi 6 pokrajin s pridelkom od 50.000 do 100.000 stotov. Go riška pokrajina pridela letno' okoli 15.000 stotov breskev. Izvoz Italija izvozi letno okoli 1 milijon stotov breskev (I. 1955 je izvoz dosegel 1,400.000 stotov). Videmska pokrajina pošlje v inozemstvo letno med 12.000 do 20.000 stotov breskev, Goriška pa okoli 5.000 (1. 1956 ne Ikaj nad 4.000). Okoli 60% vsega izvoženega blaiga gre v Nemčijo, ki je že pred vojno od Italije kupovala enako količino. Stalni odjemalci so še Švica in Avstrija in v zad njili letih tudi Anglija. Največ breskev izvozijo meseca avgusta (Elberta, Hale), nato pa julija in septembra; v juniju in v oktobru iz vezij o prav malo blaga. Sorte Med sortami prednjači I. II. Hale, ki šteje v vsej državi naid 4 milijone dreves. Na drugem mestu je Amsden z 2 milijonoma dreves. Sledijo: Majski cvet, Elberta, Earl Elberta Waddel, Hale " Elberta, Morettini I. in Admiral Dewey. Od teh sort je zasajenih po nad 1/2 milijona dreves. Z manjšimi števili dreves je zastopanih kakšnih 60 sort, med lemi naša goriška Isontina s približno 36.000 rastlinami. Ali se izplača saditi breskve? Cene so' bile lani in letos kar zadovoljive. Ne vemo sicer, kako bo v prihodnjih letih, vendar se prodaja skoraj gotovo ne bo usta-vila: v Italijo prihaja ogromno letoviščarjev iz severnih krajev, katerim so breskve prava poslastica. Zato naši kmetje lahko’ mirno uredijo nove nasade, a morajo paziti, da sadijo samo res dobre sorte. Drevesa morajo gojili ter se boriti proti vsem zajedalcem, kajti le tako bodo imeli lep. dobpr in okusen sad. KAKŠNO JE LETOŠNJE VINO? Vino letošnje letine je na splošno taiko močno, kot ni biio' še nikdar v naših krajih. Vina s 14 stop. alkohola niso nobena redkost, ;i dobijo se tudi taka, ki vsebujejo nad 16 stopinj alkohola. Mnogo inoštov je po mošlomeru Babo pokazalo tudi 27% slad-Ikorja. Znano pa je, da moštomer Babo mi natančen in da kaže na splošno manj sladkorja, kot ga je v moštu. Zato lahko z gotovostjo računamo, da so nekateri moštii vse- bovali tudi 28 in več odstotkov sladkorja. Če bi se ves sladkor spremenil v alkohol, bi tako vino imelo 17.5% in več alkohola. Najbolj sladke mošte sta dala tokajec in ru-landec (— slivi pinot), malvazija, zelen in šele za njim oba rizlinga (renski in laški). Mnogi vinogradniki so že prodali vse vino, ki je biilo določeno' za prodajo. Cene so bile zelo različne: nekateri so za navaden mošt dobili komaj 65 do 70 lir (za liter), drugi pa so prodali tokajca po 140 lir in tudi, draže. Trenutno' je cena za navadno mlado vino z goščo vred oikoli 100 lir liter, za izbrane sorte pa se bliža že 150 liram. 632 STOTOV KROMPIRJA NA HA V ideinska pokrajinska uprava je letos raz- il isala nagradno tekmovanje za pridelovanje krompirja. Bratje Del Bell o- v Favorita pri Spilimbergu so dosegli hektarski donos 632.50 stotov, kmetovalec Venier Jakob v Gradišča di Spilimhergo pa 613.52 stotov. Na eno našo njivo- pride potemtakem 230 q krompirja. Ugotovili so, da se je še najbolj izkazala sorta Agnes (nemško-bavarska), ki je tudi okusna. Pozeba v prejšnjem maju je sicer osmodila