DR. LOVKO SUŠNIK »TAVČAR IN »DAVČAR« (Imenoslovna študija) O zelo razširjenem rodbinskem in hišnem imenu Taočar je bilo, odkar je P. Blaznik postavil novo trditev o njegovem izvoru,' že precej napisanega: pregledno je to nedavno prikazal F. Gestrin.^ Gre za dve razlagi imena: prvi ga izvajajo od »Deutscher«, drugi pa od »Davčar«, tj. prebivalec Davče. To drugo mnenje se nam zdi bližje in bolj preprosto, zato bi se mu bil tudi jaz rad pridružil. Toda nabralo se mi je ob drugem delu več podatkov, ki mu niso v prid. Morda ne bo odveč, da jih v svrho objektivne osvetlitve vprašanja priobčim in obeneni temeljiteje razmo- trim ves problem. Pri prvi tezi dela težave -ao- namesto -eu-, pri drugi pa T- namesto D-, ker nimamo nikjer Tavče namesto ali poleg Davče in je stanovniško ime še danes le Davčar ali Davčan (-en). Oglejmo si natančneje obe strani v zgodovin ski in jezikoslovni luči; antropološki vidik tu ni važen, ker ne gre samo za eno osebo ali en rod. Kakor je ugotovil P. Blaznik na osnovi urbarjev, je bilo obširno davŠko ozemlje leta 1500 in okoli 1515 pokrito z gozdo\'i in še popolnoma nenase ljeno.' Neiseljevanje posameznih rovtarjev se je začelo malo pred letom 1560 s poljanske* in deloma tolminske strani, nekaj kasneje pa tudi s selške. Urbar iz leta 1560 izkazuje tod šele 7 kolonistov (6 v Davči. 1 Per jeseri).^ Koloni zacija je bila zaključena na davškem ozemlju okrog leta 1580 oziroma 1588. v bližnji okolici pa šele več desetletij kasneje." Naseljenci so bili Slovenci brez večje primesi soriških Nemcev, kot kažejo tudi ledinska imena.^ Zgornja časovna meja možnosti, da bi nastalo ime Tavčar od Davče. je tedaj nekaj let pred 1560. — Ob tej podmeni se moramo zelo začuditi, da najdemo v urbarju iz leta 1560 že kar 4* ali 5 Tavčarjev" na loških tleh (večidel na Poljanskem), od 1560 do 1600 pa 19 gospodarskih enot s Tav čarji.^" Vrh tega je treba pomisiliti, da to naselje ni kaka (strnjena) vas, ampak le samotne kmetije (samije) na prostoru 3X2 uri hoda.'^ brez pravega sre dišča (cerkev je bila postavljena šele leta 1878)'^ in je torej kaj neverjetno, da bi bilo že takrat obstajalo za ondotne naseljence stanovniško ime, ki je pač mnogo poznejšega nastanka. Za takšne raztresene domačije zadostujejo ljudem hišna imena, ker ne vidijo nikjer prave skupnosti. Poznam primere, ko taki zaselki iz samij še danes nimajo svojega etnika, tako npr. Florijan nad Zmincem: ondotni kmetje se nazivajo, če že, kar »Sopotničemi« po so sedni Sopotnici, s katero imajo skupno podružnično cerkev sv. Florijana. — V ostalem so imeli ljudje — vštevši takratne naseljence v Davči — leta 1560 146 po veliki večini že svoje ustaljene priintke (ne samo krstnih ijuen, kot še leta 1500 28.2 %), kakor je razvidno iz takratnega urbarja,*' in ni bilo potrebe po imveni poimenovanju iz imena naselja. Že 1. Dolenec je opozoril, da bi bilo treba ugotoviti, »aU se dobi to ime že v listinah pred 1560, ali je torej ime Tavčar starejše ali mlajše od imena Davče: dalje bi bilo važno vetleti, ali ni bilo pred letom 1560 Tavčarjev tudi drugod, zlasti, koder so bivali skupaj Nemci in Slovenci.«** In res tiči tukaj rešitev uganke. F. Gestrin*" navaja iz mitninske knjige v Bači za leto 1536 imeni dveh tovornikov žebljev iz Železnikov v Primorje z imeni Thautzscher in Tauizer. On postavlja sicer zato začetek kolonizacije Davče nazaj (med 1515 in 1536) in meni. da nanj lahko vežemo tudi začetek izvora imena Tavčar. Toda sikle-., parno lahko iz celote na del. ne pa iz dela na celoto, to se pravi: iz 2 more- ' bitnih primerov še ne siledi na.selitev Davče sploh in s tem pravilnost izvora imena' Tavčar sfimega iz Davče. Bolj upravičen bo obratni sklep. V regestih, ki jih je objavil A. Kaspert," beremo, da je Wolf Engelbrecht Turjaški podeli! na Miheiovo leta 1550 svojemu oskrbniku v Žužemberku Antonu Taiitscherju kupno pravico na eno kmetijo v Praprečah, ki naj jo ta proti plačevanju navadnih davkov vse življenje uživa brez činža in robote... K. Cmologar*' piše o spomeniku odvetnika v Stični Antona Tavčarja (ATOI TAVTSSH) s heraldičnim grbom in zelo okrajšanim napisom, ki mu ga je postavil sin HANS TAVTŠH. Ce je bil ta Anton T. po zapisu (;b smrti leta: 1583 star 63 let. je bil rojen leta 1520. — ^Tautacher anmalt zu Sitichii je omenjen tudi v lis'tini od 20. aprila 1566.