Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništva „Mira“ v Celovec, Pavličeva nlica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. nre predpoldne in od 3. do 4. nre popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „51 i r a“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVII. V Celovcu, 1. februarja 1908. Štev. 5. Današnja številka obsega 6 strani. Pozor! Vse one častite naročnike „Mira“, ki sosi^Ust naročili v letih 1905, 1906 in'19077 Pa §a do danes niso še plačali, opozarjamo tem potom vljudno, naj nam list ali vrnejo, ali pa zaostalo naročnino v teku 14 dni poravnajo, oziroma nam naznanijo svoje želje, da se vemo ravnati. Po preteku tega časa bomo primorani dolžnikom list ustaviti. Upravništvo „Mira“. G. Grafenauer dela, a deželni odbor je počasen. V zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora je poslanec g. Grafenauer v proračunski debati spravil tudi regulacijo Meže in Bele v razpravo ter ostro, a stvarno bičal nemškonarodno stranko, ki dela razloček med zgornjo in spodnjo Koroško, za katero se izdaj ejo v to svrho svote, ki so komaj obresti v primeri k onemu kapitalu, ki se na zgornjem Koroškem porablja. Kes je sicer, da je zgornja Koroška glede hudournikov bolj nesrečna in bolj potrebna kot spodnja Koroška; a s tem, da zadeva o regulaciji Meže le še tako životari, regulacija reke Bele pa pravzaprav spi, s tem se kot zastopnik tega okraja ne more zadovoljiti. Odgovarjal mu je g. poslanec Artur Lemiš kot zastopnik dež. odbora. Rekel je, da so glede regulacije Meže nastala neka na-sprotstya med interesenti (deležniki) in raditega regulacija Meže začasno počiva. Ko bodo ta na-sprotstva premagana, se bo tudi regulacija Meže od Prevalj do Guštanja izvršila. Glede Bele je omenil, da ko bi se zidala v tistem kraju železnica, bi bila Bela že tudi regulirana; nakar mu je posl. Grafenauer odgovoril, da v obeh slučajih ne zadene krivda prizadetega ljudstva, ampak mogoče kakega grofa ali velikaša in da mu ta odgovor nikakor ne zadostuje. Tekom leta se je obrnil posl. Grafenauer v tej zadevi glede podpor za nekatere oškodovane posestnike na sl. c. kr. vlado in na dež. odbor s sledečim dopisom: Slavno c. kr. okr. glavarstvo! Posestnik, p. d. Kačev iz Farske vasi pri Pr< valjah se je pismenim potom obrnil do mene pritožbo, da je reka Meža pri zadnjem hudei deževju prestopila svoje bregove ter mu poplavil vse njegovo obrežno polje tako, da bo bržkon vse žito pokončano, in da trpi vsled tega jak občutno škodo. Nadalje prosi, da se mu naj p možnosti škoda vsaj olajša, obenem pa se urai nava Meže uresniči. Ker je tega posestnika g. župan prevaljski s hladnimi besedami odslovil, usojam si vdano podpisani, v svesti si, da c. kr. vlada upošteva vse opravičene želje svojih državljanov in po možnosti tudi olajšava bedo posameznih posestnikov, obrniti se do sl. c. kr. okr. glavarstva s prošnjo: Sl. c. kr. okr. glavarstvo naj blagovoli na to mojo prošnjo cenitev po preplavljenju reke Meže napravljene škode odrediti, prizadetim posestnikom škodo po možnosti olajšati, obenem pa tudi, da se sl. c. kr. deželna vlada opozori, da deželnemu odboru izvršitev uravnave Meže od Prevalj do Guštanja v koroškem deželnem zboru nujno priporoči in tako posestnike teh krajev nadaljnje škode obvaruje. Od deželne vlade je dobil z dne 13. julija 1907, štev. 11.360 (regulacija Meže), dobesedno v slovenščino prestavljen odgovor: S poročilom z dne 9. junija t. L, štev. 14.873, je predložilo okrajno glavarstvo Velikovec vlogo drž. posl. F. Grafenauerja, s katero prosi isti za podporo po povodnji Meže oškodovanega posestnika v Farski vasi in za pospešitev načrta za regulacijo Meže. O tem se naznanja poslancu sledeče: Da bi se o priliki oškodovanja po vodi napravila kaka akcija o tej nadlogi, ni povoda, ker se za državne odpomočke (Notstandsmittel) sme prositi le povodom razširnih elementarnih škod in le tedaj, če je obstanek oškodovanih brez zunanje pomoči v nevarnosti. Ti pogoji se ne nahajajo v pričujočem slučaju. Istočasno je deželni odbor naprošen, vplivati na to, da pride zadeva o regulaciji Meže v prihodnjem deželnozborskem zasedanju v razpravo. C. kr. deželni predsednik : H e i n L r. Od deželnega odbora je dobil poslanec dobesedno v slovenščino preveden odlok z dne 28. decembra 1907, štev. 20.932: Blagorodnemu gospodu Franc Grafenauerju, državnemu in deželnemu poslancu v Mostah, p. Brdo pri Šmohorju. (Proti povračilo certifikata) se z ozirom na dopis z dne 26. novembra 1907 poroča, da bo prišla zagraditev Bele po krajevnem zavarovanju v okraju Žitaravas in vasi Mlinče pri zopetnem sestanku deželnega zbora v razgovor. C. kr. deželna vlada je bila naprošena, da povzroči započetek, da se sprejme uravnava in so se zlasti potrebne varstvene priprave pri Mlinčah v nujno obravnavo s posebnim poudarkom priporočile. Pristavi se, da je bilo že s tuuradnim odlokom z dne 18. novembra 1907, štev. 18.731, preiskava na licu mesta zapovedana in se je 4. in 5. grudna 1. 1. po privzetju župana občine Žitaravas in deležnikov izvršila. Od koroškega deželnega odbora. Deželni glavar: G o e s s 1. r. Oba odloka objavimo dobesedno zato, da naše ljudstvo izve, da naš poslanec tudi razen deželnozborskih zasedanj ne drži rok križem na hrbtu, ampak da — dela v prid svojih volilcev, kar mu je le mogoče. Objavimo odloke pa tudi raditega, da prizadete občine tudi storijo svojo dolžnost v tej velevažni gospodarski zadevi in tako z združenimi močmi dosežemo, kar kot davkoplačevalci opravičeno terjati smemo, si že dolgo časa želimo in tudi krvavo potrebujemo. Dolžnost naših županov pa je sedaj, da se v tej velevažni zadevi izkažejo kot resnični goreči in previdni zastopniki svojih občin in taktni varihi svojih občanov. Kako vzgajajo na Nemškem v šolah. Prišla mi je v roke knjiga „Učne poskušnje za zemljepis Evrope" od H. Itschnerja. Že na drugi strani čitaš z velikimi črkami, da je mož pisal knjigo vedno „misleč na večjo Nemčijo", prav tako kakor ga je učil nemški modroslovec Schoppenhauer, ki pravi: „Tudi po zemljepisju se začne zavedati narod samega sebe." Povsod v knjigi se res spominja nemškega naroda, ga slavi nad vse druge narode — zakaj? Zato, da vzbuja v srcih malih svojih učenikov v ljudski šoli narodni ponos. In ko ga je vzbudil, potem jim pokaže tiste narode, ki utegnejo nevarni biti Nemcem in jim pove takoj, kako se moreje ubra- niti te nevarnosti. Nemci in Nizozemci, pravi, imajo nevarnega tekmeca, Ruse, ki se najbolj množe med vsemi narodi; Nemci se pomnože za 13u/0 na leto. Rusi pa najmanj 16°/o- Zdaj se pa pogovarjata učitelj in učenec: Učenec: Potem se moramo pa varovati. Učitelj: No, zdaj še ni nevarnosti, pa bode že prišla, saj so Rusi že pokazali, da sovražijo Nemce. Učenec: Uničili so nemštvo v obmorskih deželah skoraj docela. Učitelj: Pa tudi Slovani se borijo proti Nemcem. Učenec: Čehi, Poljaki in Slovaki (bržčas je hotel reči Slovenci). Učitelj: Zato znajo priti hudi časi. Ako se branimo sami proti temu velikemu slovanskemu valu, nas zna požreti. Ali ne kaže, da se torej za časa vsi združimo? Učenec: Seveda, vsi germanski narodi se morajo združiti. ' Učitelj : Pa to še ne bo tako hitro. Da bi se le že vsaj Nemci vsi združili. Učenec: Nemci, Nizozemci, nemški Švicarji in nemški Avstr i j anci. Učitelj: Nizozemci in nemški Švicarji bi morali bitiy prvi pri nas. Kaj pa bi se zgodilo z ostalimi Švicarji? Učenec: Kar govori francoski, pride pod francosko vlado. Italijani pa pod italijansko. Učitelj: Ampak Avstrijo bi bilo veliko težavnejše razkosati. Učenec: Kaj naj počne cesar? On je sicer Nemec, pa bi mu ostala jedva četrtina dežele. Učitelj: Glejte torej, kako težavno je že, če hočete združiti samo Nemce. Vendar se trudi za to združenje pri nas mnogo ljudi že sedaj. Ustanovili so svoje društvo, ki mu pravijo „Vsenemška zveza". In res smo prišli že za korak naprej, četudi le za majhen korak: za pismo plačaš le 10 vin. in za dopisnico le 5 vin. in če gresta tudi v najskrajnejši kot Avstro - Ogrske. Kaj naj bi se zgodilo zdaj zanaprej? Učenec: Enkrat smo že rekli, da naj bi stala poštarina na Nizozemsko tudi le 10 vin. in tako tudi v Švico. K oj potem bi se naj odpravila colnina v te države, da bi imeli samo eno veliko nemško carinsko zvezo (z Avstrijo, Švico in Nizozemsko); najprej je ustanoviti tako veliko narodno-gospo-darsko