mlado krompirjevico, a stebla so ostala zdrava in so ponovno pognala. Kroni" pirjevica je dosegla tudi 2 1/2 m dolžine. Krompirju so seveda dobro pognojili in se z vso skrbjo borili proti glivičnim napadom (peronospora) in tudi proli koloradskemu hrošču. Sadili so’ cele gomolje, im siicer v vr- ste. Med vrstami je bilo 70 cm razdalje, od gomolja do gomolja pa 25 cm. Za en ha zemljišča so porabili 20 stotov gomoljev. VINOGRAD SKBBNO PREGLEJ in ugotovi mesta, kjer manjka kakšna trla. Pomni, da celo onemogla trta ne zasluži, da bi še rastla! Na vseh teh mestih skopaš globljo jamo, ki naj ostane vso zimio odprta, spomladi pa boš vanjo- vsadil cepljenko. Če pri kopanju najdeš v izemlji kakšno gnilo ali plesnivo trtno korenino, odpelji izkopano zemljo in pripelji druge, zdrave. Korenska bolezen bi namreč drugače prešla na no-ve trte. TOBAK BREZ NIKOTINA Iz Rusije je prispela vest, da se je nekemu znanstveniku posrečilo vzgojiti tobak brez nikotina. To je dosegel tako, da je cepil tobak na paradižnik. Če pa je cepil pa* radižnik ’ a lobulk, so imeli paradižnikovi plodovi nikotin v sebi. Iz tega sledi, da se nikotin tvori v koreninah tobaka, od koder prehaja v liste. Kusko odkritje pa ne pove nič novega, ker gre za že davno znano dejstvo: v isto družino rastlin spadajo namreč tobafki, jajčevec (melancani), paprika, paradižnik in tudi krompir. Že pred 60 leti so začeli različni znanstveniki križati navedene rastline in jih prceepljati vse n a vprek: tobak na krompir, lobak na jajčevec, na papriko in paradižnik. Cepili so na vsako vrsto navedenih rastlin vse ostale in obratno. Najbolj olkusen tobak brez nikotina so dobili, če so cepili tobak na jajčevec. Zanimivo je cepljenje paradižnika na krompir, ker dobiš pod zemljo gomolje, nad zemljo pa paradižnike. Kljub vsemu trudu se ni še znanstvenikom doslej posrečilo vzgojiti kalko novo kulturno rastlino-. C^porini pregled —=j JUGOSLAVIJA NAPREDUJE Prejšnji teden so se v Zagrebu končale tekme v namiznem tenisu za VIII. mednarodno prvenstvo Jugoslavije, ki se jih je udeležilo nad 90 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 držav. Večkratni svetovni prvak Anglež Bergman je takoj izpadel. Tudi Francoz Hagenauer, Romun Reiter, Nemec Schneider in Ceh Stipek niso imeli sreče in so bili izločeni. V finale sta sc uvrstila Ceh Andrcadis in Madžar Berczik, ki sta odpravila Jugoslovana Harangoza (3:1), oziroma Madžara Sidoja. Po ogorčenem boju je prvo mesto ponovno osvojil 20-letni Zoltan Berczik; Ceh Andrcadis pa je z rojakom Stipkom osvojil prvenstvo v tekmovanju dvojic. Pri ženskah sta imeli Romunki Rosseanu in Zel le r glavno besedo tako v disciplini dvojic kot v tekmovanju posameznic. Rosseanujeva je brez velike težave tretjič osvojila prvo mesto. V tekmovanju mešanih dvojic pa sta zmagala Madžara Sido in Koczionova. V Zagrebu sta bila tudi dvoboja moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske. Po šest-urnem boju so Madžari premagali Jugoslovane s tesnim izidom 5:4; Madžarke pa so tekmo zaključile v svojo korist z gladkim 3:0. Jugoslovani so bili že na tem, da zmagajo (vodili so namreč s 4:1), ko je Harangozo (bila je njegova 250. partija v državni reprezentanci), povzročil poraz. Medtem ko sta Vogrinc in 17-letni Markovič osvojila vsak po dve točki, ni jugoslovanski državni prvak dosegel niti ene. V Ljubljani pa je Jugoslavija porazila (5:3) Francijo. Z veseljem lahko ugotavljamo, da jugoslovanski namizni tenis napreduje. Za to ima zaslugo mlada skupina nadarjenih in že zdaj odličnih igralcev, kot so Markovič II., Hrbud, Franič, Jazovič ter Osma-nagič. Vogrine je brez dvoma najboljši igralec jugoslovanske reprezentance. Dolinar živi san\o od svojega velikega ugleda in znanja. Harangozo pa je zelo nestalen. Upamo, da bodo mladinci kmalu nabrali čimveč izkušenj ter tako ponovno povzdignili jugoslovanski namizni tenis na dostojno raven. JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 2:0 Jugoslovanska nogometna enajstorica je v nedeljo premagala močno romunsko reprezentanco in se tako uvrstila v tinalno skupino. Največ zaslug za uspeh ima napadalec Milutinovič, ki je zabil oba gola. Tekma je bila zelo borbena, ker so se gostje odločno branili in na vse načine skušali oditi neporaženi. Poleg Milutinoviča so se odlikovali še Crnkovič, Krstič in Petakovie. Jugoslavija je igrala v naslednji postavi: Beara; Svakovič, Crnkovič; Kaloperovič, Krstič, Boškov; Petakovič, Mujič, Milutinovič, Ognjanovič in Zebec. ŠPORT PO SVETU Dviganje uteži — Prejšnji teden se je v Teheranu zaključilo tekmovanje za svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Najbolje so sc izkazali Rusi, ki so zmagali kar v 6 disciplinah; edino zmago jim je iztrgal Amerikanec Kono. Novi svetovni prvaki so: Petelinja, Stogov 345 kg — peresna, Minaev 362,5 kg — lahka, Boucoev 380 kg — srednja, Kono 420 kg — srednje težka, Lomakine 450 kg — lažje težka, Vo-robiev 470 kg in težka, Medvedov 500 kg. Stava 12 — PO NAŠEM BO TAKO? — Stava 12 24. novembra 1957 1. ATALANTA - TORINO 1 2 2. FIORENTINA - INTER 1 3. JUVENTUS - NAPOLI 1 X 4. MILAN - BOLOGNA 1 5. PADOVA - ALESSANDRIA 1 6. ROMA - L. R. VICENZA 1 X 7. SAMPDORIA - LAZIO 1 X 8. SPAL - VERONA 1 9. UDINESE - GENOA 1 10. SANBENEDETTESE - BRESCIA 1 X 11. TRIESTINA - TARANTO 1 12. LIVORNO - REGGINA 1 X 13. REGGIANA - MESTRINA 1 R. VENEZIA - COMO 1 R. SIRACUSA - FEDIT ROMA 1 KRIŽANKA (30 točk) Vodoravno. 1. Je vsak teden. 13. Izredna telovadna spretnost. 14. Pes brez repa. 15. Drsač jih ima v srcu. 16. Hillary ga je dosegel. 17. Slikarstvo, ki se ne . . . boji vode. 18. Gospod Terčon. 19. Oslavska u-čenost. 20. Kača. 21. Obrnjeni grški zob. 22. Tovvn-sendov konec. 23. Predpoldanske ure v Rimu. 25. Največji jug. fizik (začetnice). 26. Ni dovolj. 27. Niti tisto niti ono. 29. Bil je Jugurta. 33. Mesto v Zah. Ukrajini. 35. Dnevna plača. 36. Zaokroženo. 38. Primitiven narod na Sahalinu. 39. Reke v Alriki. 40. Cicero ga je razkrinkal. 42. Avstrija - Ceylon •• Jugoslavija. 43. Miroslav doma. 44. Ostudna spremljevalka zanemarjenega človeka. 46. Veznik. 47. Glavna trgovčeva skrb. 51. Zadnja šahovska poteza. 52. Mesto v Franciji. 53. Svelnik, dvakrat blažen. Navpično. 