The Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium AVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XIX. LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) FEBRUARY 17, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 40 ROOSEVELT ZA 15 MRTVIH V POŽARU V RESTAVRACIJI s, j NEW YORK, — Pretekli te- M 1 D lil H ANO!?- den V neki kitajsk' restavraci-Ifllll 11H HITlLIlIv | ji izbruhnil požar, ko se je v nji 'gnetlo 150 gostov. V paniki, ki je uru VnMTSMITMTII slediIa' je izsubil° življenje pet IiLI?! IlUll I lIlLll I U oseb- trije moSId in dve ženske' 141 pa je bilo ranjenih in opeče-| nih. Med žrtvami je bilo največ Poslal je pisma na predsed- članov katoliške organizacije nike dvajsetih ameriških "Svetega imena", ki je imela na republik za pan-ameriskoj omenjeni Večer v kitajski res-konferenco v Buenos Ai-, ta vrači ji plesno veselico, resu. I MLADA JUNAKINJA WHITE COTTAGE, O. — Tu se je začelo z agitacijo, da se neki 11-letni deklici podeli Car-negijevo medaljo za izredno junaštvo, s katerim se je izkazala pred nekaj dnevi, ko je rešila življenja dveh dečkov. Mlada junakinja se piše Clara Kathleen Van Horn. Vrgla se je pred sani, na katerih sta drčala dečka po bregu proti železniški progi, po kateri je baš privozil vlak. Deklica je s svojim telesom ustavila sani in s tem dečka rešila gotove smrti pod kolesmi vlaka. Liberty liga ima svoj Norris udaril po naj- Na zapadu je izbruh- "možganski trust" WASHINGTON, 15. feb. — Predsednik Roosevelt je podvzel širokopotezno akcijo za ohranitev miru ameriškega kontinenta. Uporabil je krvavo vojno med Bolivijo in Paragvajem radi mejnega spora v Chaco kot svarilen vzgled, ki naj bi vsem republikam zapadnega. sveta služil za vzpodbudo, da sklenejo medsebojen dogovor, ki naj bi v bodoče skrbel za mirno poravnavo nesoglasij. V ta namen je Roosevelt pisal predsednikom dvajsetih latin-sko-ameriških republik osebna pisma, v katerih priporoča, da se skliče konferenco za pan-ameri-ški mir. V ta namen je priporočil. da se izbere mesto Buenos Aires v Argentini kot "ameriško Ženevo". Roosevelt opozorja, da bi se s tem korakom utrdilo delo Lige narodov in drugih mirovnih ustanov in da bi bil na ta način ojačen tudi svetovni mir. Vsebino predsednikovih pisem se je objavilo šele, ko so dospela na svoj cilj. Akcija je med južno-ameriškimi republikami povzročila, takojšen in iaku ugoden odziv.' Prvi sta naznanili svoje soglašanje z načrtom vladi Urugvaja in Ekvadorja. Kot znano, je vojna radi pokrajine Chaco zahtevala od ljudstva Bolivije in Paragvaja velikanske človeške žrtve ter napr- TOSCANINf GRE V POKOJ NEW YORK. — Tu se poroča, da bo Arturo Toscanini, najslavnejši dirigent na svetu, koncem te sezone odstopili kot dirigent New-yorškega filharmo-ničnega orkestra ter da se v jeseni ne bo več vrnil v Ameriko. Toscanini je 69 let star ter že več let trpi na živči bolezni in bolečine v njegovi desni roki so se polagoma povečale. Pred nekaj let je Toscanini izzval incident v Italiji, ker ni hotel dirigirati fašistične himne! "Bančni večeri" Mestna sodnija v Painesville je pretekli teden oprostila lastnika nekega tamkajšnjega gledališča, ki je bil obtožen kršenja tila obema državama tudi ogro-1 državne postave proti loteriji, mne dolgove, toda zmagala ni ker je za reklamo dajal posetni-nobena država, temveč do miru kom denarne nagrade, s tem da je prišlo po posredovanju ostalih se je prirejalo takozvane bančne južno-ameriških republik. večere. To je prva odločitev v Morala je rešena Iz Euclida nam poročajo: Sinoči je vprizorilo dramsko društvo "Naša Zvezda" za 5-letni-co obstoja Gospodinjskega odseka Slov. Društ. Doma igro "Vaška Venera." Kakor znano, se je širilo po