*" Znan je dalje ljubljanski škof Ivan Tavčar (Johann Tautacher) s Krasa. Škof je bil od 1380 do smrti leta 1597, nekaj časa tudi namestnik za notranje- avstrijske province.'" Po P. Blazniku'" je bil rodom iz Krepelj, a rojstnega datuma nui nisem mogel zaslediti, čeprav sem pregledal več opisov njegovega življenja in delovanja. Le V. Sleska"* pravi, da je bil rojen okrog 1556 v Štanjelu na Krasu in bi bil torej postal škof z okoli 44 leti, kar lahko ustreza. Prav nič pa ni verjetno, da bi bil njegov rod v kakršni koli zvezi z rovtarsko Davčo. In sam P. Blaznik svetuje ob tem primeru spričo velikega števila teh imen na Krasti, (v maticah) previdnost. Končno navajam še primer iz konca 15. stoletja: Tautscher, kmet v Št. Danijelu blizu Zaloga pri Postojni (urbar za Postojno 1498).^^ O tem pač nihče ne bo dvomil, da je iz časa pred naselitvijo Davče. Iz navedenega že dovolj jasno sledi, da ime Tavčar nima svojih korenin v hrilx>viti Davči, ampak nekje drugje, saj se pojavlja že precej pred nase litvijo tega ozemlja in tudi v krajih, ki so dokaj oddaljeni od njega. Ostala bi še možnost, da pomeni to ime prvotno prebivalca planin sploh (Albs — Alpe). A ne glede na različna mnenja o etimologiji''' Davče nam s tako podmeno ni pomagano, ker za sedaj ni z ničemer podprta: isto velja za mnenje, da je izšlo mogoče iz kakega ledinskega imena. Potemtakem tudi ni treba več podrobneje razpravljati o neskladju v vzglasju pri besedah Davča in Tavčar, ki se iz slovenščine ne da pojasniti. Trdi se, da je prišlo iz »nemško^selškega« govora, v katerem se je d izgovarjal kot nezveneči ali polzveneči t.''' V tako posredništvo je težko verjeti, pač pa je res, da v nemščini sami to ni noben problem (v splošnem vzeto v južnem 10* 147 delu nemškega ozemlja t, v srednjem in severnem pa d."'' i ako je npr. pri deutsch pisava dolgo kolebala med t in d ol> prevladovanju prvega. Luther je pisal že deutsch, a šele J. Grimm je prodrl z utemeljitvijo upravičenosti pisave z d.^'' > Preizkusimo zdaj še drugo razlago, ono iz »Deutscher«. Kot je znano, je dal stvn. -iii- v knjižnem jeziku v glavnem -eu-, tj. oeloi ali na jugu ae/ai. Toda če se ozremo po razvoju v dialektih, najdemo še vrsto drugih refleksov (pri deutsch npr. duiits, diitsch. ditach, diitsk),''' med njimi tudi -au-, ki nas tu edini zanima in se zato ne bomo spuščali v mnoge druge podrobnosti. V Srednji Nemčiji opažamo še danes v narečjih počez od vzlioda proti zahodu pas ali progo, kjer nastopa kot rezultat stvn.-ru- še vedno -au-: ta se najbolje drži v krajevnih in osebnih imenih, sestavljenih z neu- (stvn. niuroi), npr. Naumburg, Naundorf, Nauheim pa Naumann, Naubuur itd., ker se je v zavesti izgubila zveza z neu »nov«; drugače pa se te oblike na -au- čedalje bolj umikajo pod pritiskom knjižnega -eu-.^" Ali imamo kaj podobnega tudi v alpskih deželaii na jugu? Tu pritegne naše zanimanje predvsem l>eseda Keut (stvn. riufi, srvn. riute) in Gereut (srvn. geriute):'° zraven teh stoji namreč-vzporedno oblika Raut. ki je še zdaj ohranjena v mnogih krajevnih in ledinskih imenih v teh deželah in tudi pri nas: kot Rootfe) poleg Rut(e); prim. še Gorajte idr. Naj navedem nekaj primerov: Anraut in Raut na Tirolskem (Rotlechtal);"" Raiith" (več krat) in Gerauth kot skupno ime za rovte na Koroškem:'" Neurat svzh. od Wildona (1265 Neureit, 1349 Neivrat)" ali 1350 Ra'mt, 1430 Rawt in več drugih na Štajerskem:''^ c. 1310 Ra'^vt, Raeut pri Waidhofenu,''' 1305 0'dge- raut, Rjjsenraut, Pischofaraut v D.Avstriji.'"' Podobno je bilo na Kočevskem: Merleinsrauth, Kleraut, Oberrauth idr.'^ — Na Bavarskem imamo pretežno oblike z -eu-, vendar pa tudi pisave kot 1300 Haselraeut, 1351 Graeuthof, 1330 Gerout idr., največ je ondi teh imen iz 13. in 14. stoletja.'" Ker se oblika Raut (poleg Reut iz stvn. riuti) ne sklada s pravilom o pre glasu, so jo razlagali na različne načine, ne da bi pomislili na možnost kake izjeme v odmaknjenih narečjih. Schmeller'^" misli, da je Raut (tndi v Sette Comuni) nastal iz starejšega preterita rut od riuten, kar bi bilo pa zelo ne navadno. J. Kelemina^" postavlja kot izhodišče južnoneni. *rut. Pr. T^essiak^' izvaja besedo iz srvn. *rut, Jos. Schalz*^ pa iz stvn. rut poleg riuti, čepra>- ima Schade"" za stvn. le riuti; pač pa navaja A. GrafP'' rut, a le z vprašajem (RUT?) in samo s citati iz riuti.. . To pa ne izpremeni bistA'a stvari (kvečjemu čas prehotla -iu- oziroma izpada -i-), ker je tudi ta oblika morala iziti iz gla gola stvn. riuten (iz *riutian).^'' Takih primerov z negotovo etimologijo (-iu- ali -U-) je še več, npr. Knauel. Bleuel, Scheuer idr.;** tndi glede posameznih stopenj v razvoju so bila izražena kaj različna mnenja. Pri Leute »ljudje« (stvn. liuti, srvn. liute) nahajamo v srednjeveških listinah tiste dobe povečini pričakovane oblike v raznih inačicah, vendar tudi nekaj takih, ki bi kazale na nekdanji izgovor z -au- ali vsaj njega ele mente, tako npr. 1305 vraeffieot in oraulaeot. 