1. Znana Haendelova skladba. 2. Izobči. 3. Naša reka. 4. Modena na avtomobilu. 5. Nemški politik. 6. Mesto v Italiji. 7. Velika ameriška mačka. 8. Divji tek. 9. Spesnil Gorski Venec. 10. Vzhod na Angleškem. 11. Je Iliada. 12. Večni godrnjač. 19. Uglasitev. 24. Oktober ... za Vipavce. 27. El Kebir pri izviru. 30. Turški zvonik. 31. Čeprav. 32. Dragocen les. 34. Tehtnica. 36. Pri kolesih. 37. Oseb. Zaimek. 41. Leča. 43. Mouvement Popolaire Marro-cain. 45. Jugoslovanski otok. 48. Ubi consistam. 49. Eden. 50. Nil brez sredice. — o — SKRITI PREGOVOR (10 točk) Komur 12 — 34568 — 84249 10 51 7, la 3 2 zastonj za 1 10 9 — 8 5 11 5 — 12 4 13 3 2. KDO BO NABRAL NAJVEČ TOČK? (TSalečaj z nagradami) Rešitve pošljite na uredništvo: Novi lisi — Trst, ul. Martiri della Liberla (Via Commerciale) 5, najkasneje do 5. decembra. Izide bomo objavili 12. decembra. NAGRADE 1. Brezplačna letna naročnina; 2. in 3. polletna naročnina; 4. in 5. trimesečna naročnina. PREIZKUSI SVOJ BESEDNI ZAKLAD (Vsak pravilen odgovor 1 točka). Črtaj neustrezajoče pomene pri naslednjih besedah : 1. BALTA — a) vrsta rastline, b) korito, c) sekira, č) zmes kovin. 2. FIL1GRAN — a) drobno zlatarsko delo, b) liturgični obesek, c) ljubitelj velikih načrtov, č) vrsta južnega sadja. 3 KAJAK — a) orožje avstralskih domačinov, b) vrsta omare, c) vrsta čolna, č) indijska pipa. 4. KEBA — a) kotanja, b) neka žival, c) kokoš brez repa, č) soba na ladji. 5. LUNTA — a) leča, b) zažigalna vrvica, c) podloga gumijevih izdelkov, č) grča. 6. GOBELIN — a) pristaš določene stranke, b) vrsta kožuha, c) vrsta stenske preproge, č) kotanja. 7. HLID — a) rahel veter,- b) mešanica medu in ruma, c) zadušnost, č) vrsta platha. 8. KONCERN — a) tajen sestanek, b) združba več podjetij, c) dogovor, č) dovoljenje. 9. JETRVA — a) neka riba, b) okus, c) žene bratov med seboj, č) jetrna juha. 10. LAZ — a) prelaz, b) okence v hlevu, c) lazenje, č) otrebljen svet. 11. VERZIJA — a) pesnitev, b) način dopovedovanja, c) povrtnina, č) prevod. 12. ŠKOREC — a) ptič, b) past, c) košek za jagode, č) vrlini korec. 13. VALETA — a) vrednostni papir, b) mlada strežnica v srednjeveških gradovih, c) tenčica, č) pojedina pri slovesu. 14. ZEKNO — a) vrsta obleke, b) žrelo pri peči, c) iztepač, č) tesarska sekira. 15. BOLJAR — a) kotel za segrevanje vode, b) plavajoča priprava na morju, c) vrsta psov, č) ruski plemič. PREGOVOR (20 točk) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Zlogi: CI, FE, GU, IIAL, KA, KRU, LAZ, JA, JAM, MO, NE, NER, NI, NI, NIK, O, PRE, PRE, PRE, SI, SKI, SNIK, ŠE, TI, TO, VAC, VER, ZA, ZEN. I. Prijatelj v nesreči. 2. Ne odobravati. 3. Industrijsko fticsto v Srbiji. 4. Nekvašen kruh. 5. Domo. vina drznih mornarjev iz daljne preteklosti. 6. Začasno končal. 7. Deželni glavar v kolonijah. 8. V zvezi z neko azijsko državo. 9. Ne trpi pomanjkanja. Črke v srednjih zaznamovanih stolpcih bodo dale ljudski pregovor. ČRKE IN ŠTEVILKE (20 točk) X > > H HII Namesto črk vstavi številke ta + — ko, da bodo vsi računi mogoči S x' H LB VT A LH V VSAKEM STAVKU POIŠČITE DRŽAVO (5 točk) Popravi ta lijak. Nikoli ni dovolj vode, če škaf pušča. Kar trdiš, pa ni jasno. Ne zameri, Karla, da ti ne pišem. Dve žlici soka na dan. j isftcft * m { Em V\t£iliaCC m Ra Bm »Saj dovolite, da se usedem.