Iz nove gojzdne postave vodila, po kterih gre tarifo gojzdne škode sostavljati, in škodo povračevati. §. 1. V uatanovljevanju tarife za povračila gojzdne škode je treba les tako ločiti, namreč ali: 1. v derva (les za kurjavo) ali 2. les za stavbo in izdelke, (deblovina , celot-nina, hlodi, les za razne priprave, mašine itd.) Ti poglavni versti lesa je treba daljej ločiti po bazah lesa, kakor je kje ta ali una važniša, pri čemur naj se pa vse tiste baze, ki so blizo enake vrednosti, v en razdelak jemljejo, in po njuni drugi lastnosti zopet razdeliti v a) najboljšo, 6) srednjo, in c) najnižjo versto. Za vsakega teh pod-razdelkov je treba po tem srednje gojzdne cene nastaviti, in sicer enkrat za en kubični čevelj ali pri prav niskem kupu lesa tudi za več kubičnih čevljev samega lesa, odštevsi stroške oklestenja in sekanja, in drugič za mere v kraju navadne. Cena perve verste naj se obrača na stoječi in sploh na tak les, ki se da lahko za celotoino preceniti, prištevši stroške obdelovanja, če jih je kaj. Cena druge verste velja za posekani in že oklesteni les , če se zavoljo pre-delanja in zavoljo odpadkov več ne more meriti kakor celotnina. Les, ki bi ga kdo ukradel med obdelovanjem in obravnovanjem, je tako čislati, kakor da bi bil že čisto oklesten in obdelan. §. 2. Srednje cene druzih gojzdnih pridelkov, če se v kraju za gotov kup prodati zamorejo , naj se tudi v navadnih merah, z dobitnimi stroški vred, in brez njih nastavljajo. Tarife naj daljej obsegajo navadno dnino prostega delavca , obstoječe voznine in vrednost enega orala pase , po poglavnih razredih dobrote. §. 3. Ako se ukrade les, toda se verhi, veje ali mladike ne odsekajo ali odtergajo , in mladje ne odjemlje ali poškodje, je treba škodo vsikdar po tarifni ceni povračevati. Po ti ceni je plačevati: 1. po enkrat ali enojno za a) že posekani ali oklesteni, ali za bližnji posek odbrani ali po naključbi na tleh ležeči ali odlomljeni les; bj za suhe ali do dobrega zamorjene , po tem tudi za rastne drevesa in rante ali late, če se vzamejo po samic iz gostega gojzda , in če niso posebno drage sorte, od ktere bi se le tu in tam kako drevo našlo; cj za izkopane štore, če se s tem narejene luknje zopet zaravnajo, in če niso bili štori potrebno za branilo, in se tudi ni bilo nadjati, da bi iz njih mlado drevje pognalo. 2. Po pol drugikrat, %a: a) rastne drevesa in rante, in če se dve ali več njih — 50 - vzamejo eno zraven druzega iz gostega gojzda, in se s tem samo ena praznina naredi, ali če se posamezne drevesa iz redkejšega gojzda vzamejo; 6) za raztresene prihranjence in poveršnino in za les posebne vrednosti, pa veuder ne prav primerne kakovosti, ki se v gostem gojzdu le tu in tam najde; c) za izkopane štore, če je samo nekaj pod 1. naštetih olajšev. Po dvakrat Qdvojnato), %a: d) rastne drevesa in rante, če se dve ali več njih, eno zraven druzega iz redkejšega gojzda vzamejo, ali če se jih vzame toliko iz gostega gojzda, da se s tem več kakor ena praznina napravi; b) za raztresene prihranjence in poveršnino, ali za les posebne vrednosti in dobre kakovosti, ki se le tu in tam najde; c) za izkopane štore, če ni nobene izmed olajšav pod 1. naštetih« Za les (ki se rabi za stavbe in izdelke) pa ne veljajo tarifne cene kakor samo pri enojnih plačilih. Kadar se poldrugi ali dvojnati znesek plačuje, je rajtati presežek samo po ceni najboljših derv. Če je kaj stroškov za izpravljanja, jih je gojzdnemu gospodarja vselej posebej poverniti. (Dalje sledi.) Iz nove gojzdne postave vodila, po kterih gre tarifo gojzdne škode sostavljati, in škodo povračevati. (Dalje.) §. 