1316 oreilaeDt," 1301 ander biderb lau''t,^'' 1306 la'^Dt vnd gut.'" 1298 laeut vnd gul. ca. 1360 mir armen laro''t aH.s der Karnner ampt in tvir arm laiut in dem Gadmerampt/'"^ oboje iz freisinškega loškega gospostva (poslednje je sicer lahko iz stvn. sg. liut »Ijnd«). Prim. še laute v Tredici Comuni in T^varone.''^ 148 Po p. Blaznikn"-' citiram primer z Dolenjskega: Eulbach — 1392 Ozzomi- uek Amelpach, po 1392 Aulpach..., zdaj Zavinek pri Škocjanu; osnova je Eule »sova«, stvn. uroUa, srvn. iuroel, iule:'* — In Schrber"'' navaja pod tioroel m. der Teufel: Kamt. toifl, cimbr. teumel, tauroel, kar omenja za cimbr. Tredici Comuni tudi E. Kranzma^er.^" Beseda je iz Aif.j^okoc oziroma diabolus, stvn. tiufal in tiuvil, srvn. tiuoel.^' Tudi za stslov. -y-, ki so ga Nemci navadno substituirali s svojim -lu-, dobimo poleg c. 1075 Fiustriza, c. 1120 A^ustrice..., 1147 Feustrice''"* še pisave 1305 Vaeostritz in 1316 Faiistritz'" pa 1174 Vaeusiritz, 1430 Faw''strUz ter 1434 FamstrUz."'^ Prim. še 1446: P. Heyne burger zu Laubach.^^ Tako smo videli, da imamo v srednjeveških listinah oziroma dialektih tudi na jugu več sledov za -au- namesto -eu-. Tudi če upoštevajno ovire za preglas pred n> idr., je nekaj nedvomnih, nekaj pa manj gotovih, kar bi kazalo na kolebaiije ali neizrazitost v izgovorjavi v prehodni dobi in v raznih krajih. Da bi šlo povsod le za netočnost v grafiji, si je težko misliti, saj so vzeti primeri iz kaj različnih virov. Posebej moramo obra\"iiavati še -»deutsch«: stvn. diutisc (k sivn. diot, got. thiuda »ljudstvo«), srvn. diutisch, diutsch, tudi tiutsch, tiusch, po Schmellerju še diusch, tiutisch in dutisch {•»mit diitischer Zungen« I, 556), srn. dudesch, dutsch, diisch..'^^ — Najprej nekaj citatov iz srednjega veka: y>Der Deutschenspiegel, oder, roie er sich selbst nennt, Spiegel aUr (aeutzher Iceute (nastal med 1235 in 1275, pač okoli 1260, verjetno v Augs- burgu)."* 1281 »er hab den fridbrief bi im dautsch geschriben« ;^'* 1293 »f/az .SI (dise schrift) von der Lafein an di Taeitch{]) oercheret ist«;"^ 1350 »m meiner miieferleichen dautsch — iz Konr. v. Megenberg. Buch der Natur."" — Tudi Lexer navaja še en citat z dautsch: »in ander, etleicher, meiner dautsch«." Od navedenih oblik bi lahko oblika dautsch kazala na prejšnjo dautsch (prim. Haus — Hauser ali soriško -»Mei Zigare daucht mi guef«*' — k dauchien za diinken), kar se da tolmačiti kot' prodiranje preglasnih oblik,*' kolikor ni, io le prenesena pisava za -eu-, kot je sploh pri srednjeveški pisavi dostikrat vprašanje, katero glasovno vrednost to ali ono v zapisu predstavlja, tj. ali je /apis bolj aJi manj fonetično točen."" Za ce se da primerjati komponenta o s posebno barvo vokala v Sp. Elsafiu (di, oj, ou, oii), ki jo šteje E. Mertes k brezpreglasnim oblikam.'^ Dodajmo še, da ima Schmeller med modernimi obli kami tudi duidsch;'^ -ui- pa ustreza v švabskem dialektu srn. -au-.'''' V splošnem torej lahko rečemo, da je treba tudi pri deutsch zlasti v sta rejših periodah računati z lokalnimi razlikami vštevši dautsch idr. ki pa se umikajo i na jugn pred čedalje bolj izrazitim knjižnim vplivom. A ozreti se je treba še po osebnih imenih, ki so manj utesnjena po pravilih knjižnega jezika in so v marsičem bolj samosvoja. Najprej povejmo, da uporabljajo Nemci kar več priimkov, izpeljanih od deutsch. M. Cottschald navaja v svoji knjigi o nemškem imenoslovju:'* Deut- scher, Deutschle, Teutsch(er), Tiitscher (schweiz.); Deutsch/land, lUnder, mann, (en)bauer, Gutdeutsch. C. v. Wurzbach obravnava v svojem leksikonu poleg 1 Deutsch in številnih Teutsch po enkrat tudi Teutscher. Teutschiander in Teutschman.''^ Dodani naj še nekaj zgodnjih zapisov za Deutsch iz Gorenj skega: 1350 priča Mijchel der Teroczs v Kranju. 1503 Terotach Jerneij v Kam niku, 1545 Jakob in Martin Teutsch prav tako v Kamniku.'" 149 z navedeiiiuu imeni pa se včasih prepletajo imena, ki so izpeljana iz DIE I (srvn. diet, stvn. diot, deot, got. thiuda »ljudstvo«), torej iz iste osnove kot deutsch. Pri teh se večkrat, zlasti v krajših oblikali, pojavlja -au-, kot je razvidno pri istem Gottschaldu.'' Tako npr. pod Theodulf oziroma Theiida idr.: Daiit, /e{l), Daudl, Taut... in pod Teuzo: Ddtze(l)..., Ddtsch{mann). Dutz(maiin)..., Tautz. Dautz, /e(r), Deusk(en). Deuf?