« Nartli je prikimali brez besede. Oni se je pa usedel k njegovi •nizi, kamor je odložil veliko torbo iz krokodilove kože. »Gotovo niste pričakovali, da boste ugledali Kitajca, kaj ne, gospod Nartli?« je povzel z umirjenimi nasmeškom. »Rumena nevarnost, kaj ne? Sicer pa menim, da si jaz nisem zaslužil lega naslova. Sem najbolj miroljuben človek v Ivini, ha, ha,« se je sarkastično smejal. Privlekel je iz torbe omot, prevezan z rdečo nitjo. Ko ga je 1'a'zvezal, s« je usul ven sveženj bankovcev. Nartli je poželjivo1 opazil, da so bili sam denar po tisoč šterlingov. »Petdeset, kaj ne?« je vprašal gosposki Kitajec z donečim glasom. Odštel jih je na hitro in ostale spet zložil v torbo. »Tu smo mod prijatelji,« je zinil in pomenljivo pogledal vse tri. »Zato se bom odikrito izrazil.« Nartih je prikimal. »Seveda, za posojilo stavim en pogoj. Čeiprav nisem dovolj izkušen, ne morem tolikšne vsote nuditi brez jamstva. Gospod Nartli, l>om kar jasen; ali hočete poslati eden izmed naših?« »Eden od vaših?« je Štefan počasi ponavljal, saj ne razumem!« Spedwell je menil, da mora pojasniti: »Gospod St. Clay je poglavar mogočne zveze. liekel bi...« »...tajne zveze,« je prijazno dopolnil Kitajec. »Toda nikar se ne preplašite; ni prav nič izrednega in tajnega. Jaz zasledujem neki življenjski cilj... zalo potrebujem poštene in zanesljive ljudi. Mi Kitajci ljubimo tajnosti in skrivnosti, radi sanjarimo... sik era bi .dejal, da nas veseli mešati življenje. Moja organizacija ima namen zopet pripeljati kitajski narod do nekdanje veličine; treba je pobijati zaostalost, nevednost,« za hip se je ustavil, nato je na kratko zaključil, »in tako dalje...« Narthu se je razsvetlil obraz: »Plemenit namen, počaščen bom, če postanem član vaše družbe.« Črtne, svetlikajoče se oči so kar hipnotizirale Nartha, ki je imel za trenuteJk občutek, da ne more več misliti z lastno glavo. Čez hip ga je pa prevzelo neko tajno ugodje, ki ga je sililo, da se brezpogojno preda Kitajčevi čarobni moči. »Dobro,« se je oblastni gospod sladko nasmejal in ponudil bankovce. »Kar brez pobotnice! Saj »tč tudi vi končali nauke v Oxfordu? — Ne? Škoda! Jaz se rad družim z odličnimi osebami. Toda nič za to... nič... Vem, da sle zanesljiva oseba in to mi zadostuje.« Vstal je izza pisalnika: »Čez tri dni boste prejeli moja navodila. Prosim pa vas. da ste ves prihodnji teden, podnevi in ponoči, meni na razpolago. Morda vam je pretežko?« »Nikakor,« je zatrjeval Nartli in hlastno spravljal bankovce z mize. »Dovolite še, da se vam zahvalim, ker ste me rešili iz sitnega položaja.« »Vem. vem,« je Kitajec dobrohotno zatrjeval. Še nečesa se je Štefan spomnil: »Oprostite, gospod Clay, čemu vas kličejo rumena kača?