4. Pri poškodbah, ki se store z nasekovanjem in očertovanjem stoječih dreves in latnikov, z njih na-vertovanjem , narezovanjem, po plezanja z derezami, z aaprejspravljanjem lesa in kamenja, z naterčavanjem, kakor tudi z odkopavanjem drevesnih korenin, je rajtati za povračilo eno desetino (deseti del) vrednosti vse de-blovine skupej. To povračilo bodi daljej enako vrednosti četertine cele deblovine, če se stoječe drevesa in rante kakor si bodi omajijo ali obelijo. Če se s tem poškod-jejo, da se jim verhi, veje ali panoge in vejice odsekajo, odrežejo ali odtergajo, naj imajo na sebi listje ali iglice (spičevje) , se odmerja za povračilo tista cena, ki se prileze bazi in dvojnatemu kubičnemu zapopadku pokvarjenega lesa. Ako se je pa bati, da bodo zavoljo teh poškodb ranjene debla sploh v rasti zastajale, se morajo omenjene povračila po poldrugikrat, in če se je bati, da bi ranjene drevesa odumerle, po dvakrat. Metlinje,protje, terte, šibe, palice, šibke obroče itd. je treba rajtati, če se vzamejo od ležečega lesa, in za-nje ne obstoji posebni kup, za suhljad,— če se pa vzamejo od etoječih dreves in rant, kakor odsekane veje, in če se mlade drevesca za to porabijo, za drevesno mladje. Krep-kejše obročne palice gre rajtati kakor les za izdelke. Ako se kvarnikom, ki les majijo, lub ne odvzame, ga morajo posebej poverniti. Ce ni odločenih cen za lubje, se vzame za vsak kubični čevelj lubja, k posebnim namenom dobrega , naj se je dobilo od stoječega ali ležečega drevja, dvojna vrednost enega kubičnega čevlja najboljše sorte derv dotičnega drevja. §. 5. Za vsak kos sveta, ki je en dunajsk kva-dratin seženj velik, na kterem se je drevesno mladje ukradlo ali poškodovalo, se mora, in sicer pri mladini do spolnjenih dveh let cena pol kubičnega čevlja, pri drevescih čez dve leti do vštevno spolnjenih šest let cena treh četertin kubičnega čevlja, in pri drevescih čez šest let cena enega kubičnega čevljaterdne — 54 — mase srednje baze derv in po tarifi za stoječi les kakor povračilo o d raj to vati. ; I^Ce ni kvadratni seženj cel pa tudi ne cel krajcar, se pri tem za cel seženj ali krajcer jemlje. To povračilo se enojno v račun deva, če so bile mlade drevesa posamič ukradene ali poškodovane , če se drevesa, ki so ostale nepoškodovane, se preči skupej derže, in če lesoreja ondi, kjer se je poškodba zgodila, ni nenavadnih stroškov delala; ono se pa rajta po poldrugikrat ali po dvakrat, če je le nekaj omenjenih olajšav, ali če jih kar nič ni. §. 6. Za ukradeni drevesni sok (smolo, terpen-tin, brezov in javorjev sok), za gojzdne sadeže (drevesno semenje, gojzdno sadje, jagode), in za gobe se vselej le enojno povračilo daje. Če se kvarnikom (poškodovavcem) niso odvzele, in ni posebnih cen za nje, je treba za vsako osebo, ki se v branju najde, glede tudi na množino nabranega, in sicer od smole in ter-pentina navadno dni no (gemeiniiblichen Taglohn) po dvakrat in celo do osemkrat,—od druzih drevesnih sokov, gojzdnih sadežev, gob pa četertino do cele navadne dnine za povračilo plačevati. Ako je ti, ki je ukradel drevesno mezgo, gojzdno sadje, gobe, zravea tudi drevesa poškodoval, navertovaje, nasekovaje jih itd.], mora za to posebej povračilo dajati. §. 7. Za osmukano listje, za g rabi j in je (ste-ljo), zemljo, ilovico, šoto, kamnje, mavec (gips), ruševje,izkopane korenike, gojzdno travo iu želiše je treba, če se te reči kvarnikom ne odvzamejo, in nimajo že odločene cene, od vsake butare ali od tolike množine , ki jo srednje močan odrašen človek brez čezmernega napenjanja iz gojzda iznesti zamore, vrednost četertega dela navadne dnine rajtati. Če se omenjeni pridelki na vozu naprej spravljajo , je dotični tovor preceniti po nosivskih butarah. Tarifni ali po zgornjem izrajtani znesek povračila je daljej plačati: d} pri osmukanem listju, če se vzame od ležečih dreves, ali od posamnih vej stoječih dreves, enojno; če se je osmukal