ozemlje. — O združenju vseh Germanov pa govore dotlej skoraj le pesniki in učenjaki, posebno pa pesniki, saj ti vedo najbolje, da smo z njimi enega srca in ene misli. Posebno sta dva vrla pesnika, eden Danec, drugi Norvežan, katerih drame se v naših glediščih igrajo. Ta dva se trudita najbolj. Take težnje imenujemo „pangermanizem“. — Misliti moramo torej vedno, da smo prvi v Evropi in ne smemo pozabiti na prihodnjost. Učenec: Skrbimo, da nas Slovani ne premagajo. Ta misel mora pač združiti vse Germane. „Že zdaj pa se trudijo mnogi za združenje vseh Nemcev." Zadnji odgovor učencev je končni nauk, ki ga naj učenec nese s seboj iz šole v življenje: Misel na eno samo združeno Veliko Nemčijo, da, na še večjo združeno Germanijo, mu je vsajena v srce in ta ideja druži rod za rodom v naraščajočim „Alldeutscher Verband" in nje člani se razkrope po Avstriji in vsak na svojem mestu deluje kot iskren apostol vsenemštva in dokazuje bratcem v Avstriji, kako bodo v sedmih nebesih, ako se združijo z brati Nemci, ne umejo pa, da res združeni nemški narod ne more imeti dveh glav, nego da mora izginiti slabejša vladarska rodbina, ali pa zatirajo dinastični čut, slikajoč slavo Hohenzollerja in ponižujoč Habsburžane. Zbirajoč se na slavlje Viljema H. delajo vele-izdajske dovtipe, češ, da plačujejo ,.die ange- stammten Steuern dem vorgeschriebeuen Herr-scherhause!“ In pri nas? Sram nas mora biti! Slovensko deco v koroški šoli mučijo z zgodovino in slavo vseh nemških junakov, z nemškimi pripovedkami in ji more narodni čut, ter vcepljajo nemško-narodno mišljenje. Kje bi si upal naš učitelj brez nevarnosti govoriti o domačih junakih, pripovedovati otrokom pravljice in pripovedke domačih krajev! Še tega ne sme, da bi omenjal, da so na Koroškem Slovenci, da so Sloveni tudi na Štajerskem in Kranjskem; k večjemu jih omenja, češ, da so razen Nemcev tukaj tudi ljudje, ki govore tuj jezik. — Kam tiramo? Skrajni čas je že, da vzame avstrijska vlada veliko železno metlo in pomete iz naših spačenih šol ves tisti gnoj, ki so ga tja navlekli „šolniki“ nemški in nemčurski le zato, da „tudi tušem more pognati ošabno drevo vsenemškega stremljenja zdaj in zdaj kolikor mogoče novih korenin". Proč z vzgajanjem za mater G-ermanijo — uči naj nas ona knjiga, da bomo mogli zatreti vsako nevarnost, ki preti nam in Avstriji, le po tisti poti, po kateri hodi učitelj zunaj na Nemškem, odločno in brez strahu vzgajaj šola pri nas Slovence in Avstrij ce — pa se bo kmalu posušilo mnogo — pangermanskih korenin! Vabilo na shod — katol.-polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. februarja, ob 4. uri popoldne v Podsinjivasi pri Gašparju. Govorita g. državni poslanec Grafenauer in g. dr. Brejc. Pridite v ogromnem številu! Odbor. Koroške novice. Koroški deželni zbor bo skoro gotovo sredi junija sklican h kratkemu zasedanju. Pričakujemo, da pride v deželnem zboru še pred koncem njegovega zasedanja v razgovor razširjenje volilne pravice za deželni zbor. Hranilnica in posojilnica v Spod. Dravogradu je poslala na upravništvo našega lista 26 kron z izjavo: 26 K se doda v odgovor „Koro-ščevim" spletkam v podporo „Mira“. Pri drsanju utonil. Zdravnik dr. H o c k iz Beljaka, ki je obrnil katoliški cerkvi hrbet, se je 26. t. m. odpeljal iz Beljaka v Krivo vrbo ob Vrbskem jezeru na drsališče. Prišel je na tanek led in se je pogreznil v vodo in utonil. V sredo so našli njegovo truplo. Žalostna smrt! Razpisana je služba okrajne babice za Možico z letno plačo 110 K. Znanje slovenščine se zahteva. Prošnjo je treba vložiti do konca svečana. Celovec. (Akademija slovenskih bogoslovcev.) Zaključili smo s predavanji za prvo polovico šolskega leta v naši akademiji. Pogled na delo, dovršeno v prvem šolskem polletju mora razveseliti vsakogar; kajti v kratkem času treh mesecev se je delalo marljivo in veliko doseglo. Delokrog „Šlovenske akademije" je bil sicer vsestransk; kakor rdeča nit pa se opaža skozi celo naše delovanje veliko zanimanje za socialno vprašanje. Posledica tega se vidi v velikem številu predavanj socialne vsebine, kar gotovo popolnoma odgovarja zahtevam časa: duhovniku mora biti socialno delo del njegove duhovno-pastirske službe! — Govori, dovršeni v prvem tečaju, so bili naslednji: tov. Šenk je poročal o prvem hrvaško-slovenskem vsedijaškem kat. sestanku v Zagrebu; tov. Wastel: Socialne naloge kmetskih občin; tov. Morti: Delavsko vprašanje in krščanstvo; tov. Kafil: O descen-denčni teoriji; tov. Weifi: Socialni demokratje in njih program; tov. Razgoršek : Kako delajo na Koroškem za kmeta Nemci, kako Slovenci; tov. Katnik: Kakšna naj bi bila družina po nauku socialnih demokratov ; tov. Ožgan : Kako mora ravnati mladi gospodar z dolgovi, ki jih prevzame s posestvom; tov. Razgoršek: Kmetijstvo in veda; tov. Štritof: Narodnost v katol. cerkvi; tov. Rudi: Sedma mednarodna umetniška razstava v Benetkah; tov. Koch: O položaju narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu; tov. Truppe: Vzroki modernega ženskega gibanja; tov. Žel : Skrb za mladino; tov. Mente: Duhovnik in kmet; tov. Stich: O agrarnem vprašanju’ tov. Mikula: Kako vpli- vajo dobre in slabe knjige na človeka; tov. Ja-strobnik: Slabo čtivo — posledica nenravnosti mladine; tov. Starc: Kaj mora znati dandanes kmet; tov. Nagelschmied: Naše šolstvo. — Posameznim predavanjem je sledila sorazmerno z vsebino daljša, oziroma krajša debata. Celovec. (Influenca) hudo razsaja po našem mestu. Zadnji čas se je govorilo po mestu, da je obolelo na tej „favš“-bolezni okoli 4000 ljudi. Celovec. (Berite!) Zvečer je bilo. Setal sem se še nekoliko po Živinskem trgu. Izza ogla mi pride nasproti neznan mož mlajših let. Pozdravi me (v nemškem jeziku) ter prosi male podpore, rekši, da je „wanderburš“. Že sem z roko segel v žep, ko opomni on, da je »pristen Nemec“. Hotel je s tem dodatkom očividno vzbuditi v meni večjo darežljivost. Vprašam ga, zakaj mi to pripoveduje. Odgovori mi: „Tako dolgo sem že na potovanju in pridem iz x na Bavarskem. Spotoma sem čital več nemških časnikov, iz katerih vseh sem dobil sliko, da je Koroška nemška dežela, Celovec pa popolnoma „štram-deutsch-fortschrittlich" mesto. Torej upam, da jaz Nemec med Nemci ne bom poginil. Prosim torej . ...“ — Poučil sem ga, da stvar drugače stoji; da se celovški nemško-nacionalni listi debelo lažejo glede obstoja Slovencev; da je celo Celovec dvojezično mesto ter da ima ravno pred seboj — koroškega Slovenca. Čudom se je čudil, to slišavši, se opravičeval, da on dežele ne pozna in je le verjel, kar je v teh časnikih čital. Pač je že nekaj slišal „o par bindišarjih" na Koroškem, pa nič kaj lepega .... — Dal sem mu nekaj drobiža v dokaz, da pravi Slovenec ne sovraži ne Nemca, ne človeka druge narodnosti, pač pa krivice, katerih nam ravno Nemci največ prizadenejo. — Nauk: Grozno velik je vpliv časnikov. S tisto vnemo, s katero se moramo postaviti v bran slabim časnikom, z isto moramo pa tudi neutrudljivo razširjati časopise naših načel. Koroški Slovenci: Na delo za „Mir“ ! Pokrče. (Pogreb.) Sijajen pogreb smo imeli zadnji ponedeljek. Nesli so k zadnjemu počitku Primoža Karpf, p. d. Habnarja v Čanjživasi. Spomina in posnemanja vredno je bilo pri tem pridnem gospodarju to, da si je pridelal samo pri svojem srednjevelikem gospodarstvu tisočake. Pokrče. (Pogreb in še nekaj.) 