« Kitajec ga je pogledal s poševnimi očmi in ni zinil nobene; zato je Nartli vprašanje ponovil. Doslej jasni in neprodirni rumeni obraz se je za spoznanje nagubal. »Da! Clifford Lynne mi je TEDENSKI KOLEDARČEK 24. novembra, 25. novembra, 26. novembra, 27. novembra, 28. novembra, 29. novembra, 30. novembra, nedelja: Janez ponedeljek: Katarina torek: Peter Al. sreda: Virgilij četrtek: Gregor III. petek: Saturnin sobota: Andrej VALUTA — TUJ DENAR Dne 20. novembra si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 624—626 lir 23,70—24.20 lir 80—85 lir 117—125 lir 1580—1650 lir 147,50—148,50 lir 13—16 lir 145—146 lir 708—710 lir 4850-5050 lir RADIO TRSTA Nedelja, 24. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kaj, zakaj . . . Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slušna igra: Jerry Kierman: »Eloa, večni navdih«, enodejanka. [grajo člani Rad. odra; 20.30 Zvočni mozaik; 22.00 Nedelja v športu; 22.35 Orkester Norrie Paramor. Ponedeljek, 25. novembra, ob: 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Kuna prebrisanka«; 18.40 Črnske duhovne pesmi; 18.50 Koncert harfistke Susanne Mildoniano-ve; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Okus bralcev«; 20.30 Mihael Glinka: »Življenje za carja«, opera v 5 dejanjih; 22.50 Večerne melodije. Torek, 26. novembra, ob: 12.00 Predavanje: »Človek in podnebje«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Publij Ovid, dva tisoč let njegpvega rojstva«; 22.00 Ilalijansko-sloven-ski kulturni sliki skozi stoletja: Dr. Janko Jež: »V dobi romantike«; 22.30 Gershvvin: Amerikanec v Parizu, simfonična pesnitev. Sreda, 27. novembra, ob: 12.00 Žena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Klavirski mojstri; 19.15 Šola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: »Obzirnost in sočutnost v vzgoji«; 20.30 Ivan Matetič-Ronjgov: Roženice; 21.00 Alfredo Vanni: »Val in čer«, igra v 3 dej. Igrajo člani Rad. odra, nato Glasbeni variete. Četrtek, 28. novembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi M. A. Bernonija; 18.30 Z začarane police: »Ajda«; 19.15 Radijska univerza: Izumi v zgodovini civilizacije: »Od pasti do sodobne avtomatizacije«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Iz zgodovine Vikingov: »Javno življenje«; 22.00 Nove knjige in izdaje: Virgilio Giotti: »Barve«, poroča prof. Josip Tavčar; 22.40 Noč v Benetkah. Petek, 29. novembra, oh: 12.00 Predavanje: »Jugovzhodna Afrika, dežela brez ljudi«; 13.30 Glasba po željah; 18.55 Zenski vokalni kvartet »Večernica«;-19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 O glasbilih: prof. Pavle Merku: »Violina«. Sobota, 30. novembra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Wilfred Baumgartner - guverner Francoske Narodne banke«; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: »Odnosi med ljudmi in pojavi nevroze v industriji«; 17.00 Slovenski samospevi; 18.00 Oddaja za najmlajše: Antonija Curk: »Pravljica o potoku Hublju«. Igrajo člani Rad. odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: Lovro Valentinčič-Mirko Mahnič: »Pomlad v vesolju«. Igrajo člani Rad. odra, nato Dunajska glasba; 22.00 Vokalne kompozicije Antona Lajovica; 22.40 Iz Donizettijevih oper. ZENSKI KOTIČEK VPRAŠANJA in ODGOVORI Vprašanje št. 414: Ce dam belo vino, ki je drugače popolnoma bistro, v