velik kos ver-hovine starejih dreves, po vsakem pa manj kakor polovica vej, ali če so bile mladim dreves-com nektere veje odvzete, po poldrugikrat, iu če so bile stoječe starejše drevesa do polovice ali čez in mlade drevesca čez tretjino osmukane, dvakrat; bj pri ukradenem grabljinju (stelji), če se to na nobenem mestu do golega ne pobere, če se ni bralo z željeznimi grabljami ali kopačami, ali družim oj-strim orodjem, če gojzd ni več mlad, in se tudi ni imel kmalo v omlajenje izsekati, če se ni malo popred trebil (izredčeval), in če je svet dober , ali je stelje preobilo, po enkrat; če enega ali dveh iz teh pogojev manjka, po dvakrat; in c) pri odjemanju persti, šote, ila, kamnja, mavca, ruševja, trave in zeliša, in pri nedopušenem kopanju korenik, če se s tem niso tla gojzdu v škodo pre-menile, po enkrat; če so se papremenile, po večji ali manjši znamenitosti te premembe, ali poldrugikrat ali pa dvakrat. (Dalje sledi). Iz nove gojzdne postave vodila 5 po kterih gre tarifo gojzdne škode sostavljati, in škodo povračevati. (Dalje in konec.) §¦ 8. Za vsak kvadratni seženj gojzdnega sveta, ki se z narejo novih in z rabo že opošenih potov in stez, z napravijanjem ders (žlodov, riž itd.), z brez-oblastnim odpeljevanjem vode, z narejanjem kopiš itd. škodljivo premeni, se zamere v povračilo tirjati cena enega kvadratnega sežnja take pase, kakoršno je goj-zdni svet pred svojo škodljivo premembo imel. Ce se je pa po pravici bati, da se s tem napravljeni zli nasledki utegnejo naprej razširjati, se mora ti znesek, po večji ali manjši znamenitosti te skerbi, poldrugikrat — ali pa dvakrat plačati. Ako se stoječe drevesa in drevesno mladje pri ta-košnih škodljivih premembah gojzdnega sveta ali po tatvinah v zgornjem §. 7. naštetih pokvarijo, naj se to posebej povračuje. §. 9. Za vsako žival, ki se brez pravice, ali čez vstanovljeno število, pleme ali starost, ali v za-grajene kraje ali o uedopušeuem časa v tuje gojzde prižene, se smejo v povračilo sledeči zneski tirjati: cena za konja, mezga ali osla, ki so saj na pol dorasli.....3 kubičnih čevljev če niso na pol dorasli .... 6 „ „ za eno govedo, ki je saj na pol doraslo ........4 „ „ če ni na pol doraslo.....3 „ „ za enega kozla ali eno kozo brez razločka........2 „ „ za eno svinjo.......1 kubičnega čevlja za eno ovco........1 „ „ eno kure....... četertino 5? „ srednjega za derva namenjenega lesa tiste sorte, ktere je največ ali ki je najvažniša v tistem gojzdu, ali pa, če pa gre za pleše ali goline, v bližnjem gojzdu, toda samo takrat, če cena lesa, od kterega je govorjenje, ne znese manj kakor en krajcar za en kubični čevelj same lesne mase. Ce bi cena še nižja bila, se sme namesti cene enega kubičnega čevlja en krajcar za odškodnino tirjati. Ta odškodnina se mora tikrat, če imajo zagrajenci še prav mlado samobsebno zalego ali zarejo , ali če se že tako toliko živine v gojzd na pašo goni, kolikor to gospodarstvo dopuša, ali če je zavoljo lastnosti sveta ali zavoljo vremena, kakor tudi zavoljo skazanega daljšega vživanja ali večkratnega ponavljanja te brezpravične paše poškodovanje huje bilo, po poldrugikrat, in kadar se pridružijo dve ali več teh obtežav, po dvakrat plačevati. Zraven teh povračil se pa ne more zahtevati posebno odškodovanje za pokvarjeno mladje in za poka-ženo zarejo. Toda tožniku je pripušeno eno ali drugo tirjati. §. 10. Pri poškodbah, ki v pričujočih odločkih niso po imenu v misel vzete, naj se enojno ali večkratno povračilo ceni po tistih pravilih, ki jih naštete enake poškodbe na roko dajejo. §.11. Ako so se ukradeni gojzdni pridelki bili lastnikom gojzdov kakor si koli bodi nazaj dali, se za-more samo tisti znesek za povračilo tirjati, kterega je razun dotičnega enojnega zneska plačati. — 58 -