27.prosinca smo pokopali ubožca Janeza Orel. Zadnje leto je doslužil svoje šestdeseto leto v nepretrgani službi pri gospodarjih grabštanjske občine. Vse svoje moči je daroval kmečkemu stanu, v trudu in trpljenju na polju in hlevu je on preživel 60 let. Na zadnje je onemogel. — Prijeti je moral za beraško palico! Vse njegove prošnje pri grabštanjskem županu za kako malenkostno podporo so bile. bob v steno. In grabštanjska kmetijska podružnica, kateri načeluje baron Gut-manstal, in katera bi mu lahko priskrbela starostno premijo za onemogle posle, se tudi ni ganila. — Pa bo kdo vprašal, zakaj si sam ni kaj prihranil? Treba je vedeti, da je, dokler je bil mlad in čil, dobival 25—35 goldinarjev na leto, sedaj pa, ko so poselske plače tako imenitne, so ga šteli že k »starim futrovcem", ki imajo to prednost, da smejo za manjšo plačo pri hiši vse oskrbeti. Št. Tomaž. (Nagla smrt) je prehitela Terezijo Wornig p. d. Hafnerco v Čilbregu in njeno sestro Ano Ro s e ge r. Nekaj časa sem ste že obe bolehali na pljučnem kataru. V nedeljo zvečer pa se je Hafnerca počutila bolj slabo; zato so hoteli poslati v pondeljek zjutraj po duhovnika, toda zjutraj ob 1/25. uri so jo našli že mrtvo. Šli so poklicat njeno sestro, pa — kako se prestrašijo, ko so tudi to našli v postelji mrtvo. »Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!" Hafnerca je bila stara 63 let, njena sestra pa 65 let. Pogreb je bil v sredo dne 29. januarja ob veliki udeležbi ljudstva. N. v m. p.! Timenica. (Nesreča.) Gostilničarka Peč-nica je na veži padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Naše sožalje! Žabice pri Grabštanju. (Nesreča.) Petnajstletni služeči deklici je po lastni neprevidnosti zmečkal gepelj dva prsta na roki. Siroto so prepeljali v bolnišnico v Celovec. Medgorje. (Smrtna kosa.) Dne 20. t. m. je bila pokopana Jera Mark, p. d. Oratnica, v Običah. Bila je mati sedmerih otrok, a več kakor štiri leta bolehna na srcu in pljučah. Dosegla je starost blizu 68 let. Naj počiva v miru. — Leta 1907 je tu umrlo 5 ljudi, v Podgradu 8; rojenih je bilo 10 otrok (od teh 3 nezakonski), v Podgradu 7 (od teh 1 nezakonski); poročanih je bilo tukaj 6 parov. Velikovec. (Odmevi — misijona.) Razno se govori sedaj o našem misijonu. Socialni demokrati so slišali »politične pridige" p. Abel-na, vkljub temu, da ni bil tukaj. Naši »pristni" na-'celjni pa ravno radi tega cerkvenih govorov niso poslušali, ker so bili strogo verski in ne politični. »Allg. Bauernzeitung" z dne 29. nov. 1907 je pisala iz Velikovca to-le: »Ne onečaščujte (namreč duhovniki) sami hiše božje, potem se bo zopet staro in mlado bližalo hiši božji, tudi tisti, ki ste jih davno iz cerkve pognali, ves izobražen svet." Po teh besedah smo pričakovali, da bo ves Velikovec kar trumoma zahajal v cerkev, kjer so pridigovali sami trdi Nemci, krvni bratje velikovških Nemcev (?), ki namenoma niso vlačili politike v cerkev, možje učeni, da jih je treba iskati. Ti niso »onečaščevali hiše božje", in vendar se ni »bližalo hiši božji ne staro ne mlado" in tudi ne »ves izobraženi" velikovški »svet". Velikovški vsenemci, ali poznate tiste, ki jih je Kristus imenoval farizeje? Velikovec. (Naš Nag eie.) Ptujska giftna krota hvali našega Nagela, kako jo je zasolil v državnem zboru Grafenauerju. Kdor bere ta odgovor Nagelov, pač na prvi mah spozna, da diši po pivovarni. Naš Nagele je pač vreden brat bivšega poslanca Sajfrica. Nagele pravi med drugim: »Pribijem, da se razlikuje koroška ljudska slovenščina popolnoma od pisne nove slovenščine." Kako pa vi, gosp. Nagele, to veste, ker ne znate ne »koroške ljudske slovenščine" ne »pisne nove slovenščine", saj ste na svojem volilnem zborovanju v Št. Petru na poziv, da bi govorili tudi slovenski, rekli, da ne znate! In dandanašnji svet vendar drugega ne veruje, kakor to, o čemur je sam prepričan. Kaj ne, gosp. Nagele, beseda kakor »Hirti", »Hiesl", ali velikovški »kuten tok", »kut namt", »gema màhnen", »mir saima", „pòdn boschn," »plos-fussat gen" itd., to se pa od pisne vaše nemščine popolnoma nič ne razlikuje? Človek, ki zna samo pismeno novo nemščino in sliši ljudi tako govoriti, misli, da je zašel med same Boto-kude. »Le črevlje sodi naj kopitar!" Yelikovec. (Novi naj emnik.) Dosedanji najemnik v »Narodnem domu", g. J. Lučovnik, je kupil gostilno pri »Tigru", kamor se je preselil zadnjo sredo dne 15. t. m. »Narodni dom" pa je dobil novega najemnika, in sicer g. Andr. Sterže-ta. Njegova solidna gostilniška postrežba je znana, ker je bil že tudi poprej gostilničar. Izvrševal bo v »Narodnem domu" vse tisto, kar njegov prednik, torej gostilniško in mesarsko obrt. Kakor želimo g. J. Lučovniku na njegovem novem mestu mnogo sreče, tako, pa še bolj priporočamo gosp. A. Sterže-ta, od katerega pričakujemo, da bo solidno in dobro postregel v vsakem oziru poštenim gostom bodisi Slovencem bodisi Nemcem. Zlasti naj bi se ravnali Slovenci in Slovenke po geslu: »Svoji k svojim" in obiskovali radi in v obilnem številu našo narodno gostilno »Narodni dom" (prej Aufmuth). Opozarjamo tudi tujce sobrate, da se oglašajo v naši gostilni v spodnjih poštnih ulicah in naj ne prezrejo napisa: »Narodni dom"! Djekše. (Kmetijsko društvo.) Znani učitelj, g. Vinko Šumi, ki je nastavljen in plačan kot potovalni učitelj za slovenski del Koroške in ki je pri zadnjih državnozborskih volitvah neumorno agitiral za nemškonacionalnega poslanca Nageleta v Velikovcu, je ustanovil tudi na Djekšah posebno kmetijsko društvo, s katerim hoče poloviti slovenske kmete v politično bankerotni tabor naceljnov. Mi bi bili z ustanovitvijo takih društev prav zadovoljni in jih naravnost želimo in bi jih ne prenehali hvaliti, če ne bi vedeli, da je njih pravi namen politični lim za revne slovenske kmete, in če ne bi jih ustanavljali naši zagrizeni nasprotniki, ki imajo predvsem politične ne pa gospodarske namene. Iz Št. Petra na Vašinjah. (Kmečki shod.) V nedeljo 26. t. m. se je vršil pri nas kmečki shod, katerega so se udeležili izključno le kmetje, da se pogovorijo o ustanovitvi novega kmečkega društva. Če se je proti nekmetom nekoliko netaktno postopalo, je tega le kriva neizurjenost zborovalcev, voditi shode. Hoteli so biti enkrat kmetje sami med seboj. Sklicatelj shoda p. d. Dular, je poudarjal potrebo neodvisnega kmečkega društva, v katerem se bodo kmetje združeni potegovali za svoje pravice. Poudarjal je posebno potrebo šestletne šole z nedeljsko nadaljevalno šolo, v kateri naj se mladina posebno izuri v tistih predmetih, ki so posebno kmetu potrebni, da se odtegne postopanju in pijančevanju, kateremu se posebno ob nedeljah vdaja. Sploh se njegov program nič ne razlikuje od krščanskosocialnega. Ponujena pravila vovbrskega »Bauern-vereina" se niso sprejela, ker so strankarska, če bo nameravano društvo res tako neodvisno in nestrankarsko, kakor je pokazal pripravljalni shod, moramo njegovo ustanovitev le pozdraviti. Ta shod nam je pa zlasti dva pojava pokazal, ki se jih mora vsak prijatelj kmečkega ljudstva veseliti. Prvič smo videli, da se začenja naš kmet zavedati svoje moči in spolnovati, ker ni več hlapec gosposke, temveč, da on gospodo preživlja, drugič smo pa zapazili, da kmet vedno bolj spoznava, da je njegova rešitev le v združevanju, kar so vsi drugi stanovi že davno spoznali. Ne-umljivo nam je pa ravnanje c. kr. okr. glavarstva, katero je skrbelo, da se je shod vršil pod varstvom bajonetov. Dobrlavas. („Korošec“.) Tudi pri nas bi se rad vgnezdil sitni „Korošec“. Toda, predragi ,,nebo(litetrcba“-,.Korošec", svetujemo ti, da ostaneš lepo ponižno na Kranjskem, kjer te fabri-cirajo. Ne nadleguj nas — te že poznamo. Dobro vemo, da nisi nič boljši nego „Štajerc“. „Mir“ je naš list; ,,Mir“ se bori že celih 26 let za naše pravice. Ti, „Korošec“. pa ga napadaš!! Pri nas ni prostora za take liberalne pokveke, kakor je „Korošec“. Slovenci dobrolske župnije: naročujte si v prav obilnem številu naš vrli „Mir“! Št. Lipš. (Razno.) Kmet Putan žgal je žganje. Žena je zvečer po navadi zaprla dimnik, moža pa, ki je ostal v kuhinji, je skoraj zadušilo. K sreči je prihajal zrak še skozi luknjico v zidu. Zavedal se je sicer, a ni si mogel pomagati ležeč na tleh. Žena je sicer slišala ropot, a mislila je, da je mož še pri delu. Zbolel je hudo, a je zopet ozdravel. — Pokopali smo 74let starega Metni-čeja. enega najstarejših Mohorjanov, našinca. — Umrlo jih je lani 11, na svet prišlo pa 11 več, porok_smo imeli veliko, 6. Št. Lipš. (Smrt vrlega moža.) V malo več ko enem letu sta legla v grob dva trdna, verna, narodna in zavedna moža; predlanskim obče spoštovani Karicelj, dober gospodar, skrben in strog oče; letos Luka Lužnik, Štefele iz dobre, verne in narodne Smovnikove hiše; oba stanovitna naročnika Mohorjevih knjig in naših časnikov. Zadnji je bil stric marljivega in vnetega našega tajnika. Prvi je pristopil k društvu, prebiral v bolezni od društva posojene knjige, spomnil se pa društva tudi v svoji oporoki. Tudi ga ni bilo treba spravljati na volitev, ni se bal nikogar. Časten spomin tako zavednemu možu! Bil je vselej veselega obraza, tih, vendar zabaven in od vseh ljubljen, zato pa se je tudi udeležila pogreba velika množica. Na svoj god bil je še pri spovedi, potem ni mogel več v cerkev. Naj bi mladi ^stopili v stopinje starih značajnih mož! Št. Lipš. (Društveno zborovanje.) Zborovanje našega izobraževalnega