(en), Deutsch (s. d.), el, /le, niaim, inger. berger, Deuschle. — Oba izvora je sedaj težko ločiti — razen če imamo stare zapise. Tako omenja H. Fiseher gozdni predel Teutsch- buch (iz. Daii/sbua'''), ki spada po starih zapisih dejansko k osebnemu imenu Taut.'' In zanimivo je. da najdemo poleg imena Tavčar pri nas tudi ime Tavčman. I u lahko potrdint navedbo dr. A. Piskernikove glede kmeta v Lobnikn pri Železni Kapli. ki ga nazivljejo Nemci Deutschmann, Slovenci pa Taočma/i."" Znan je namreč koroški partizan Taočmanoo France-Lenart'" ali Franc Pa- sterk-Lenart, Tavčmanoo iz Lobnika nad Železno Kaplo.*^ Dalje piše JOH. Mrav- ijak. da je župnikoval v Vuzenici 1634—1644 Gregor Tavčman (podpis Taut- schmann)."'^ in pri Fr. Basu je za Dravsko dolino izkazan (okoli 1855) Tauč- man od Sv. Primoža.** — Ime tudi v drugib oblikah pri nas ni re že razlaga taka ali drugačna, vsekakor sledi iz enačenja obeh imen, da je bil takrat izgovor -au- na obeh straneh, ker bi sicer do njega ne bilo prišlo. Za razne načine izgovora je značilen še priimek Dooeč&r, ki ga navaja Fr. Kovačič: »•Iz Salovec pri Središču je znana copmica Tajčarica, ki so jo sežgali v Koračici... in se je njeno ime še ohranilo v imenu Dovečar«.'"' Pripomnim naj. da kaže pisava -OD- na prvotni -au-.'"" , Iz gornjih izvajanj sledi, da -av- v Tavčar ni nepremostljiva zapi-eka za razlago imena iz »Deutscher«. zlasti še, če upoštevamo križanje z oblikami z -au-, izpeljanimi iz DIET, pri katerih ni bilo treba preglasa. Dejstvo je vsekakor, da je izgovor -ao- pri nas z več primeri izpričan. — Kdor ne bi maral priznati, da so ga naši ljudje povzeli po svoječasni nemški izreki, bi se moral zateči k razlagi s sporadičnimi zamenjavami tipa šravf — šra;/,'"' kauša (kaušlar) — kajša^"^ (na Koroškem) ali pa zajec — zaocc""" (na vzh. Štajerskem). Meni se zdi to manj verjetno: prva zamenjava gre v nasprotni smeri, druga pa je omejena na bolj oddaljeno narečje."" Tako smo v glavnem pretresli momente, ki govore za razlago našega imena iz nemščine ali vsaj dopuščajo to možnost. Ostane nam še nekaj na sprotnih vprašanj ali pomislekov. Navajali so v tej zvezi ime JVindischer. O tem imenu bi lahko marsikaj dodali, a za rešitev našega problema ni bistvene važnosti, ker — kakor smo videli — ni nujno, da je nastalo ime Tavčar šele na naših tleh, ampak so ga lahko prinesli nemški doseljenci s seboj in torej ni potrebno vzporejati obe imeni pri nas. Po P. Blazuiku'" najdemo v seznamu novih rovtarjev napisano v isti sapi imena Tautsch kot oznako za Davčo, obliko »tautsche Neubruch« v pomenu davčarski rovti in osebno ime Tautscher kot priimek enega ondotnih podlož- nikov (Kreisarchiv Miinchen III, 4, fac. 46. št. 287). — Nimam možnosti, da bi brez vpogleda v original presodil, ali je pri tem seznamu — verjetno gre za lak seznam, kot ga omenja v KSD, 90, v zvezi z urbarjem iz leta ib^O — mogoče tolmačenje le z davčarski in Davčo in ne tudi kako drugače. A. Kob- lar"^ je menil: »Teško če niso sovriški Nemci (Deutsche) dali ime Davči (prim. Deutschau)«. Podobno je trdil že prej npr. C. v. Czoernig, češ, Dauča (z. d. Deutsch)."' Morda je pa kaj tak^a lebdelo pred očmi tudi piscu ome- 151 njega seznama? Sicer pa pri Nemcu tudi zamenjava d- s t- ne bi bila nič nenavadnega. J. Dolenc"^ piše, da je v posestnem listu iz 18. stoletja posestnika Štefana Tavčarja v Ceteni ravni zapisano ledinsko ime Tavč (Tavzh),^" ki ga ni več. Morebiti je bila to (bivša) parcela kakega nemškega naseljenca in ji je ostalo po njem ime. I. Koštiai navaja v svojem spisu »Deutscbruth« poleg hišnega imena Tejtscher tudi ime neke pečine Tejtsch.^'' J. Gašperšič"" pa prinaša ledinsko ime Stavč iz Jamniške gore nad Kropo. Ali je vse to v kaki med sebojni zvezi, tudi o tem bi se dale izražati le domneve. Slednjič omenja R. Andrejka^^' pisavo v maticah Tauzar, Tauzher, a tudi Dauzher, tako 1755: Luša in 1768: Smoleva. Morda zapisovalec ni točno ločil glasov; a proti daleč pretežni pisavi imena s T- to ne pomeni dosti. Drugače pa pri razlagi iz Deutscher tudi pisava z D- nič ne moti. Ce pa gre res za primera priseljencev iz Davče, to v 2. polovici 18. stoletja pri razlaganju imena pač ne pride več v poštev. Selški Tavčarji so bili — kot znano — sprva rudarji in železarji, ne kmetje. V celoti vzeto te navedbe nimajo tolik^a pomena, da bi mogle bistveno vplivati na rešitev problema. Vprašajmo se naposled še, ali je mogoča morda kaka tretja razlaga. — Pomislili bi lahko na imeni Tausch in Tauscher s spremembo š v č. Tavš se navaja leta 1560 v Joškem urbarju trikrat (npr. Vid Tausch D Dobroslaoici),"^ leta 1582 pa je omenjen v Jasterbrdu Galle Tausch.