naselbini govorico, da je igra "nemoralna." No, posledica tega je bila natlačeno polna dvorana zadovoljnih in veselih ljudi ter štirje policaji zadaj, a pred dvorano policijski voz, pripravljen, da , odpelje "grešnike" v pržon. Občinstvo se je kar zgražalo, pa ne nad igro, temveč nad "moralisti," ki bi radi uničili vse, kar ne služi njih bisagi. Seveda, so se igralci dobro odrezali, tako da je v dovrani kar pokalo smeha. Koncem konca so pa dolžni igralci in članice Gospodinjskega odseka tem "moralistom" zahvalo za tako fino reklamo. Grotto cirkus V mestnem avditoriju se otvo-ri nocoj Al Sirat Grotto cirkus. Nad 100 senzacijonalnih predstav je na programu, kot Samomorilec" Nelson, ki je pripo-znan kot eden najboljših krotilcev zverin na svetu. Predstave se vršijo cel teden, popoldne in zvečer. V bolnici Frances Zupančič, 10-letna hčerka Mr. in Mrs. Zakrajšek, 1140 East 63 St. je nagloma zbolela in je bila odpeljana v bolnico. Obiski za enkrat niso dovoljeni. NEW YORK, 15. feb. — Medtem ko ultra-reakcijonarji v Liberty ligi besno napadajo Roose-veltovo administracijo, češ, da je "profesorska" in "nepraktična", pa Liberty liga sama tudi organizira svoj "možganski trust" za boj proti "nezdravim" zakonom New Deala. Rekrutiranje profesorjev za propagando Liberty lige je razvidno iz vprašalnih pol, katere je razposlal zadnje dni na številne univerze predsednik lige Jftuett. Shouse. V pismu, katerega se je priložilo vprašalnim po-lam, je rečeno, da se je odzvalo že 50 profesorjev ekonomije, ki bodo pomagali Liberty ligi v boju proti Rooseveltovi administraciji. MRAZ ZAHTEVAL 200 ŽRTEV V EVROPI LONDON, 15. feb. — Silen mraz in snežni viharji v raznih evropskih deželah so zadnje dni zahtevali okoli 200 človeških življenj. Najhuje so prizadete balkanske dežele, zlasti Bolgarija, odkoder se poroča, da je najmanj 100 ljudi izgubilo življenje v snežnih zametih. Kralj Boris, ki se nahaja v Nemčiji, je brzojavno odredil pospešitev rešilne akcije. Kot se poroča, je v mnogih krajih nastopila tudi lakota, ker je ustavljen ves promet. V Italiji je mraz povzročil 40 smrti. Iz Norveške se poroča, da je strahovit mraz jelene in drugo divjačino prignal v vasi. višjem sodišču nila influenca sličnem slučaju v državi. Sodnik je izjavil, da "bančni večeri" niso protipostavni, ker posetni-kom ni treba ničesar plačati razen vstopnine. Kot znano, je policijski prosekutor v Clevelandu vsled sličnega prestopka dal a-retirati lastnika nekega kino gledališča, toda slučaj tukaj še ni prišel na vrsto pred sodnijo. Clevelandski dolg Kot razvidno iz poročila, ki ga je objavil zvezni cenzurni urad, se je občinski dolg od glave v Clevelandu med 1933 in 1934' znižal za $3.60. Dočim je na leta 1933 v Clevelandu prišlo na vsakega prebivalca $193.54 dolga, pa je dolg v letu 1934 padel na $189.94. Sploh je razvidno iz številk, da se občinski dolg mestnih občin zadnja leta niža. Leta 1936 n. pr. je prišlo v Clevelandu na vsakega prebivalca $220.15 občinskega dolga. V nasprotju s tem pa je, dolg zvezne vlade v zadnjih letih silno na-rastel. Scott Nearing V četrtek zvečer bo govoril v Metal Trades dvorani na 1000 Walnut Ave. znani ekonom in pisatelj Scott Nearing. Predmet njegovega govora bo "Sovjetska unija v letu 1935". Nearing se je pred kratkim vrnil iz Rusije ter bo govoril pod avspicijo "Prijateljev Sovjetske unije." Žalostna vest Mary Plut, 1040 E. 72 St., je dobila sporočilo, da jI je umrl v Barbertonu stric, Frank Ger-bec, doma iz vasi Dvor pri Velikih Laščah. Družina Plut se vde-leži pogreba. MILIJON VETERANOV ZAHTEVA BONUS WASHINGTON, 15. feb. — Predsednik Roosevelt je bil obveščen, da je do 8. februarja že milijon bivših vojakov vložilo prošnje