društva v nedeljo, 12. t. m., je bilo prav dobro obiskano. Gosp. Vajnceri iz Celovca nam je zjasnim glasom razlagal, kaj pomeni ime radikalec, in kakšen naroden radikalizem je pameten in potreben. Vič. g. Weis je v lepi, poljudni besedi pokazal, da je društvu, če so uradne reči v redu, treba življenja, za življenje pa duha — edinosti, ljubezni, požrtvovalnosti; zoper spake nemškutarje in tiste Nemce, ki so nepošteni, nam sovražni, pa je priporočal dva kamena, ki hudo ranita: pošteno življenje in potrpežljivost ali mirno kri. — Igri, že v vabilu naznanjeni, sta bili obe prav kratkočasni. Pričali sta, da se je v mladeničih že vzbudil gledališki talent, ker so se popolnoma sami iz-vežbali. Prav vrlega, samostojnega igralca se je pokazal mojster Peter, glavna oseba (Golavčnik). Pa tudi vsi drugi so se dobro postavili, zlasti izgovor je bil hvale vreden, glasen in razločen. Korist društva se kaže. Naj bi se napravilo o pustu namestu plesa rajši par veselih iger. St. Vid v Podjuni. (Zborovanje.) V prostorih gostilničarja Vogla v Št. Primožu se je vršilo 19. januarja politično zborovanje po § 2. Povabljeni so se v prav velikem številu odzvali. Poročal je g. Smodej iz Celovca. Raztolmačil je važnost in potrebo voliti poslance katoliškega prepričanja. Poročal je o najvažnejših vprašanjih, ki so se reševala v sedanji državni zbornici in pojasnil stališče raznih strank v zbornici napram tem vprašanjem. Čestital je zborovalcem, da so si izvolili moža, ki je bil vedno odločen zastopnik kmečkih koristi in političnih pravic Slovencev in je razkrinkal hinavščino socialnodemokratičnih zapeljivcev. Zborovalci so navdušeno odobravali postopanje poslanca g. Grafenauerja in so z navdušenjem in soglasno sprejeli sledečo resolucijo: „Zborovalci izrekajo svojemu vrlemu in neumorno delavnemu državnemu poslancu gosp. Fr. Grafenauerju za njegov možat in neustrašen nastop v državnem zboru v obrambo narodnih pravic koroških Slovencev in v obrambo kmečkega stanu najprisrčnejšo zahvalo in popolno zaupanje ter ga poživljajo, da v istem zmislu še zanaprej deluje." Hkrati izražajo željo, da bi prišel čislani poslanec o priložnosti tudi v občino Rikarjavas poročat o delovanju državnega zbora, da bi mu mogli osebno naznaniti svoje želje in težnje. Togrče. (Društvo dobimo.) Tudi pri nas se misli ustanoviti izobraževalno društvo in tako je prav; saj imajo že skoro povsod takšna društva. V tem društvu se bomo lepo združeni učili in navduševali za vse, kar je potrebno za kmečki stan. Zatorej pridite na ustanovni občni shod v obilnem številu. Ustanovila se bo tudi prej ko slej „Čebelica", da se bomo vadili tudi varčevati. Zato le skupaj, možje kmetje, skupaj mladina! Rinkole. (Slabi časi) Lansko leto je bilo za nas jako slabo. Žito so razen leče in krompirja večinoma črvi uničili, tako da že marsikaterega skrbi zanaprej. Na jesen je prišla pa še svinjska bolezen, tako da imajo nekateri kmetje ogromno škode. Zdaj nazadnje nam je pa še občina napravila davek na pse in zvišala davek na čebele. Morda bi bilo boljše, da bi se napravil davek na žganje in na „licence“. Kotlje. (Izobraževalno društvo.) Tukaj se je dne 29. kimavca 1907 ustanovilo čisto brez vsega hrupa katol. slov. izobraž. društvo, ki jako vrlo napreduje. Vidi se, da imajo koteljski fantje in deklice, kmetje in gospodinje trdno voljo izobraževati se, in si s samopomočjo pomagati do blagostanja. Že pri ustanovnem shodu so igrali igro „Eno uro doktor", katero so se naučili čisto sami brez vsakega vodstva. Sami so začeli združevati se, sami preprosti kmetski fantje in deklice. Od istega časa pa so imeli svoje redne sestanke, in č. g. župnik jim je povedal vedno kaj lepega. Pa učili so se udje tudi sami in govoril je vsakokrat gotovo tudi eden izmed njih. Nepričakovano dobro pa se je obnesla prireditev dne 19. prosinca 1908. Počastil nas je g. prof. Rožič, član „Zarje", in je nam navdušeno govoril o „zvestobi in stanovitnosti". Drugi govornik je bil domačin, ud in tajnik društva, V. Sovec. Krasoto prireditve pa smo uživali v igri „Sv. Neža" in pri burki „Kmet in fotograf". Prva igra je imenitno ugajala ljudstvu. Pa reči se mora, da se je igrala izvrstno. Vsa čast vrlim članom, ki so tako imenitno igrali, kot se redkokdaj vidi. Iskrena hvala pa tudi vsem poslušalcem, ki so nas počastili s svojim obiskom, posebno pa še g. prof. Rožiču. Mi Kotlani pa hočemo naprej po začrtani poti. Ustanovili smo si sami društvo, napravili sami oder, vežbali smo se sami. Mi čutimo moč in kličemo vsem, ki se nam še niso pridružili: „Če vam je kaj za napredek, vstopite v naše vrste. V skupnem delu je moč." Tudi koroško-štajerska meja se je začela prebujati in gre na dan! Pliberški okraj. (Uradni dnevi.) C. kr. okrajno sodišče v Pliberku naznanja, da bo tudi to leto imelo po zunanjih krajih uradne dneve, in sicer v Libeličah vsako drugo sredo v mesecu za občino Libeliče; v Prevaljah vsako prvo sredo za občine Prevalje, Možica in Črna; v Guštanju vsako tretjo sredo za občine Gu-štanj, Tolsti Vrh in Kotlje. — Pozdravljamo to vpeljavo, a najodločneje moramo ugovarjati temu, da se ti uradni dnevi po razglasih na občinskih deskah, vsaj kolikor je znano piscu teh vrst, razglašajo samo v „blaženi“ nemščini! Saj vendar nismo v „rajhu“, marveč v popolnoma slovenskem kraju, kjer se gotovo ne sodi pravica samo Nemcem, ki jih sešteješ na prstih, marveč Slovencem, ki hočejo in morajo zahtevati, da se jim v domačem jeziku naznanja, kje, kdaj in v katerih zadevah jim je iskati pravne pomoči! Kdaj bo konec tistemu vnebovpijočemu krivičnemu sistemu na Koroškem, ki ga je zadnjič zopet moralo obsoditi državno sodišče?! Ljudstvo vendar ni tu radi par hajlovskih nestrpnih kričačev, da mu ti z nogami teptajo njegove pravice. Vendar se bo morala kje najti dosti močna in velika metla, da bo pometla vse te izrodke nemškonacionalne „pameti“. Šmarjetanad Pliberkom. (Poboj. — „Ko-rošec".) V nedeljo dne 19. t. m. smo obhajali tukaj god sv. Antona. Po cerkvenem opravilu se je ljudstvo takoj razšlo; nekateri so šli domov, drugi v sosedni Št. Danijel na zborovanje, nekateri pa v bližnjo gostilno, kjer so si gasili pekočo žejo sedaj v hudi zimi. Posledica vsega pa je bila, da je neki neolikani afrikanec (omikanemu Korošcu kaj takega itak na misel ne pride) pozno zvečer napadel 50 let starega kmeta iz sosednega kraja in mu zadal z nožem nevarne rane na glavi. Priskočil je brat gostilničarja in je hotel neolikanca postaviti na sveži zrak, da bi si malo ohladil svojo vročo kri, a preden je še utegnil zapreti vrata, je nepridiprav tudi njemu vsekal z nožem globoko rano v glavo. To so pač sledovi vsenemške kulture, katere je dotičnik precej veliko prinesel iz Gradca s seboj. Vprašajmo se, kateri imajo bolj prav, ali tisti, ki so šli v Št. Danijel na zborovanje poslušat poučne govore (kateri so bili za kmete ravno tako, kakor • za mladeniče velikega pomena), ali tisti, ki sedaj nosijo obvezane glave oziroma tisti, ki bodo plačevali sodnijske stroške in pihali ričet? — Novopečeni (a menda malo skaženi) „Korošec“ ima tukaj enega samega naročnika, pa še ta je pristaš takih ljudi, ki ne spadajo med Slovence. „Gliha vkup štriha!" Zdravi! Prevalje. (Občni zbor in šaloigra.) Na letnem občnem zboru našega delavskega društva v ned djo dne 26. prosinca 1908 je po dokončani volitvi odbora, ob kateri so se razen g. L. Žagarja kot novega blagajnikovega namestnika, potrdili stari odborniki, je razmotrival domači kapelan, g. Sekol, v svojem govoru najvažnejše svetovne dogodke zadnjega časa. Prerešetal je tudi natančneje vprašanje o draginji živil in dokazal, da niso kmetje vzrok ti draginji, kakor trdijo socialni demokrati, ampak ljubljenci socijev. judje, ki samooblastno narekujejo žitu ceno. Naj vlada podpira kmeta, skrbi za dobre planinske pašnike, da bo kmet mogel rediti več živine, potem bo tudi živina in z njo vred meso ceneje. — Nato so domači fantje in dekleta uprizorili šaloigro „Ne kliči vraga", kateri je številno občinstvo z navdušenjem ploskalo. Pa so se tudi postavili naši igralci kot izvež-banci prve vrste. Izvrstno nam je ugajal „Le-vičar", ki se je s „svojo staro" ostro sprl radi ženitve svoje hčere ,.Milke". Sočutje smo imeli z ubogim „Meteljkovim Mihcem", kateremu je „Polona“ navzlic njegovi goreči ljubezni do Milke neusmiljeno pokazala vrata, ker „noče tako