^^^ Tudi Tauscher (menja lec) je lahko priimek, npr. Rudolf Tauscher"" ali dva rudarja Tauscherja v Zg. Savski dolini.^^* Res nastopa v nemščini tu pa tam č za s, postavim mentsch za Mensch, rountsch za Wunsch ali južnobav. variante Tschopf poleg Schopf, Watsche oziroma roadšn (zaušnica) zraven Wasche, Taitsch(e) poleg Taisch (gnoj, krav- jek; prazno govoričenje) iz stvn. dei.sk idr.'^^ Toda to so razen Mensch in Wunsch, kjer se t vriva v izgovoru zaradi prehoda med n. in š, čisto redki, osamljeni primeri in ni prav nič verjetno, da bi bila taka zamenjava nastopila tudi pri našem Tavčarju. Še manj bi mogel priti v poštev nomen actoris na -er od narečnega tautschen za »naschen« (sladkati se).^^'* . Tako smo podrobno razmotrili glavne sporne točke našega problema z obeh strani. S tem pretresom celotnega vprašanja smo, mislim, prišli pre«ej blizu njega rešitvi. Kakšen bi bil tedaj kratki zaključek iz dolge, a potrebne analize? — Ne bom postavljal kakih apodikfičnih trditev, ker vem, kako težko je ob mnogih vrzelih v danem gradivu priti do pravilnega končnega rezultata, menim pa — če in dokler se ne pojavijo še kaki drugi podatki, ki se ne bi s tem strinjali — da lahko rečem naslednje: Sicer na prvi pogled prikupna razlaga imena Tavčar iz Davče se ])o vsej priliki ne 1M> dala vzdržati, ker imamo zapise imena iz časa pred začetkom kolonizacije Davče, enega celo iz konca 15. stoletja; tudi drugi navedki, ki naj bi govorili zanjo, so zelo* problematični. Razlaga iz nemščine, tj. iz Deutscher ali pa iz hipokorističnega osebnega imena Dautzer ipd. (kar torej ni isto kot »Nemec«), je po tem. kar smo po vedali glede -au- in zlasti o vzporednem Tavčman, mogoča in tudi dokaj verjetna, tem prej, ker kake dobre nadaljnje možnosti ni videti. Ce to drži, potem bi morda smeli še sklepati, da se je to ime razširilo s primorske strani (lahko je bilo pa tudi več izhodišč): saj je liil iipr. v Gorici 152 pod nemškimi goriškimi grofi velik dotok nemških naseljencev iz raziiih dežel, ki so bili v prvih stoletjih omenjanja Gorice poleg Slovencev močnejši od Romanov.*^* S tem je v skladu tudi veliko števila tega imena na Krasu in zgodnji pojav na Poljanskem (tu morda s tolminske strani, kot je mis^lil že B. Berčič) kakor tudi med rudarji v Železnikih.'^'^ Opombe /. Gl. P. Blaznik, KSD (= Kolonizacija Selške doline, Ljubljana 1928, 93. — 2. Gl. JiS VII, 1961/62, 58. - 3. Gl. P. Blaznik, KSD, 84 ssl. — 4. P. Blaznik, KPD {= Kolo nizacija Poljanske doline), 41 ssl; v GMS XIX, 1938, 1—62. — 5. Gl. P. Blaznik, KSD, 89. — 6. P. Blaznik, KSD, 89 si. in GV XXXII, 1960, 28. — F. P-. Blaznik, KSD, 92 ssl. — S. Gl. Fr. Kos, Doneski (= Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljub ljana 1894), 347. — 9. Gl. P. Blaznik, GV XXXII, 1960, 28. — 10. Prim. glede močne razširjenosti tega imena še P. Blaznik, KPD, 59 in KSD, 113. Za Železnike omenja A. Miillner, Geschichte des Eisens in Kradn, Gorz und Istrien, Wien und Leipjug, 231 ssl., po urbarjih zelo zgodaj kar 3 Tavčarje: 1560 in 1568 Blas Tautscher, 1573 Primos Tautscher in 1581 Peter Tautsclier. Za čas od leta 1576—1644 sem si še zapisal 8 oseb s tem imenom (skoraj samih izobražencev) v krajih izven loškega ozemlja: 1. 1576 podložnik Tautscher v Krajni vasi (Craindorf — kromberški arhiv oziroma IMK V, 1895, 226); 2. 1597 Andrej Tavčar, posvečen v mašnika v Gornjem gradu, umrl leta 1638 kot župnik v Starem trgu (IMK IV, 1894, 149 z op. 6); 3. 1615 Walthasar Tautscher, župnik v La.škem (MHK XXII, 1867, 13); 4. 1620 Andreas Tautscher, član cesarske komisije v Ljubljani (Argo VIII, 1900, 48); tudi škof Hren omenja leta 1602 iherrn Andree Tautscher« (MHK 1862, 21); 5. 1632 Katarina Tavčar, prednica samo stana v Velesovem (IMK IV, 1894, 19); 6. 1659 loan Tavčar, župnik v Velesovein (IMK I, 1891, 32); 7. 1642 Viljem Tavčar, Zužemberčan, stiski menih (IMK VIII, 1898, 173); 8. 1644 Ana Regina Tavčar pl. Strausseneck, prednica samostana v Velesovem (IMK IV, 1894, 19). — 11. Gl. Fr. Planina v PV 1961, 119. — 12 Isti. Poljanska in Selška dolina, Ljubljana 1962. 127. — 13. Gl. P. Blaznik, KSD. 85 in KPD. 47, 58. — 14. Gl. Mentor XVI, 1928/29, 44. — 15. Gl. JiS VII, 1961/62, 58 si. — 16. Prim. A. Kaspret, Schloss und Herrschaft Ainbdt v MMK I, 1893, 24. — 17. Gl. IMK V, 1895. 51 si. — 18. Gl. MHK XX, 1865, 78. — 19. Prim. MHK VII, 1852^ 35. - 20. Gl. GV XXII, 1960, 50. — 21. Gl. V. Steska, Galerija liubljanskih škofov. Glasnik presv. srca Jezusovega, Mb. XXXVII, 1938, 89. (Po prijaznem opozorilu prof. dr. M. Miklavčiča.) — 22. Gl. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja 2, Ljubljana 1954, 231 z op. 29. — 23. Gl. J. Šolar pri P. Blazniku, KSD, 92; D.Ludvik v SR IX, 1956, 190 in JiS V. 1959/60, 27; F. Bezlaj, Slovenska vodna imena I, Ljubljana 1956, 127 si.; E. Kranzmayer, HLGD (= Historische Lautgeographie des gesamtbairischen Dialektraumes, Wien 1956), 72, ki izvaja ime iz stslov. Dalča, -tja. — 24. Npr. D. Ludvik v JiS V, 1959/60, 27. — 25. Gl. podrobneje O. Behaghel, Geschichte der Deutschen Sprache^. Berlin u. Leip zig 1928, 413 si. — 26. Prim. W. Krogmann, Deutsch. Eine wortgeschichtliche Unfer- suchung. Berlin u. Leipzig 1936, 67: H. Paul-E. Gierach, Mittelhochdeutsche Gramma- tik," Halle/Saale 1939, 33; Friedr. Kluge, EWb" (= Etymolo^isches W6rterbuch der deutschen Sprache. 18. Auflage bearbeitet von Walther Mitzka. Berlin 1960). 129. — 2?. Gl. H.Reis, Die deutschen Mundarten, BerUn u. Leipzig 1912, 85, 94. — 28. Gl. H. Reis, 1. C, 86. Tu piše: »In einigen mitteldeutschen Gegenden ist aber die Entwick- lung jenes alten iu in besondere Bahnen gelenkt worden. Als es sich darnm handelte. entweder die Zungenstellung des i oder die Lippenrundung des u zu beseitigen, wurde riicht der u- Laut, sondeni der i- Laut verdrangt. Dadurch wurde jenes iu zu langem u, und dieses vvandelte sich spater zu au. Freilich ist dieses au in den Stadtmun- darten, die sich der Schriftsprache angeschlossen haben, durch das schriftdeutsche eu \ ielfach verdrangt worden. Doch kommt es noch im Ostthliringischen, Oberheissischen und Westfrankischen vor: vgl. Fauer (Feuer). nau, Strau, haut (heute), trau, Schauer, auch (eucli), aurem (eurem) und die Ortsnamen. deren erster Bestandteil neu bedeutet: Naundorf bei Dresdem, Naumburg a. d. Saale, Bad Nauheim, Naurod bei Wie8baden. Auch das Niederschlesische o in hoote, Foor (Feuer) usw. 4iirfte wolil nicht auf eu, sondern auf friiheres au hiinweisen. Wenn jedoch ein i oder / in der folgenden Silbe stanrl, so mufite auch statt au ein unigelauteter Vokal, also elvvra eu erscheinen. so in 153 deuteii (gotiscii thiudjan), deutscli (diutisk). Leute (liuti). treu (triurni). VV'eiiii mm dieses f in manchen Formen friili ausgestofien vviircle. nnterblieb der Uniiant. und so stehen Formen mit au und eu nebeneinaader. Bei dem nun folgenden Ausgleich \\-urden die Formen mit au unter Einvv^irkung der Schriftsprache stark zuriickgedrangl. Auch der geineinsame Einflufi von Norden ujid Siiden wirkte in derselben Weise. Besonders da, \vo der nordsiidliche Verkehr sehr stark \var. z. B. am Rhein. ist daher der schriftdeutsche Gebrauch schon friih durchgedrungen. Ahnlich ist es im Ober- siichsisclien. In Niederschlesischen dagegeai... umgekeiirt eine Ausdeiiming des Ge- brauchs von o« . . .: Prim. še Enimi Mertes Ahd. iu obne Undaut im Dialektgebiet des Deutsclien Reiolies. Zeiischrift fiir deutsche Mundarton. Berlin 1921. 'li—42 in v Teuthonista. Zeitsclirift fiir deutscbe Dialektforscbung und Spracligescbitlite. bgg. v. Dr. Hermanu Teuchert 6. 1929/iO. 161—254: 7. 1930/31. 268—287. ki na osnovi kart jezikovnega atlasa obširno razpravlja o tem vprašanju, a le za ozemlje Nemčije in le malo za prejšnje dobe; poudarja i)a. da so imele brezpreglasne oblike nekdaj širši krog; ali (krajše) A.Bach. Deutsche MundartfoTsdnmg^. Heidelberg 1950. 145 si., 251; B.Martin. E>ie deutsclien Mnndarten, Leipzig 1939, 34—37; E. Scbvvarz. Die deutschen Muiidarten. Gottingen 1950. 39. 75; Isti. EMe deutsche Namenforschung II. Gotlingen 1950. 236: H. Paul. Deiitsohe Gramniatik I*. Halle/.Saale 1956. 226 si.: H. Paul-E. Gieracli, I.C.: 85 idr.: Jos. Schatz. Altbairische Grammatik. Gottingen 1907. 29 ssl.. 44 si.; E. Kranzmaver. Hl.GD. 4". 51—56 in karta 12. — 39. Gl. Kluge, EWb^^ 597 si.; Trubners DWb (= Triibners Deutsches Worterbuch... hgg. v. Alfred Gotze, Berlin) V. 1954. 5H8 si. — W. Jos. Schatz. Wbrterbuch der Tiroler Mundarten, Innsbruek 1955 iu 1956, (I, 473. — "il.CA. E. Kranzniaver, ONB von Kiirnten (= Ortsuamenbuch von Karnten. I-II. Klagenfurt 1956. 1958) II. 175. — 12. E. Kranzmaver. prav tam. 81 idr. — 77. Gl. Zalin. ONB (= Zalin. Joseph von, Ortsnamenbuch der Steienuark im Mittelalter. Wien 1895). 356. — 74. Zahn, prav tam. 382. 234 etc. — 75. Gl. Fra II (=J.ZalMi. C(Klex diplomaticus austriaco-frisingensis I-III. Fontes rerum austria- 7. Gl. I. Simoni«'. GMS XVI. 1935. 74. 110. 118: Schroer, WbG (= Kari lulius Schriier, W()rterbucli der Mundart von Gottschee. Wien 1870). 192. — 78. Gl. Ed. Wallner. Altbairisclic Siedelnngsgeschichte. Miinchen u. Berlin 1924. 101 s!.. 118. 