za izplačitev bonusa. V smislu zakona je do bonusa upravičenih 3,900,000 veteranov. Kultura DR. "ANTON VEROVŠEK" Opozarja se vse člane in članice, dramskega društva "Anton Verovšek", da se gotovo vde-ležijo seje v torek zvečer na odru Slov. Del. Doma. Sejo bo važna! — Tajnik. * * * MLAD. ZBOR "KANARČKI" V torek večer ob 6. uri se vrši važen sestanek vseh Kanarčkov, na 11202 Revere Ave. Stariši so prošeni, da gotovo pošljejo svoje otroke na ta sestanek, za kar jim bom zelo hvaležna. — Ančka Traven. * * * SKUPNI MLAD. ZBORI V torek 18. februarja se vrši seja Skupnih Mlad. Pev. Zborov in siccr v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. v starem poslopju, ob 7:30 zvečer. Prošeni so vsi stari in novi zastopniki, da se te seje udeleže, ker so na dnevnem redu jako važne stvari glede poletnega skupnega nastopa na prostem. Zatorej pridite vsi. — Tajnik. Senator iz Nebraske izjavlja, da ima kongres oblast omejiti moč najvišjega sodišča, vprašanje je le, ako se je hoče poslužiti. WASHINGTON, D. C. — Senator Norris, neodvisni republikanec iz Nebraske je te dni v debati glede administracijske poljedelske predloge udaril po odločitvi najvišjega sodišča, s katero se je razveljavilo zakon AAA, in je izjavil, da ima kongres polno oblast, da pride situaciji v okom, edino vprašanje je, če ima kongres pogum, poslužiti se svoje oblasti. 74-letni progresiven ie dejal, da Amerika ne more živeti in prosperirati, ako so dopusti, da bo najvišje sodišče še nadalje gazilo voljo naroda, izraženo v zakonih, katere je sprejel kongres. Norris je po-vdaril, da zvezna ustava sama daje kongresu oblast, da omeji jurisdikcijo najvišjega sodišča, ter je dejansko apeliral na demokratsko administracijo, da mu sledi v boju, da se okrni neomejeno oblast najvišjega sodišča. Vendar pa ni nobenega, znamenja, da bo administracija sledila Norrisovemu apelu. Demokratski krogi so razdvojeni glede. tega vprašanja. So nekateri, kot demokratski senator Pope iz Idaho, da bi se nezadovoljstvo nad odločitvami najvišjega sodišča, ki vlada v vladnih krogih, brez odlašanja pretvorilo v akcijo. Senator rope je predložil zakonski načrt, da bi moralo najmanj sedem, članov najvišjega sodišča izmed devet glasovati proti kakemu zakonu, predno bi se ga moglo proglasiti neustavnim. Drugi pa svetujejo proti taki akciji, vsaj za sedaj. Neki intimen svetovalec predsednika Roosevelta je nedavno izjavil, da bo administracija skušala izvesti namene New Deala "v okviru večinske odločitve najvišjega sodišča." Norris je v svojem govoru izrecno povdaril, da za okrnitev oblasti najvišjega sodišča ni potrebno amendirati ustave, kajti ustava sama daje kongresu pravico reči, kdaj sme najvišja sodnija odločati o ustavnosti zakonov in kdaj ne. Iz zapadnih držav se poroča, da je za petami ostrega mraza izbruhnila influenca, za katero je obelelo na tisoče oseb. Vendar pa je infleunčna epidemija na splošno milega značaja. Posegla je tudi v filmsko kolonijo v Hollywoodu, kjer sta zbolela igralka Mary Astor in direktor Elliot Nugent. Bolnišnice v indijanski rezervaciji v Arizoni in New Mexico so natrpane z Indijanci iz rodu Navajajo, med katerimi se je influenca zelo razširila. V mnogih krajih se je zaprlo šole in odprlo zasilne bolnišnice. Jav-ljena pa sta še samo dva smrtna slučaja. V San Franciscu manjka v šoli dnevno 9,000 otrok radi influence. V jetnišnici v San Quentinu, kjer se nahaja 3,000 jetnikov, je 250 slučajev bolezni. Kongresman aretiran, ko je vodil relifnike New-yorška policija razbila parado relif-nih delavcev. Kongresman Marcantonio je bil dve uri in pol pridržan na policijski postaji. 