šepa-stega ženina v hišo". Vrhunec smešnosti pa je dosegel prizor, ko je prestrašeni Levičar klečal pred črnim vragom, ki je v podobi Milkinega ženina „Toneta“ skočil iz peči, in ga prosil, tresoč se na celem telesu, s povzdignjenimi rokami: „vse ti dam, veliki glavar, naj le moja hči vzame Toneta, kakor ti hočeš, samo mi pusti dušo!" Smeha in zabave je bilo toliko, da bi nam je nobena druga pustna veselica ne nudila več. Pa je bilo tudi ljudi, da se je kar trlo. Upamo, da nas naši igralci kmalu zopet presenetijo s kako veselo. Spodnji Dravbreg. (Razno.) Neznan uz-movič, ki je prenočil več noči v hlevu gostilne na pošti, je v noči od 19. do 20. t. m. pobral ne le svoja kopita, marveč tudi dve koci, dvoje hlač, havelok in obuvalo poštnega sluge, več parov obuvala in drage obleke drugim hlapcem, in jo odkuril, ne ve se kam. Orožniki ga marljivo zasledujejo. — Pogorela je dne 2. t. m. žaga p. d. Spodnjega Branceja na Kozjem Vrhu. Zavarovana je bila za 325 K. — V korist ubogim šolarjem bode na Svečnico tombola v gostilni na pošti. — Tu se je nastanil nov sedlar Jos. Maier. Šmarjeta v Rožu. Zahvaljujemo se vsem udeležnikom pogreba našega vrlega, povsod spoštovanega posestnika, Valentina Varh p. d. Kuharja, ki so prišli od daljnjih in bližnjih krajev skazati mu zadnjo čast. Pogreb je bil jako lep; prišli so mu naproti trije mašniki. Govorili so nagrobni govor naš č. g. župnik tako ginljivo, da se je vsako oko zasolzilo. Rajni je ljubil vero, dom in cesarja, in je bil za nas zelo delaven. Bodi mu zemlja lahka! Vsi njegovi prijatelji in znanci ga ohranimo v blagem spominu. Za Slovence pomeni ta steber veliko izgubo. Borovlje. (Nerazumljivi ljudje.) V zadnji štev. „Mira“ beremo, da se je prodala Voig-tova tovarna za žice, pa menda v čisto judovske roke. Čudno, da se zdaj nobeden izmed borovskih gospodov ne zgane. Ko je pa postala Pet. Wer-nigova tovarna slovensko podjetje in je prešla čisto v krščanske roke, so se skoro vsi borovski naprednjaki za dalje časa onesvestili; pili so ga vsak večer do jutra od žalosti, da so si sezidali Slovenci v Borovljah takorekoč svojo trdnjavo. Torej, rodoljubi in lovci, naročujte svoje puške in druge orožne izdelke pri svetovno znani tvrdki g. Petra Werniga v Borovljah. Borovlje. (Rieger se odpravlja.) Čudno se nam zdi, ko opazujemo g. Šimena Riegerja, da je sedaj naenkrat postal tako ponižen, kakor Job v nesreči; poprej še delavca pogledal ni, če ga je kateri pozdravil, zdaj se pa vendar lepo odkrije vsakemu, ki ga pozdravi. Saj pa tudi nima več vzroka, igrati ulogo mogočneža. Mož bo šel v kratkem iz Borovelj in naša vas ga ne bo ravno težko pogrešala. Dobro so nam še v spominu njegove besede: ,.Do zadnjega hočem Slovence izgnati iz Borovelj!" No, no, pa ni šlo. Prej odide borovski poveljnik. Želimo srečno pot! Podljubelj. (Politični shod.) Zadnjo nedeljo sta priredila v Podljubelju g. drž. poslanec Grafenauer in g. dr. Janko Brejc veliko zborovanje „Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem". Kakor je bilo pričakovati, je bil shod silno dobro obiskan. Po štirih sobah so se zavedni Rožani kar porivali sem in tja, da ne izgubijo in preslišijo kake besede. Živahno pozdravljen otvori g. dr. Brejc zborovanje, se zahvali volilcem za njih možati nastop dne 14. maja in izrazi še posebno veselje nad tem, da smo volili tako srečno moža, ki je delavec, obrtnik in kmet, obenem pa glava, ki se mu je dozdaj že posrečilo, da ga v zbornici poznajo, spoštujejo in se ga tudi bojijo. Gosp. ' Grafenauer se nam nato predstavi kot Slovenca, katoličana in Avstrijca. Rekel je, da ne sovražimo Nemcev, zahtevamo pa, da nam ne kratijo naših pravic, in da jih ne hodijo krast več k nam Slovencem, kakor so to uganjali do zdaj. Skrajni čas je že bil, da se je po izgledu delavcev zavedlo naše kmečko ljudstvo in se poslužilo svojih pravic. Nadalje je razložil vzroke, da je vstopil v Slovenski klub“ in da se ima k temu zahvaliti za vidne in nevidne svoje uspehe. Povedal nam je o tistih 146 milijonih, ki jih je dobila država od nesrečnega žganja. Ima res milijone, toda ima jih le v nesrečo milijonov, ki so zdravje, rodbinsko srečo, čast in premoženje potopili v žganju. Zato pa proč z žganjem v zaprtih posodah, ven ž njim iz mešanih trgovin. Davek naj bi bil samo eden, in sicer dohodninski, potem bo manj dela in manj uradnikov; plačujejo naj tisti, ki imajo in rovajo po denarju, in ki jim je plačevanje sedanjega davka le nekaki šport. Kmet že itak komaj diha, pa ga še dolžijo, da je on kriv vse draginje. Koliko časa in dela in truda potrebuje, da se živinče poboljša za en cent in koliko dobi kmet za en cent mesa! 70, največ 80 kronic. Če bi delavci kupovali od kmeta, porcija mesa bi jih stala 20 vinarjev. Veliko smeha je povzročilo, ko je pripovedoval o razgovoru z nekim socialnim demokratom, češ, da kmet nima samo ene glave v hlevu, ampak 10 do 12. „Kaj pa ste vi“, ga vpraša. „Kovač“. Dobro, zakaj pa nimate vi samo kladiva v kovačnici? Kakor vi ne morete delati samo s kladivom, tako ne more izhajati kmet samo z enim živinčetom ali dvema. Razložil nam je še pogodbo z Ogrsko in koristi, ki nam jih je prinesla, govoril obširno o planinskih pašah. Tudi g. dr. Brejc je v tem oziru dal natančna pojasnila. Po govoru se je več kmetov kakor Jan. Wieser iz Strugarjev, Wieser-Šašle iz Košen-tavre, Male-Špicar iz Brod itd. priglasili k besedi in mu obrazložili svoje težnje. Gospod poslanec je obljubil, da stori vse, kar bo v njegovi moči. Nato prevzame besedo g. dr. Brejc, ki je čisto po svoje vzel na rešeto hinavsko in potuhnjeno odiranje delavstva od strani socialne demokracije. Nekateri demokrati so gotovo še prvikrat slišali, kaka nezmisel je rdeča enakost, deljenje premoženja ali lastnine, zakaj se potegujejo za prosto ljubezen, prosto šolo, zakaj mlatijo samo po katoliški duhovščini, ki je sploh drugače ne imenujejo kot farje, in zakaj se ne spravijo tudi črez judovske milijonarje, ki imajo po 40 milijonov letnih dohodkov, ne da bi s prstom zmigali zanje. Nihče mu ni mogel ugovarjati in se spuščati v debato, dasiravno je gospod govornik nasprotnike večkrat izrecno povabil na govorniško bojišče. Govoru je sledilo burno odobravanje. Gosp. J. Arnuš prebere nato sledečo zaupnico: „Na shodu pri Kajzru dne 26. jan. 1908 zbrani volilci odobravajo postopanje poslančevo v državnem zboru, se mu zahvaljujejo za njegov možati in jedrnati govor z dne 19. dec. 1907, ter ga poživljajo, da vstraja na tem potu in še zanaprej brez ozira in brez usmiljenja razkriva škandalozne razmere, ki vladajo sem-tertja v naži deželi, tako v narodnem kakor tudi v gospodarskem in javnopravnem oziru.“ Se soglasno sprejme. Tudi g. dr. Brejcu kot duševnemu očetu in voditelju koroške politike izreče g. Arnuš najtoplejšo zahvalo za njegov trud, čemur seveda vsi z navdušenjem pritrjujejo. Bog živi g. dr. J. Brejca in g. Grafenauerja! Hvaležni smo se vračali domov. Sociji, naš poslanec je bil tukaj, vašega pa še ni bilo, poslal je drugega, pa tudi v parlamentu ni ust odprl — dasiravno so prej lagali, da pride on. Zopet le laž ! Dholica. „Šulverajnske“ vžigalice se prodajajo malone povsod v našem kraju, in sicer že dokaj časa. Ne vemo, ali so res tako vneti za nemško stvar ali pa so le dobili od „Schul-vereina" nalog razpečavat to malovredno robo, zato ker smo dobili tudi od šulverajna nekaj grošev za podporo pri zidanju nove šole. Slovenci, zapomnimo si besede pametnega Nemca: ,,Verfiucht sei die Nation, welche unterdriickt“ in: „wehe der Nation, welche sich nicht wehrt“ (Proklet bodi narod, ki zatira in gorje narodu, ki se ne brani). Kar nas je zavednih Slovencev, si bomo dobro premislili, komu bomo nosili trdo prislužene slovenske groše. Drugim Slovencem pa kličemo : kupujte le vžigalice „Družbe sv. Cirila in Metoda11. Še nečesa ne smem pozabiti. Za ubožne otroke imajo tukaj tudi pozimi neko ,,Suppenanstalt“, gotovo dobra naprava, samo da „župca“ gotovo diši po tujih groših. Dvor. V preteklem letu 1907 je bilo v naši župniji rojenih 33 (*leta 1807 = 21) otrok, in sicer 25 (* 20) zakonskih in 8 (* 1) nezakonskih. Poročenih je bilo 15 (* 8) parov. Umrlo pa je 21 (* 38) oseb, 3 (* 23) otrok in 18 (* 15) odraslih. Zahomec. (Si hočemo sami sebi splesti bič?) Čujte, kaj smo vse še dočakali pri Žili! „Die Burschenrunde11 na lepi slovenski Zilski Bistrici napravi