steklenice, opazim, da pusti na dnu majhne, svetle kristale. Kaj so ti kristali? Ali nastajajo zato, ker je bilo vino čiščeno s kakšnim kemičnim sredstvom, ali morda zavoljo tega, ker mu je bilo takšno sredstvo dodano? Odgovor: Kristali na dnu steklenice so nevšečnost, ker se vino na dnu nekoliko zmoti. Kristali so sestavljeni iz vinske kisline, včasih zvezane z apnom. Tvorijo se, če steklenice, napolnjene z vinom, postaviš iz toplejšega na mrzlejši prostor, n. pr. v hladilnik. Kristali nastanejo, čeprav ni bila vinu dodana nobena kemična snov. Še hitreje pa se pojavijo, če smo vinu dodali apna v katerikoli obliki: na primer apneni karbonat proti kisanju. Vprašanje št. 415: V hiši stanuje užitkar. Kdo mora plačevati stroške za vzdrževanje hiše? Užitkar ali lastnik? Odgovor: Majhna, redna popravila mora izvršiti užitkar na lastne stroške. Večja, izredna pa lastnik hiše. Lastniku mora užitkar letno plačevati običajne obresti od kapitala, ki ga je vložil v popravila. Ce lastnik noče izvršiti nujno potrebnih večjih popravil, jih lahko izvrši užitkar; v tem primeru mu mora lastnik vrniti stroške (brez obresti), ko užitek neha. Vprašanje št. 416: Iz istega plavnika, se pravi z enakim moštom, sem napolnil dva soda. Vino je v enem popolnoma čisto, v drugem pa še povsem motno in nekoliko sladko. Kaj je temu vzrok? Odgovor: Ker ni raV.likc v moštu, mora biti v sodih. Morda sta iz različnega lesa, morda so doge pri drugem sodu debelejše, mogoče je v drugem več vinskega kamna na dogah (grampe), lahko pa je drugi sod tudi bolj na prepihu. Vse to vpliva na vrenje, se pravi, da je dostop zraka h kipečemu moštu različen. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 SKUTA Zdrobova juha: Potrebuješ: 2 žlici masti (še bolje surovega masla), nekaj sesekljane čebule, 1 liter zelenjavne juhe, 15 dkg skute, sol, četrt litra mleka, peteršilj ali zeleno. Na masti zarumenimo čebulo, dodamo zdrob, ga prepražimo, zalijemo s precejeno zelenjavno juho in kuhamo dobrih 5 minut. Nato juho odstavimo in dodamo ostalo. Krompirjev narastek: Potrebuješ: 1 in pol kg krompirja, 40 dkg skute, 2 žlici sesekljane pražene čebule, pol litra mleka, 5 žličk pšeničnega zdroba, 2 jajci, sol in peteršilj. V namazano kozico stresi polovico skuhanega, olupljenega in na rezine zrezanega krompirja. Povrh potresi skuto in sesekljano čebulo, nato zvrni ostalo polovioo krompirja; dodaj še ostalo in peci toliko časa, da jed zarumeni. štruca s skuto: Potrebuješ; 25 dkg skute, 20 dkg sladkorja, 10 dkg masla, 2 jajci, 50 dkg moke, 3 dkg kvasa, skodelico mleka, ščepec soli, pomarančno lupino in po želji rozine. Iz zdrobljenega kvasa, mleka, sladkorja in žlice moke napravi kvas; ko ta malo narasle, ga razžvrklaj z raztopljenim maslom, sirom, soljo in sesekljanimi lupinicami. Dodaj še moko, mleko ter vse skupaj zgneti v sladko testo, ki ne sme biti premehko. Ko je testo vzšlo, ga pregneti, dodaj hkrati nekaj rozin in ga nato deni na pomaščen in z moko potresen pekač. Potresi z debelim kristalnim sladkorjem. Carske mrvice: Potrebuješ: 50 dkg skute, 2 jajci, pol kg moke, četrt