'Aretiran sem bil, ker sem branil civilne pravice brezposelnih," izjavlja kongresman. Proti-fašistični film prepovedan WASHINGTON, 15. feb. — Danes se je zvedelo, da je Will Havs, ki ga filmska industrija uposluje kot "filmskega carja", prepovedal filma nje Sinclair Le-wisovega najnovejšega romana "It can't happen here", v katerem se slika razmere, kakršne bi nastale v Zed. državah pod fašistično diktaturo. Hays je izjavil, da lak film bi "povztočil politična nesoglasja doma in v inozemstvu." Sinclair Lewis izjavlja, da Hayesova odločitev dviga skrajno važno in kritično vprašanje z ozirom na svobodo govora, in da bo proti odločitvi naj-brže vodil boj potom sodnijc, kajti v produkcijo filma je tudi finančno zainteresiran. Uspeh "Slavčkov" NEW YORK, 36. feb. — Včeraj je newyorška policija aretirala neodvisnega republikanskega kongresmana Vito Marcantonio in. enajst drugih moških, ko je kongresman vodil parado re-•liinih delavcev. Prišlo je do viharnih demonstracij, v katerih se je 350 mož policije teplo z 10,000 relifnimi delavci. Policija je relifnim delavcem dala dovoljenje zborovati na dveh različnih krajih, v Madison Square Garden in pred glavnim uradom WPA na 8. cesti, toda ko so se delavci pripravili, da od o-beh zborovanj paradirajo pred Port Autority poslopje, kjer bi obdržavali skupno protestno zborovanje, jih je nasxocila policija. Župan La Guardia je izjavil, da se je skupno zborovanje prepovedalo vsled položaja cest, ki so pokrite z napol stajanim snegom. Zato so se relifniki, ki so bili zbrani v Madison Square Garden odločili, da korakajo na prostor za skupno zborovanje po tratoarju. V prvi vrsti parade je stal mladi kongresman Marcantonio, ko so ga policaji zgrabili ter vrgli v policijski voz. Sledil je splošen pretep med policijo in delavci. Položaj je postal de-speraten, ko je po zvočniku, ki so ga najeli relifni delavci, prišlo rezko povelje: "Naprej, proti Authority poslopju!" Boj je polagoma ponehal in re- DEKLE, KI ŽE PETO LETO SPI CHICAGO, 15. feb. _ Te dni je minilo štiri leta, odkar se je pogreznila v spanje Patricia Mc C uire, iz katerega se še ni prebudila. Slučaj je zdravnikom popolna zagonetka. Dekle se včasih zgane in na vprašanja matere da znamenja, da jo sliši, toda če se bo kdaj prebudila nihče ne ve. Dekle, ki je sedaj stara 31 let, se je tekom štirih let nepretrganega spanja za 20 funtov zredila. Izgleda, da se je nekam na bolje obrnilo, kar se tiče poseta priredb kulturnega značaja med Slovenci v Clevelandu. Nabito polne dvorane niso več novica. Pred par nedeljami je bil avditorij S. N. Doma popolnoma zaseden, ko se je vršila prireditev Prosvetnega kluba S. N. Doma. In včeraj na prireditvi mladinskega zbora "Slavčki" zopet! "Slavčki" so vprizorili bajno spevoigro "Sirota Jerica" ter svojo nalogo prav dobro izvršili, za kar jih je publika nagradila z radodarnim aplavzom. Po predstavi se je vršila velika plesna veselica in v prijateljskem razpoloženju so se zabavali stari tot mladi. telefoniral policijski postaji na E. 22 St. "Spustite vse", je naročil Valentine. "Mi ne bomo pustili, da bi postali mučeniki in da bi dobili poceni reklamo." Takrat se je štiri izmed are-t.irancev že formalno obtožilo kalenja miru, Marcantonia in o-stale pa se je držalo v neki drugi sobi. Kongresman je rekel reporter jem, da je pripravljen odpovedati se svoji ustavni pravici kot član kongresa, ko je prišel ukaz, da se vse spusti na prosto. Do kratkega, toda burnega izbruha je prišlo, ko je Marcantonio, ki v kongresu zastopa kongresni district, kjer žive povečini Italijani, v govoru pred relifnimi delavci v Madison Square Garden žigosal župana La Guardia, ker ni hotel dovoliti parade pred Port Authority poslopjem. "Prišel sem iz Washingtona, da paradi ram in paradiral bom, pa