v nedeljo 26. prosinca „Sanger-und Gailtaler-Trachtenkranzchen11. Kako se strinja to z našim popolnoma slovenskim značajem ljudstva! V celi Bistrici ni rojenega Nemca razven našega šulmaštra. Od tega se dajo naši fantje, med njimi celo boljši fantje, voditi! Res obžalovanja vredni! Preobleči hoče naš šulmašter slovensko Bistrico v nemško. Napravil ho vsa mogoča društva, in s tem bo dosegel znabiti kmalu kako „miešlo“. In „Trachtenkranzchen“! Ali naj služi naše slovensko dekle z lepo slovensko nošo Nemcu, nemčurstvu in ponemčevanju? Dalje je napisano v vabilu: „Das Reinertagnis wird zur Griindung eines Volksbildungs-Fondes verwendet11. Naši ljudje naj dajo denar za društvo, ki nam bo sovražno. Zavedni Slovenec in Slovenka! Ne verjamem, da boš dal v ta popolnoma ponemče-valni namen kronico iz svojega žepa. Bilo bi to sramotno za zavednega Slovenca in zavedno Slovenko! Ne boš storil tega, če si le količkaj zaveden. Slovenec se naj veseli podomače s Slovencem, in najbolj prijetno mu bo. Kaj bi se štulili k nasprotnikom, ki se nam na skrivaj posmehujejo, da se jim damo tako za nos voditi. Pridite vsi raje na našo slovensko veselico, ki jo priredi naše slov. kat. izobraž. društvo dne 9. svečana, na kateri se bo lahko vsak, star ali mlad, pošteno zabaval in veselil, kronico pa bo daroval sebi in narodu v prid. Slišal bo domačo govorico, ne pa tisto spakedrano mešanico, kakršno imamo pričakovati na nebojitreba nemški veselici. Kar nas je možatih, zavednih, se zahvaljujemo za „Einladungo“1. Št. Danijel. (Grafenauerjev shod) v Št. Danijelu je imel lice narodnega praznika. Na visokem Št. Danijelu je bilo to prvo javno politično zborovanje. — Prostori so bili natlačeno polni. G. poslanec, ki tako marljivo zahaja med svoje volilce, je poročal o delovanju državnega in deželnega zbora. — G. Vošpernik je govoril o šoli v verskem, gospodarskem in narodnem oziru in o zahtevi: „Slovenščina v vse urade!11 — G. Erat je izpodbujal zborovalce k političnemu združevanju in k pristopu k političnemu društvu. — G. župnik Serajnik je poročal o čudnem postopanju šolskih oblasti glede strojinske šole, ker še dosedaj niso določile za to šolo šolskih učnih knjig. Slovenskih se boje kakor miš mačke, nemških si pa ob značajnosti ljudstva ne upajo uvesti. Koroške šolske oblasti nočejo v šolah svetlobe. Sicer imajo šolska poslopja okna, pač pa naj ne_ bi smela priti luč slovenskim otrokom v glave. Čudne šole! — Sprejela se je soglasno in z velikim navdušenjem resolucija: 1. Shod obsoja postopanje c. kr. šolske oblasti na Koroškem, ki vsiljuje Slovencem po-nemčevalne šole in najodločneje zahteva za koroške Slovence šole, v katerih se bodo poučevali slovenski otroci v materinem, njim umljivem jeziku; 2. shod izreka vrlim Strojancem v njihovi opravičeni zahtevi po slovenski šoli svoje simpatije; 3. shod zahteva šestletno kmetskim potrebam primerno ljudsko šolo, zahteva pri šolskem pouku in vzgoji več ozira na stanovsko kmetsko izobrazbo, triletno nedeljsko šolo in prosi gosp. poslanca, da v tem zmislu deluje še zanaprej. G. poslancu se je izrekla za njegovo delovanje zahvala in zaupnica. Tako govoré naši ljudje, to so zahteve koroških Slovencev, g. Nagele v Velikovcu! Zahvala. V imenu naše tako bogato obdarovane šolske mladine se vdano podpisano šolsko vodstvo vsem preblagim slovenskim rodoljubom in rodo-Ijubkinjam za vse za našo božičnico podaijene preobilne darove v blagu, posebno pa v denarju najprisrčnejše zahvaljuje in kliče: Bog povrni vse stotero ! V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 28. prosinca 1908. Vodstvo »Narodne šole“. Cerkvena poročila. Obvestilo č. duhovščini. Ker se bo blago za prihodnjo razstavo cerkvenih oblačil v avgustu t. 1. že sedaj nakupilo in se bodo začeli paramenti takoj izdelovati, se preč. gg. duhovniki in cerkveni predstojniki prosijo, da svoje želje glede podpore ubogih cerkev prej ko mogoče naznanijo. Cerkve, v katerih se goji bratovščina vednega češčenja, pridejo pri sicer enakih razmerah najprej v poštev; vendar pa se bo oziralo tudi na druge cerkve, kolikor bodo pripuščala sredstva. Podružnice in kapele pridejo šele v drugi vrsti v poštev. Med letom bo društvo gratis-obla-čila oddajalo le proti povračilu lastnih stroškov. V slučaju potrebe se je treba obrniti naravnost na društveno predstojništvo, Lidmanskyjeva ulica štev. 5. Društveno predstojništvo. Književnost. Knjige „Slov. Šolske Matice111 za 1. 1907 so ravnokar izšle. Poverjenik za Koroško je g. prof. Apih v Celovcu. Gg. učiteljem in častiti duhovščini to prepotrebno panogo v slovenskem slovstvu najtopleje priporočamo. Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Knjiga je v drugi izdaji, pomnožena, deloma predelana, lahko umljiva in edina te vrste med Slovenci. Ima tudi večjo in lepšo obliko nego prva izdaja. Knjiga se dobi v ..Katoliški bukvami11 v Ljubljani in stane vezana 1 K 40 vin. Čast. duhovščini, vsem zaročencem in zakonskim jo najtopleje priporočamo. Poglavje za delavce. Ljubi „Mir“! Sprejmi sledeče pismo iz Guštanj. Dunaj se je otresel judovskih krempljev, Avstrija se je zbudila iz spanja ter je na vse zadnje le zapazila laške izdajalce v Trstu, Hrvatje kažejo fige Ogrom. veliko moč imajo že verni Slovenci na Štajerskem, Goriškem in Kranjskem, po celem Koroškem vstajajo verni Slovenci ter mečejo povsod nesramni nemško-nacionalni jarem na tla. Le Guštanj spi naprej svoje spanje nepravičnega. Samo Guštanj se zdi mrtev! Guštanj-čani, kje ste? Vzbudite se! — Ste delavci? Dobro: Glejte na Podljubelj! — Odtod se svetlika strokovno delavsko društvo! — Glejte v Bistrico v Rožu! G. Fausta boli glava Delavstvo stoji na nogah in že govi: „Mi smo mi11!! V Guštanju je vse drugače: Tam je a in h in tudi ž urad-ništvo! —Kdo sme misliti v Guštanju? Le uradniki, v prvi vrsti Marišler! — Kdo ima občino? Uradniki! — Kdo določa župnika? Uradništvo! — Kdo sme prosto voliti? Uradništvo! — Večina prebivalstva pa so kmetje in delavci! Otroci so skoraj izključno slovenski, šola pa je nemška ! Zdaj ves Guštanj in okolica čaka na novega gospoda župnika. — Eno bo potrebno. Demokratizirati bo treba tudi Guštanj ! — Delavci in kmetje, vi morate dobiti prvo besedo povsod. Česa vam je treba? — Društva in ničesar drugega. — Kaj vas reši? Morda nemško-nacionalna požarna hramba ali petje? — Jekleno delavsko društvo in kmečka organizacija! — Vse drugo je za špas in za nič! — Ne imejte železa samo v rokah, ampak tudi v glavi ! Železna volja delavska in kmečka bo zmagala ! Kdo bi bil tako strahopeten? Začeti je treba, in vse bo šlo. Ta nasvet vam pošlje koroški ljudski prijatelj. Društveno gibanje. Sodalitas ss. C. J. Prihodnji četrtek, dne 6. februarja, se vrši ob 1. uri popoldne sestanek sod alitele preš v. srca Jez. v prostorih delavskega društva v Celovcu. Poročata g. dr. J. Arnejc o pravilih in namenu sodalitete, g. Fr. Smodej nadaljuje svoj referat. — To naznanilo velja kot vabilo. Vsak duhovnik je s tem prisrčno vabljen na sestanek. Slov. kršč.-soc. „Zvezi“ za Koroško je pristopilo (št. 14.) „Slov. pevsko in izobraževalno društvo „Zvezda“ v Hodišah11. — Zvezina društva, ki želijo k svojim prireditvam od „Zveze“ govornikov, prosimo, da nam to najmanj teden dni prej javijo, da nam bo mogoče potrebno ukreniti in si delo razdeliti. — Naš naslov je: „Slov. kršč.-soc. ,,Zveza11 za Koroško11, Celovec, Kosarn-ske ulice 30, I. Velikovec. (Veselica.) Dne 9. febr. t. 1. priredi izobraževalno društvo „Lipa“ predpustno veselico, in sicer ob j.j4. uri popoldne v „Narodnem domu11. Na sporedu je: Tamburanje, petje, dve šaloigri in srečelov (tombola). Slovence in Slovenke že sedaj opozarjamo in vabimo k veliki udeležbi. Po srečelovu je prosta zabava. Odbor. Encelnavas. „Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovbre, Št. Štefan in okolico11 priredi dne 2^ februarja 1908, to je na Svečnico, svoje mesečno zborovanje v gostilni pri Žnidarju v Encelni-vasi. Posebno se vabijo udje iz Kloštra, Gor in Kleč. 0dbor. Dobrlavas. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 2. svečana, popoldne po blagoslovu II. redni občni zbor. Vljudno se vabijo na zborovanje posebno vsi člani društva. Na sporedu so predavanje, volitve odbora itd. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke odbor. Žvabek. (Igra.) Na Svečnico, dne 2. febr., ob 3. uri popoldne se priredi pri Nemcu v Libeličah zborovanj e z igro „Sv. Cita“, nastopijo žvabeški igralci. Vmes petje in še marsikaj kratkočasnega. Isto se ponovi dne 9. febr. ob 3. uri popoldne v Žvabeku pri Luknarju. Vstopnina vsakokrat 20 vin. za osebo. Marijina družba v Št. Jakobu v Rožu napravi na Svečnico, 2. februarja 1908, točno ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu“ vŠt. Jakobu v spomin 50 letnice čudežnih prikazovanj prebl. Device Marije v Lurdu slavnost s tem sporedom: 1. Govor o čudežnih prikazovanjih prebl. Device v Lurdu, govori Uršej Gabruč. 2. Igra: „Prvi lurški čudeži“, igra 14 deklet. 3. Čudežno ozdravljenje gospe Gordel, govori Mojcej Mikula. Vstopnina k igri 40 vinarjev v prid „Narodni šoli“ v Št. Jakobu v Rožu. Vodstvo. „Slovenska čitalnica v Glinjah“ bo napravila v nedeljo, dne 9. februarja 1.1., veselico z igro „Čevljar“, katero predstavljajo udje delavskega društva iz Podljubelja, pri Dremlu v Glinjah. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina znaša za osebo 60 vin. Ženske proste. Po igri prosta zabava in ples. K obilni udeležbi vabi odbor. Kdo podpira našega najhujšega sovražnika? Prišel je v naše roke seznam hranilnic in posojilnic, ki so poslale darove za nemški šul-ferajnvletih 1905—1907. Opozarjamo, da je obhajal „Schulverein“ 1. 1905 petindvajsetletni jubilej in je ob tej priliki prejel mnogo darov. Darovale so hranilnice in posojilnice na Nižjem Avstrijskem: Jub. dar 1905 1905 1906 1907 (do 30. nov.) skupaj K K K K K 2180 1597 1470 625 5872'— Zgornjem Avstrijskem: 1620 140 155 300 2215 — Štaj er skem : 9328-40 140 680 1385 1P533-40 Tirolskem in Predarlskem: 675 53 10 40 778-— Kranj skem: 100 — — 100 200'— Solnograškem : 230 70 25 — 325-— Koroškem : 320 94 134 375__________923 — Vse skupaj torej 21.846-40 Omenimo te-le hranilnice: Konjice 1905 K 200 1905 K 20 1906 K 20 1907 K 100 „ Spar- u. Vorsch. V. 50 20 20 — Vitanje — — — 50 Gradec, Gr. Sparkasse . 1500 — — „ Steierm. Spark. 5000 — — — Ljutomer 100 — — — Slov. Bistrica .... 100 — — 120 „ Vorsch. Verein 10 — — — Št. Ilj . . . . . . . 1840 — — — Ormož 1000 — — — Ptuj, Vorsch. Verein . 50 50 50 50 Rogatec 150 — 150 — Radgona 100 — — 100 Sevnica, Kred. Verein . 100 — — — Brežice 50 — 50 Gmiind — 15 5 5 Spital ob Dravi . . . 150 — 50 50 Trg 50 Celovec, Spar-Verein — 4 5 „ Karat. Spark. — 200 Kotmaravas. . . 20 Breže 25 Št. Vid ob Glini . . . — 25 Beljak. 50 50 50 90 Guštanj, Spar-Verein . 20 — — Volšperk 50 — ~ 50 Kočevje . . ‘ . 100 — — 100 Koliko naših otrok nam je požrl „Schul- verein" s tem denarjem, pa ne moremo povedati. Kaj je novega po svetu. Ljubljana. (Krasnik zopet pogorel.) 24. t. m. je pred deželnim sodiščem v Ljubljani na svojo tožbo proti „Miru“ definitivno pogorel vsenemec slovenskega pokolenja g. Jozej Krasnik iz Svetnevasi, znan po svinjskem rilcu, ki ga je poslal „Miru“. Deželno sodišče je zavrnilo njegovo tožbo proti bivšemu uredniku „Mira“, gosp. Košaku, ki ga je ves čas izvrstno zastopal g. dr. Pegan. Krasnik bo moral plačati vse stroške, ki bodo to pot precej veliki; zadostovalo ne bo več tele, ampak treba bo že cele kravice. Na Meškem jezeru bo prihodnji ponedeljek dne 3. februarja vsakoletni shod sv. Blaža. — Slovesna služba božja bo ob 10. uri na Otoku. Led na jezeru je popolnoma zanesljiv. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala „Družba sv. Mohorja v Celovcu" podporo v znesku 1000 kron. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Pokojni misijonar in dekan, preč. g. Janez Žužek, iz Amerike, je volil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 500 K. Ta znesek je po odbitku pristojbin v znesku 50 K, tedaj 450 K izročil preč. gosp. Simon Žužek, duhovni svetnik in župnik Vodiški, naši družbi. Dohodki iz prodaje jagod. Leta 1907 je zaslužilo prebivalstvo petih okrajev v bavarskem gozdu samo pri nabiranju in pri prodaji jagod 698.400 K. Številke nam jasno kažejo, da se tudi iz rastlin, ki se pri nas še prepuščajo otrokom, da zaslužiti lep denar. Volitve za deželni zbor na Štajerskem. Kandidat „Slovenske kmečke zveze", Alojzij Terglav, slovenski kmet iz Št.Petra v Savinjski dolini, je zmagal pri dopolnilni deželnozborski volitvi na Spodnjem Štajerskem v volilnem okraju Celje-Konjice z 2676 glasovi proti kandidatu narodno-napredne (liberalne) stranke, kmetu Zdolšku, ki je dobil 1331 glasov. Iz tujine. (Dopis.) Peljal sem se pred kratkim po železnici iz nekega nemškega mesta, in sem si vzel s seboj za kratkočasje list „Mir“. Nisem se zmenil za občinstvo, ki je bilo v vozu, akoravno so vsi nemški govorili, in sem čital v „Miru“ ravno govor poslanca g. Grafenauerja v državnem zboru. Poleg mene pa je sedel tudi mlad gospodič, ki je željno kukal v moj list. Spoznal sem, da mora znati slovenski, ker ga ta stvar tako mika in zanima. Vprašal sem ga, ali morda zna slovenski, na kar je prikimal. Ko je na neki postaji občinstvo izstopilo in sva ostala sama, sem mu ponudil „Mir“, ker sem ga ravno prečital, da tudi on prebere zanimivi govor Grafenauerjev, na kar mi je ta sosed sledeče odgovoril. Dejal je: „Ta prokleta politika mora biti povsod zraven in ti časopisi, ki vsi lažejo; naj bi potem takšne fraze čital!" Nato sem ga prepričal, da je vse resnica, da ni nič zlaganega, ker je govor vzet iz stenografičnega zapisnika. Kaj bi rekli drugi časopisi, če bi ne bila resnica? Strašno bi ga raztrgali, saj ga še napadajo, ko piše resnico. — Začel mi je praviti, da na Štajerskem tudi izhaja slovenski list, ki se imenuje „Štajerc“. Vprašal sem ga, kaj meni on o tem listu. Kaj je odgovoril? Rekel je, da je ta list podučljiv in koristen za kmeta, a za njega da ni. Vprašal sem ga nenadoma, kako pride do tega, da ta časopis drugim hvali in priporoča, ko je vendar sam rekel, da vsi časopisi lažejo, torej tudi ,,Šta-jerc" in ker je priznal, da on ne mara zanj. — Dragi bralec! Iz tega je razvidno, da „Štajerci“ sami ne marajo za ta list, ker so prepričani, da laže in same neumnosti piše. Služi jim ta list samo za to, da nevedno ljudstvo hujskajo in far-bajo. Proč z liberalnimi, lažnivimi listi! Naprej z listom ,.Mirom", ki se poteguje za resnico in pravice, da se vsak lahko opira na nauke tega lista, ki ga bode privedel do prave izobrazbe in omike. Dragi „Mir“ pa mi bode v bodoče še ljubši prijatelj, voditelj in sosed v daljni osamljeni tujini. Hrvatski ban Ranch — bo šel? V zadnji številki smo poročali, da je baron Rauck kot hrvatski ban nemogoč. Komaj nekaj dni pozneje je prinesel ,.Budapesti Naplo", kakor poroča „Balkan“, presenetljivo vest: ,.Iz najzanesljivejšega vira smo prejeli vest, da je baron Rauch v očeh mažarske vlade padel." Isti list poroča, da išče ogrski ministrski predsednik Weckerle že Rauchovega naslednika. — Nadalje piše list, da je Rauch padel, ker so prišle po njegovem prihodu v Zagreb na dan nekatere njegove privatne delikatne stvari, o katerih dvorni krogi niso bili obveščeni. Hrvatje so namreč pripeljali Rauchu ob njegovem prihodu nasproti iz cunj narejeno žensko z napisom: ,,Banica te pričakuje." Ban baje nima za seboj posebno vzglednega življenja. Rauchov naslednik bi imel biti Hidegety ali Franc Nagy. Brezposelni delavci. V Berolinu na Nemškem je demonstriralo pretečeni teden 30.000 brezposelnih delavcev. V Čikagu v Ameriki je napravilo demonstrativen obhod 20.000 brezposelnih delavcev, ki so korakali pred rotovž, kjer so jih redarji razgnali. Po velikih mestih na tisoče delavcev-revežev gladuje, na deželi pa manjka delavcev. Operno gledališče je zgorelo v Boyertownu v Ameriki. Goreti je začelo med predstavo. Nastala je strašna zmešnjava. Vsak je hotel priti prvi na prosto, in ker sta bila samo dva ozka izhoda, je pritisk od zadi zagozdil izhode, da se skoro nihče ni mogel rešiti. Nekateri so poskakali iz galerij na cesto. Neka ženska s tremi otroki je vrgla štiriletnega sinčka skoz okno, ki pa je obležal takoj mrtev. Ljudje so ji klicali, da naj drugih ne vrže. Ubogala je. Stiskali so se med okvirjem v oknu, dokler jih ni zadušil dim. Največ žrtev je bilo pod 15 leti, ki so jih od-raščeni steptali. Bil je tak pritisk, da so se poskušali nekateri črez glave drugih ljudi rešiti. Igralci so se vsi rešili. Mrtvih je bilo 167 ljudi. Nova rusko-japonska vojska? Zmaga v vojski proti Rusom je silno povzdignila samozavest čilega japonskega naroda. Takoj po sklepu vojske so se začeli