79. Schmeller. BWb- (= Bayerischeis Worterbuch von J. Andreas Schmeller. Zweite Ausgabe bearbeitet vom G. Kari Fromann. 2 Bde. Miinclien 1872—1877) II. 175. — 40. J. Keleinina. GMS XIV. 1933. 81. — 41. Gl. Pr. Lessiak. Die Mundart von Peniegg in Karnten. Halle a. S. 1905 (PBB 28. 1—227), 76. — 42. Jos. Schatz, Wb. der Tiroler Maa., 475. 485. — 4~. Gl. OsJvar Schade. Altdeutsches AViirterbuch. Zvveite. umgearbei- tete und vennehrte Aiiflage. Halle a. S. 1872—1882. 720. — 44. Gl. E. Graff. Altlioc-h- deiitscher Sprachschatz oder Worterbuch der althochdeutschen Sprache... Berlin 1854 do 1846. II. 1856. 489. — 45. Kluge. EWb". 597 si. — 46. CA. Teuthonista 7. 55. 61. — 47. Fra H. 56. 525 si. — 48. Fra H. 55. 16. — 49. Fra H. 55. 25. — 50. Fra H. 51. 465. — 5/. Fra II. 56. 607 idr. — 53. Gl. E. Kranzniaver. HLGD. 51. — 57. Gl. P. Blaznik. Zemljiška gospostva v (območju freisinške doleniske posesti. Razprave .SAZU IV/6 (Razred za zgodovinske in družbene vede I). Ljubljana 1958. 20. — 54. Kluge. EU^b'". 177. — 55. Gl. Schriier. W1)G. 70, — 56. Gl. E. Kranzmaver. HLGD. 55. — 57. Prim. Kluge. EWb>». 778: Teiithimista 7. 97 si. — 58. Gl. S. Pirchegger. Die slavischen Orts- namen im Murzgebiet. Leipzig 1927. 196. — 59. Gl. Fra 11. 56. 279. 294. — 60. Gl. Fr. Ramovš. Slana 1. 1922^23. 31 si. — 61. Gl. MMK XX. 1907. 259. J. Kelemina navaja Laubach že iz leta 1257. gl. SR V—VlII. 1954. 573. — 62. Prim. Grimm, DWb (= Grinim, Deutsches Worterbuch ... Leifjzig 1854—1961) II. 1860. 1043—1051: Kluge. FW1)'^ 129: Lexer. Mhd. lIWb (= Dr. Matthias Lexer. Mittelhochdeutsches Handvvorterbucli. Leipzig 1872—1878. 3 zv.) I. 443: Schmeller. BWb2 L'555—557. — 67. Gl. Dr. Richard Schriider. Lehrbuch der deutschen Rechtsgeschichte'. Leipzig 1898. 653 si. — 64. Gl. I^xer. Mhd. HWb I. 444. — 65. Gl. Fra II. 35. 442. — 66. Prim. Trubnen^ DWb II. 1940. 50. — 6?. Gl. Le.xer. Mhd. HWb 1. 444. — 68. Gl. ZDOAV (= Zeitschrift des Deutschen nnd ()esterreichischen Alpenvereines) VII. Miinchen 1876, 172. — 6'J. CA. Teuthonista 6. 187. — 70. Prim. še, kar pravi o tej negotovosti ob sekundarnem |)reglasu svii. (zgomjenem.) a in oe > a. Prim. Lessiak. i. c.. 65. — 71. Gl. Teuthonista 6. 196. — ?2. Gl. Schmeller, BWh^ I, 555. — ?7. Gl. Teuthonista 6. 175. — 74. Prim. (Jottschald Max. Deutsche Naraenkunde. Unsere Familiennamen nach ihrer Entste- hung und Bedeutung. Drilte. vermehrte Auflage. besorgt von Eduard BrodfUhrer, Berlin 1954. 229. — 75. Gl. Dr. Con.stant v'. Wurzbach. Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 3. Theil. Wien 1858. 266 si. in 44. Th.. 1882. 85—98. — 76. Prim. Fr. Ko- 154 matar v Jahresbericht des... Gvnuiasiunis in Kraiiiburg 1912/13. ?: MMK XVIIF. 1905. 68; MMK XIX, 1906, 84 si. — 7?. Gl. M. Gottschald, L c, 250 ssl. — 78. Gl. Her- maiin Fischer. Sehwabisches W6rterbuch 7—VI, Tiibingen 1904—1936, v II. zv. (1908). 184. — 79. Gl. Cas XXIV, 1929/30. 423. — 80. Gl. SPor 8. IV. 1949. 1. — 81. Gl. Inva lidski vestnik 1949, št. 8, s. 5. — 82. Gl. CZN XXIII. 1928. 66. — 85. Gl. SE III-IV, 1951, 171. — 84. Prim. MMK III, 1890, 171; Schroer. Vi^bG. 67. — 85. Gl. MMK XVI, 1903. 88. — 86. Gl. Argo VII, 1899. 149. — 87. Gl. Janko Orožen. Posestna in gradbena zgodovina Celja, Celje 1957, 35. 39. 50. — 88. Prim. Lexer, Mhd. HWb I, 444; Griniin DWb II, 1860, 1053. — 89, Se I.exer. KWb (= Dr.Matthia.s Lexer. Karntischcs W6rter- biich, Leipzig 1862), 60, navaja pod dentsch: >.der taitsche. der Deutsche, dann auch ein Tauz«. — 90. Prim. Pr. Lessiak. Die Mundart VOD Pernegg in Karnten. 1. c, 136 ssl.; Isti, Die karntnischen Statioiisnainen. Carinthia I. 1922, 41 sL; Pr. Lessiak-E. Kranz- mayer, Die d. Ma. von Zarz (= Dr. Primus Lessiak. EHe deiit.sche Mundart von Zarz in Oberkrain. A. Granunatik. Mit Erganzungen von... Dr. Eberlvard Kranzjnaver und dr. Annemarde Richter. Weimar 1944 — Karntner Forschungen I. Band III). 64sl.: E. Kranzmayer. ONB von Karaten I. 151 ssl. — 91. Gl. Lexer. Mhd. HWb II, 433, 451. - 92. Gl. P. Blaznik, KSD. 96, op. 283. — 93. Gl. Lexer. KWb. 36. 70. 74, 218, 244. - 94. Gl. Unger-KhuU. StW (= Steirischer Wortschatz als Erganziing zu Schmellers Baverischem Worterbuch gesammelt von Theodor Unger. fiir dem Dnick bearbeitet und herausgegeben von Dr. Ferdinand Khull, Graz 1903). 437 in 440, 555. 612. 659. — 95. Gl. Schroer, WbG. 56, 162. 213. 219. — 96. Gl. K. Strekeli. Zur sla^schen Lelin- worterkunde. Denkschriften AK. Wien. Phil.-hist. Cl., L Band. Wien 1904. 25. — 97. Gl. Ed. Wallner, 1. c, 45. — 98. .Gl. E. Kranzmayer, HLGD. 3. 15. — 99. Gl. J. Ga.šperšič v \A\ VII. 1960, 64. 