če župan dovoli ali ne," je za-klical Mnrcjintom. "Pojdimo!" Policija, ki je bila za nekaj sličnega pripravljena, je planila na kongresmana ter ga vrgla v policijski voz. Marcantonio je šele 34 let star ter zastopa isti district, katerega. je nekoč zastopal La Cuardia. Republikanec je le po imenu ter je v kongresu znan kot "levičar". Marcantonio in La Guardia sta bila nekoč dobra lifni delavci so v grupah po pet i prijatelja in sta "imela skupaj in deset skupaj korakali po tra-! odvetniški urad, akoravno nista toarju na prej določeni kraj pred I bila partnerja. WPA urad v Port Authority po-; Marcantonio je potem, ko je slopju, kjer se je vršila druga in bil spuščen, podal obširno izja-še burnejša demonstracija. vo, v kateri je med drugim rekel: Policijski komisar Lewis J. "Aretiran in vržen sem bil v po-Valentine je telefoniral županu i licijski voz zato, ker sem branil La Guardia, nakar je Valentine \ civilne pravice brezposelnih." Zadružna seja Nocoj se bo vršila seja direktorjev Slovenske Zadružne Zveze v navadnih prostorih. Jutri večer pa je seja Ženskega odseka. Želodčno zdravilo Zoper želodčne bolečine slovenski lekarnarji priporočajo "Tum-Tid" zdravilo. Sodnik Lausche Kot se poroča, bo mestni sodnik Frank J. Lausche v jeseni kandidiral za okrajnega sodnika proti sodniku Alvinu J. Pearsonu. Po novem državnem zakonu bo namreč vsak sodni kandidat moral označiti "nasprotnika," čigar sedež išče. Za okrajno sodnijo bodo menda kandidirali še štirje drugi me stni sodniki in sicer Merrick Griffin, Hull in Ackerman. Mer rick je že uradno naznanil svo jo kandidaturo proti okrajne mu sodniku Kerru, ki je bi imenovan od governerja. V nedeljo zjutraj je po večlet-, A1Derx ™ca, star ** iet- F ni bolezni" preminul Matija Jur- bil °d Porot?' ^stoječe iz petih „ , . „ žensk in sedmih moških, na o- kovich, star 61 let, stanujoč na . . . , ... .v . . „ U ,, . m , • 'krajni sodniji oproščen obtoz-13317 Kuhlman Ave. Tukaj za- J J v Nov grob Oproščen umora Albert Fatica, star 23 let, Kdo pride v S. N. Dom v nedeljo, 23. februarja? Star umor pojasnjen V Painesville, O., je bil zadnji četrtek aretiran 46-letni farmer Eza Hoose, ki je po dol gem izpraševanju priznal, da je pred dvema letoma in pol ubil svojega 55-letnega polbrata Ar ley Parmelee, ki je mnogo let vodil brivnico v Painesville.. Odkritje umora je prišlo na dan v zvezi z neko tožbo, v kateri je bil prizadet tudi mrtvi moški. Ko so oblasti začele Parmelee-a iskati, se je Hoose nekam sumljivo obnašal. Po dolgem izpraševanju je priznal, da je pol brata umoril ter njegovo truplo sam zakopal. Hoose pravi, da je polbrata ubil v prepiru radi zapuščine njune matere. Pokazal je kraj, kjer je truplo zakopal ter se ga je že v četrtek I odkopalo. pušča žalujočo soprogo Fran-čiško, hčere Štefanijo omoženo Brozovich, Katarino, omoženo Kavran in Marijo, omoženo Če-holac, sinova Matija in Williama in brata Johna v Pittsburghu, Pa., ter veliko sorodnikov. Doma je bil iz sela Brod — Moravice na Hrvatskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bivr.l 37 let. Bil je član društva Bratska Sloga in odseka št. 99 HBZ. Pogreb se bo vršil v sredo ob 815 zjutraj iz pogrebnega zavoda J. Zele in Sinovi, 6502 St. Clair j Ave. Bodi mu ohranjen blag spo- i min, ostalim pa naše sožalje' ' be, da je ustrelil gostilničarja Jack Lotz na 1766 Ansel rd. Umor je bil izvršen 18. julija 1934, ko je gostilničar spodil iz gostilne tri mlade fante, ker so z grdimi besedami žalili natakarico. Pozneje se je eden od trojice vrnil in gostilničarja ustrelil. Fatica je trdil, da sploh ni bil navzoč pri umoru. Obravnave radi istega zločina čaka neki drugi mlad moški, ki je po umoru zbežal iz