iznova oboroževati. Pocedile so se Japoncem sline po Filipinskih otokih, ki pripadajo Združenim državam v Ameriki. Tedaj se je mnogo pisalo o bodoči japonsko-ameriški vojski. Res smo opazili, da so se začele Združene države na morju utrjevati. Njihovo vojno bro-dovje je začelo križati po Tihem morju. Pred kratkim je presenetila svet vest, da so hoteli anarhisti pognati v zrak ameriško brodovje. Javnost pa ni izvedela, kakšni so bili ti anarhisti. Morda so bili pa zviti Japonci? — Sedaj pa nas je iznenadilo brzojavno poročilo iz Peterburga, ki poroča, da se Japonska v Mandžuriji ob sibirski meji hitro oborožuje. Govori se tudi zadnje dni o rusko-ameriški obrambni pogodbi. Tudi Rusija ni spala zadnji čas na Daljnem Vzhodu. Utrdila je pomorsko trdnjava Vladivostok in ima v Aziji veliko vojaštva. Japonci merijo Mandžurijo, nakupujejo živila, živino, ribe in konserve. Japonski ogleduhi (špijoni) so zlasti v harbinski, vladivostoški in sisikarski okolici pri delu. — Tudi s Kitajci so se Japonci sprli. Kitajci hočejo namreč zgraditi v južni Mandžuriji novo železnico, česar pa Japonci nočejo pripustiti, ker hočejo del južne Mandžurije sami obdržati. Seveda se Rusi tudi za ta spor zelo zanimajo. V Transbajkaliji so opozorjeni ruski rezervni častniki, da naj bodo pripravljeni v Irkutsku. Iz južne Rusije nameravajo odposlati Rusi v Trans-bajkalijo dva armadna zbora. Iz Odese se pa poroča, da odpošljejo Rusi na Kitajsko mejo tako-zvano železno brigado. Tudi Koreanci se trumoma izseljujejo na rusko ozemlje, ker sovražijo japonsko nasilstvo. Torej nova vojska? Za božičnico „Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu so_ še darovali: Slovensko omizje pri Žlokaijn v Štebnu pri Globasnici po c. g. župniku Jerneja Pšeničniku 5 K; Alojzij Cigoj, profesor bogoslovja v Celoveu 5; Josip Juran, organist v Pliberku, 3; Anton Kassl p. d. Krofič v Striholčah 2 K. Skupaj 1406 K 24 vin. izkaz darov za stavbeni sklad „Učiteljskega doma“ v bogoslovju za I. 1907. Celovec. Anton Irgolič 6 K; tov. Jos. Rudi nabral na primiciji č. g. Mortl-na K 3-30; po 2 K: 5. g. Benetek Anton, č. g. Urh Hafner, tov. Iv. Starc nabral v počitnicah K 1'82; po 1 K: č. g. Gr. Rožman,_ č. g. Morti, 6. g. Žel, tov. Vidovič, Rudi, Weiss, Kassl, Šenk, Ogris Jos., Koch. Wastel, Starc. Skupaj K 28'12. Hranilnica in posojilnica v Glinjah 50 K. Marija na Žili: Peter Vile K 4'40, Andr. Pečar 2 K; po 1 K: Jak. Otovic, Jos. Klemenc, Ferd. Schleicher, Pavel Jobst, vsi kmetje; Anton Brat, cerkovnik; Janez Kržišnik 50 vin., Jan. Serajnik 40 vin. Skupaj_ K 12'30. Mirna na Dolenjskem: Ljubica Škarja 2 K, Irma Kastelic 2 K, A. Schuller 2 K, Fr. Penca 2 K; po 1 K: M. Jenko, Franc Neubauer, M. Uhemik, A. Rejc, A. Planinar, E. Schoffner; manjše darove so dali: Prijatelj J., Iv. Grabner, J. Špiler, M. Grčar, A. Selar, A. Kordan, nekdo, Mar. Kolenec, A. Kolenec, M. Miklič, J. Manciù, Šmale, M. Grabner, Bliz. Grabner. Skupaj K 20 80 vin. Krčanje: Aleš Blažič 2 K, Andr. Blažič 1 K, Ivan Nedved 1 K. Skupaj 4 K. Mariborski bogoslovci K 1P16. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 100 K. Sanatogen Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo. Krepi telo. Jači živce. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : C. Brady, Dunaj, L, Fleischmarkt 1. r Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! I^oterljske šteTllke 25. januarja 1908. Gradec 64 51 8 50 74 Dunaj 73 63 84 1 43 Vabilo. Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj redni občni zbor dne 2. februarja 1908, v ob 3. uri popoldne, v hranilničnih prostorih v Št. Štefanu na Žili pri „Korperju“. Dnevi re d : 1. Poročilo načelstva o delovanju zadruge v letu 1907. 2. Odobrenje računskega zaključka ter posvetovanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze“ ter ukrepi vsled istega. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Va b i 1 o k rednemu obénemu zboru Hranilnice in posojilnice za Št. Lenart pri sedmih studencih in okolico, ki se bo vršil v torek dne 11. februarja 1908, ob 4. uri popoldne pri Majerču v Št. Lenartu. Dnevni red : 1. Poročilo o delovanju in odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Čitanje revizijskega poročila »Zadružne zveze“ ter ukrepi vsled istega. 4. Volitev načelstva in računskega pregledovalca in njega namestnika. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Tinjah, kateri se bo vršil v petek, dne 14. svečana 1908, ob 10. uri predpoldne v posojilnični pisarni (proštniji). 1. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice 1.1907 in odobrenje računskega zaključka za 1. 1907. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo! Albin getter Bsliarn at im t im < A.TMtrnr hi Prtindi M liHhii lairtraa. Edino pristen je Thierry jev balsam z zeleno znamko „redovnica“. Gena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5- Thierryjevo centifolijsko mazilo proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na: Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vsen večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem mojega rajnega, nepozabnega moža Valentina Varila p. d. Kuharja, ki so se v tako obilnem številu udeležili njegovega pogreba, izrekam v svojem in vseh sorodnikov imenu najprisrčnejšo zahvalo; zlasti se zahvaljujem preč. g. župniku za ganljive nagrobne besede, preč. gg. Lučovniku in Linasiju, cerkvenim pevcem in njihovemu vodju za nagrobnico, odboru „Ka-toliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki je poslal na pogreb svojega zastopnika, in šolskemu vodstvu, ki se je s šolarji udeležilo pogreba. Šmarjeta v Rožu, 26. jan. 1908. v Žalujoča žena. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska tovarna orožja Peter Wernig, c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, KoroSko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Naznanilo za podrejene podjetnike in akordante! Pri zidanju Szčklerželeznice med Déda-Gyergyószentmiklós potrebujem okoli 20 poštenih podrejenih podjetnikov za delo v kamenolomih, pri od- in dovažanju zemlje in pečin. Kdor želi prevzeti taka dela, naj se prijavi v moji pisarni v Budimpešti Y., József-tér 4. Delavci morajo začeti z delom deloma takoj, deloma v februarju. Maksim. Schiffer, dipl, inženir, Budimpešta. Učenca, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj v svojo trgovino Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, Bnrggasse št. 8. Razpis stavbinskih del pri popravi cerkve, župnišča in gospodarskih poslopij v Kotmarivasi: V svrho popravnih del pri cerkvi, župnišču in gospodarskih poslopij v Kotmarivasi se bo v ponedeljek, dne 10. svečana 1908, ob 1. uri popoldne vršila v tamošnjem župnišču ofertna obravnava. Stavbinska dela, ki se bodo oddala samo enemu podjetniku, so sledeče proračunjena: 1. Zidarska dela....................K 2156'— 2. Tesarska dela....................„ 325706 3. Kleparska dela...................„ 965-20 4. Mizarska, steklarska in ključarska dela............................ 1640'— 5. Lončarska dela...................„ 100'— 6. 15% draginjska doklada . . . . „ 121774 7. Za popravo skednja...............„ 1000'— 8. Za kritje cerkve in stolpa z eter- nitom..........................„ 2400'— Skupaj . . K 12736'— Varščina znaša 10% proračunjenega zneska torej K 1273'60. — Podrobni proračun je na razpolago v župnišču v Kotmarivasi vsaki dan izven srede in petka. Načelnik stavbinskega odbora: Jožef blandi. Največja trgovina te stroke: Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom naj no vej še. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski. Anton Renko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg. & is si si si IS 15» II IS 15» !5» 15» IS Izvrsten trgovski pomočnik 25 do 28 let star, samskega stanu, ki je slovenskega in nemškega, če mogoče tudi italijanskega jezika, v besedi in pisavi popolnoma zmožen, se sprejme v večji tovarni. Zanj je upanje, da pride pozneje na potovanje. Obširne ponudbe s fotografijo in prepisi spričeval se naj pošljejo pod „W. N. 958“ na Rudolfa Mosse, Dunaj I. m m m >§ m sz m m m Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000 Denarne vloge obrestujemo po n od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgnbi. Tinknlnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8'— za komad. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.