litra mleka, sol, sladkor, limonin sok, vanilin in maslo. Rumenjake razžvrkljaj v mleku, primešaj moko, pretlačeno skuto in beljakov sneg, ki si ga prej osladila. Rahlo premešaj, malo osoli in vlij v pekač na močno razgreto maščobo. Rumeno zapeči na eni, nato še na drugi strani. Zdrobi z vilicami, polij s sadnim sokom (če ga imaš) in vse osladkaj. Strjenka z medom: Potrebuješ: Četrt kg skute, 5 dkg fine bele moke, 1 jajce, med, pol litra mleka in limonine lupinice. Mleko zavri ter zakuhaj z rumenjakom in moko. Vse naj vre nekaj minut; nato nekoliko ohladi, rahlo primešaj pretlačeno skuto, trd sneg in med. Zmes nalij v oblike. GLASBENA MATICA — TRST V petek, 22. nov., ob 20.30 v Avditoriju »VEČER OPERNIH ARIJ« Sodelujejo: Zlata Gašperšič, sopran — Miro Brajnik, tenor in Vlado Korošec, bas — Pri klavirju dr. Danilo Švara MLADINA PROSVETNEGA DRUŠTVA LONJER — KATINARA uprizori v nedeljo, 24. novembra, ob 18. uri v prosvetni dvorani v RICMANJIH Petrovičevo veselo vaško tridejanko »PLOHA« naprtil tisto psovko. Kalkšna podlost, prav njega vredna,« je končno pojasnil. Vendar se je kmalu spet znašel v svoji gosposkosti ;in, ko je jemal torbo z mize, je še opomnil: »Torej, da smo zmenjeni: čez tri dni...« »Oprostite še trenutek,« ga je Nartli prekinil, »prej ste označili plemenite namene vaše družbe... toda pravi, lajni namen... kakšen je?« Kitajec ga je za hip meril z resnimi očmi, nato je pa globoko odgovoril: »Namen je... vlada nad svetom.« vur. Ivana Bray je navadno zgodaj vstajala. Kada hi zjutraj še počivala, toda v hisi Narthovih je ona biila za vse. Ko je gospodar opazil, da je deklica uporabna, je odpustil hišno upraviteljico. Vse račune gospodinjstva1, pa tudi vse skrbi je prevalil na ramena nečakinje. Skrbi je pa bilo vedno več, ker je že nekaj časa šlo N arih ovo gospodarstvo' navzdol. Različni dnevni opravki so Ivanko prisilili, da je vstajala še pred posli. Ilada je tudi zjutraj naredila nekaj korakov po svežem zraku. Tudi danes je šila ven pod krasno, sinje nebo. Imela je pa še neki namen. Novica, da nekdo popravlja razpadlo vilo v gozdu, se je brž raznesla. Že prejšnji večer je skozi okno opazila obložene tovorne avle, ki so vozili v smeri proti gozdu. Tudi' Štefan Nart h je sinoči sam šel v gozd, da bi sc uveril, dn> kakšne mere gre blaznost Cliifforda Lyunai. Ivanka je zavila na gozdno pol,-toda ni mogla, dalje, ker je skupina delavcev vse prekopavala. Na koncil sleze so1 pa tovorniki zapirali pogled ik slavbišču, kjer je odmevalo od udarcev in kopačev. Zidarski mojster, ki jo Ivano poznal že iztnlada, se ji je prismejal naproti: »Dobro jutro, gospodična! Kaj se vam zdi vse to? Tisoč šterlingov za popravilo' bajte, ki ni vredna niti stotaka!« Ivanka ni odgovorila. Strmela je v poslopje, kjer so v nočnem delu že odkrili streho. »Še pred zoro smo tudi ves pod1 izdrli in postavili cevi,« se je bahal mojster. »Najel sem delavce iz vseli vasi naokoli, pa ne vem, če tni bodo zadostovali.« »Čemu pa hoče gospod Lynno vse to zgraditi?« »Poznale tudi Vi teslega čudalka?« se je možak začudil. Dokle je zardelo. (Dalje)