Cleve-landa. * Vest iz domovine Mrs. Zupanec, 10313 Way Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v vasi Zvir-če, fara Hinje, preminula mati v starosti 64 let. Tukaj zapušča ranjka tri sinove in eno hčer. Bodi ji rahla domača zemlja! . Žalostna vest Mr. John Pižem, 881 E. 237 St., je prejel iz stare domovine tužno vest, da mu je v rodili vasi Šmihel pri Žužemberku u-mrla na Silvestrovo njegovo | Razred za angleščino ljubljena mati Marija Pižem v Razred za poučevanje zač«tm> čestitljivi starosti 74 let. Po-i angleščine se začne v sredo vo-kojna zapušča tukaj dva sina, čer ob 7. uri v East 55th St. Johna in Jima, v stari domovi- Clair javni knjižnici. Mrs. ni pa štiri hčere. Bodi ji lahka Greene bo poučevala. Pouk je domača gruda! brezplačen. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. februarja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by R-HE AMERICAN JUGOSLAV ITG. * PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 iMued Every Day Except Sundays and Holiday* VATRO J. GRILL, Editor Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u o mesecev ........13.00; za 3 mesece ..........$150 Po poŠti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 M 0 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado celo leto ......$4.50 u 8 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države M 6 mesecev ........V4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26i,h, 1918 »1 the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act or Congress of March 3rd, 18.9 ANGLEŠKI STRAH PRED NEMCI Znani govor britanskega premiera pred ostavko zunanjega ministra Hoarea v katerem se je Baldwin skliceval na to, da so mu v sedanjem položaju usta zapečatena, je izzval razne domneve. Večina je slutila, da se za temi zagonetnimi besedami skriva bojazen za angleško pozicijo v Sredozemskem morju, ki ji je duce zapretil z neprikrito izjavo, da si v danem položaju ne bo dolgo premišljal udariti s svojo pomorsko in zračno silo po Angležih. Drugi so zopet bili mnenja, da je imel Baldwin v mislih posredovalno prizadevanje belgijskega kralja v korist poravnave italijunsko-abesinske-ga spopada. Svetovni listi so se trudili, da po možnosti prinesejo javnost v temno zadevo, pa se jim ta napor nikakor ni posrečil v polni meri. Najnovejšo verzijo pa je nedavno podal v londonskih listih liberalni član londonske poslanske zbornice William Ma-bane, kojega informacije izza kulis vladne politike so se doslej še vedno izkazale zelo zanesljive in so zato tudi to pot vzbudile splošno pozornost. Mabane je skoroda popolnoma razpršil omenjeni dve verziji, ko je podrobno popisal, da je vzrok vznemirjenju daleko bližji in da ga je treba iskati v nemškem oboroževanju. Poslanec Mabane pravi dosledno: "Prišel je čas da govorimo popolnoma trezno in odkrito, še nedavno je Winston Churchill z izrednim pogumom razkril dejstva o nemškem oboroževanju. številke, ki jih je Churchill tedaj navajal, so bile visoke, da je marsikdo neverjetno zmajeval z glavo, in splošna sodba je bila* da je zajel svoje vznemirljive številke iz kraljestva bajk. Pravijo, da je ta članek stal pisca zelo drago. Njegovo nameravano imenovanje za prvega lorda admiralitete ni bilo izvršeno, ker bi bilo v Nemčiji zaradi njegovih odkritij vzbudilo nevoljo. Vendar pa je Churchill dobil popolno zadoščenje, ko je londonska vlada iz avtentičnih virov prejela potrdilo, da so Churchillove številke bile ne le pravilne, marveč da so postale medtem že mnogo prenizke, ker je zavzelo oboroževanje v Nemčiji tako silen razmah." Nemčija, pravi IViabane, se ne oboro-žuje brez namena. Nemci so odločen in metodičen narod, zato ima njihovo oboroževanje gotovo resen pomen in