71. — 100. Prim. A. MuUner v Argo VI. 1898, 150. — tOl. Gl. LR VII, 1960, 73; A. Muilner. prav tam. 152, in Geschichte des Eisens .... I. c. 259 s!., kjer omenja tudi podobno ime za laške rudarje: Valavka na Jelovic-i. — 102. Gl. MMK XVIII. 1905, 139. — lOJ. Gl. Carniola ll. 1909, 141. — 104. Gl. J.Keleiniiiu. Razprave SAZU, Razr. za filološke in literarne vede I, Ljubljana 1950, 106. — 105. Gl. Fr. Kovačič. Trg Središče. Mb. 1910, 406. 577. — 106. Prim. Teuthonista 6. 187. 191. 195. 204. — 107. Gl. I. K.(oštial). DS XVIII, 1905, 45. — 108. Gl. J. Kelemina. SR IV. 1951. 193 in Fr. Ramov.š. Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana 1936. 57. — 109. Gl. Kres V. 1885. 218. — 110. Posebnosti nekdanjih nemških govorov v večjih mestih pri nas še niso raziskane in tudi glavne izdaje listin (Kos. Jaksch. Zahn) segajo komaj do srede oziroma do koncta 13. stoletja. To otežkoča reševanje mnogih vprašanj. — ///. Gl. GV XXXII. 1960. 30. — 112. Gl. IMK L 1891, 86. — //5. Gl. C. v. Czoemig. Die vergessene deutsche Sprachinsel Deuischruih. ZDOAV VI. Miinchen 1875. 250: v naslednjem letniku VII, 1876. 166. 175. \e to nekako popravil (»das stets slovenisch gewesene Dauča«). — 114. Gl. JiS VI. 1960/61. 32. — 115. Gl. Deutsche Erde 12. Jg.. 1913. 92. — 116. Gl. LR VII. 1960, 71. — 117. Gl. GMS XX. 1939, 326. — 118. Prim. Fr.Kos, Doneski. 347 in 33. — 119. Gl. P. Blaznik, KSD, 96. - 120. Gl. SE XII. 1959. 271. — 121. Gl. Argo IV. 1895, 36. — /22. Prim. E. Kranzmaver. HLGD, 99, 111. — 12J. Gl. Lexer, KWb. 55. — 124. Prim. M. Kos. Zgodovinski časopis I. 1947. 190. — /25. Gl. LR I. 1954. 79. — K opombi 56 in pozneie dostavljam, da tiskarna, ki je stavila to študijo, nima črk za e nad a. O. u, w idr. V takšnih primerih je e postavljen nad črto za črko. nad katero bi sicer moral stati. Z u s a m m e n f a s s n n g ^TAVČAR« UND »DAVCAR (Onomastische Studie) Die F'rage. ob der haufige Familien- und Hansnaime Ta\čar von Deutscher« oder von sDavčar« (nach der zerstreuten Ortschaft Davča siidlich von Zarz in Oberkrain) abzuleiten sei. hat schon manche Autoren beschaftigt (vgl. die Ubersicht in der Zeitschrift sjezik in slovstvo« VII. 58). Der Verfasser unternimmt in seinem Beitrag den Versuch. sie genauer zu priifen und vvonioglich z« klaren. Da der Beginn der Koloni-sation des Davča-gebietes um einiee Jahre vor 1560 angi':setzt \vird und voni Verfas.ser mehrere Persoiien mit dem FN Tautscher u. ii. aus der ersten Halfte des 16. Jahrhunderts, eine sogar aus dem Jahre 1498. angefiihrt werden konnten. koiiiuit die Erklarung des Naniens aus Davčar kaiiin in Befrachf. 155 Bei der zvveiteu These scheim -ao- anstatt des zu er\varteiideii -eu- (a-us ahd. -iu- in diutisc) Schwierig-keitesi zu machen. Es ist jedoch bekannt, daR quer durch Mitteldeutschland ein Streifen sich hinzieht, wo noch jetzt -au- (namentlich in ON und FN) vorkommt. Der Verfasser fiihrt nun einige Falle von -au- aiich im Siiden an (aus Urkunden des 13.—15. Jhs), was auf ein Sehvvanken in der Aussprache wahrend des Oberganges des Diphthongs in dortigen Dialekten hinvveisen wiirde, z. B.: Rauf in vielen ON (die Entstehung dieser Form neben Reut ist Ubrigens niclit ganz klar). ca 1360 \awH (ahd. liuti), nach 1392 Aulpach (ahd. fimila, nihd. iuroel. iule), cimbr. Jaute in taumel (ahd. tiufal und tiuoil), 1316 Faustritz, 1434 Farostritz (asi. -(/-, ahd. -iu-) u. a. Bei dem Verkehrswort deutsch kommt dae weniger zum Vorschein (dauisch. fceutzh u. a.). Hier erscheinen in Namen mehrfach Verflechtungen mit aus diet (ahd. diot. deot, got. thiuda) abgeleiteten Formen mit -au-. z. B. zur Kurzform Tlieuda: Daui. Daudl, Taui oder zu Teuzo: neben Ddtsch(mann), Deutsch usw. auch Tautz, Dautzle(r) u. a. Vgl. noch das kamtn. dial. ein Tauz. — Dabei ist es interessant, dafi in Slo- wenien neben Deutschmann. Teitschmann u. a. auch Taočman (3 Falle an der Nord- grenze) als FN belegt ist. was deutlich auf die Aussprache -au- hinweist. Weitere ahnliche Beispiele sind: die Erzgnibe Tavčarica neben Nemka (= die Deutsche), Staoča vas (Deutschdorf), der FN Dovečar (als Ubergangsform). Somit kann man iinnehmen, daR die Slowe!nen seiner Zeit hie und da in deutsch ein -au- gehort und behalten haben, wahrend es bei den Deutschen der jetzt iiblichen Aussprache {oe bzw. ai) angeglichen •vvurde. Da iiberdies ein ev. Wandel Tauscher > Tautscher wohl nicht in Frage kommt, bleibt einstweilen nichts anderes iibrig als die Erklarung des Nameiis Tavčar aus Deutscher, wobei eine Kurzform des FN Teuzo mitbeteiligt sein kann. 156