cilj. V Berlinu ne prihajajo z zahtevami, dokler niso pripravljeni, da jih tudi izvojujejo Če drugače ne gre. Vse kaže, da bi prehud francosko-angleški pritisk na Italijo prisilil Musso-linija k sporazumu z Nemčijo glede Avstrije in morda celo glede nemškega dela južne Tirolske. Tako bi v Evropi nastala važna izprememba v ravnotežju. Afriški spopad ima tedaj čisto drug pomen in je treba angleški javnosti odstraniti to zaveso iz dima izpred oči. S tiin da časopisi pridajajo preveč važnosti a-besinski vojni, se odvrača javnost od drugega, vse bolj pomembnega problema. Vlada pa je iz tajnih virov dobro poučena, kje je prav za prav resnična o-pasnost. "Naj bo že tako ali tako," pravi Mabane dalje, "jaz sem' prepričan, da bo Nemčija v teku prihodnjih 18 mesecev postavila zahtevo po reviziji onih mirov- nih določil, ki se tičejo kolonialne posesti. Treba je vedeti, da je nemško grmenje proti Rusiji samo krinka, ki naj skrije prave namene. Ko bo padla omenjena zahteva, se bo znašla Anglija pred krizo, kakršne ni bilo od 1. 1914. Nemčija si bo kratko malo skušala vzeti to, kar zahteva, kakor je brez oklevanja odvrgla o-ne obveze versajskega miru, ki določajo višino nje oborožitve. Nevarnost se da odstraniti samo s tem, da bi velesile že zdaj pristopile k izpremembi dotičnih določb. Popolnoma brez pomena je zatrjevati, da se Hitlerju ne smejo dovoliti nikake koncesije. Hitler je prišel na oblast ravno zato, ker te koncesije niso bile izvršene že prej." Ko je poslanec Mabane pisal te besede, so se v Berlinu ravno mudili člani an-gleško-nemške lige za kulturno in gospodarsko zbližanje. Voditelj angleških gostov lord Mount Temple je govoril Nem cem lepe besede v duhu sporazuma in zbližanja, njegov govor pa doma ni vzbudil prijetnega odmeva. "Daily Herald"' se čudi lordu, da je govoril o občudovanju Angležev do možatega nastopa Nemcev proti boljševiški Rusiji. Lord Mount Temple ni v Berlinu pokazal nič drugega nego to, da se angleški konservativci še vedno igrajo s prijetno nado, da se bo nemški sunek dal odvesti v rusko smer. Pri tem si seveda mislijo, da bi spopad med Nemci in Rusi tako oslabil ene kakor druge, da bi Velika Britanija kar avtomatično pridobila na moči in veljavi, ko bi opasna njena tekmeca slabila drug drugega zaradi golih svetovno-nazornih razlik in pogledov na družabni ustroj. Na ta način bi Nemci temeljito pozabili na kolonije. List nadalje ugotavlja, da je Hitler dovolj moder, ko po Viljemovem vzorcu še ni proglasil, da je nemška bodočnost Ha morju. V Berlinu namreč vedo, da bi taka izjava odsti anila- nasprotstvo angleške vlade in vladajočih krogov proti Rusiji. Vendar bo do tega kljub temu kmalu prišlo, kajti dalekovidni možje v angleški politiki že polagoma uvidevajo, da se Nemčija ne oborožuje proti boljševizmu. Poslanec Mabane, ki je to smer izrazil zelo določno, že ni več tako osamljen v angleški javnosti.—J. Naša telesna temperatura 45 stopinj ('e!zi,jrt '/.naša najvišja telesna temperatura,, ki so jo doslej izmerili pri nekem bolniku /, omrtvičnim krčem. Naslednje najvišje temperature povzročajo mrzlice, do tri stopinje višje nego normalno se dvigne eesto pri tekačih in profesor Zuntz je na sebi in neb m tovarišu ugotovil, da se je telesna temperatura pri hoji v goro že po kratkem času zvišala za eno stopinjo. Drvar, ki dela pozimi, se tudi poti. Kakor vidimo, imajo največji vpliv na dvig telesne temperature krepka gibanja mišičja. To je umljivo, saj nastaja notranja toplota v glavnem s presnovo, ta pa je tem Živahnejša, čim I »olj se mišice gibljejo. Znanstveno je dokazano, da se dve tretjini s lirano proizva jane energije z mišičnim delom spremenili! v toploto. Vsak gib povzroči intenzivnejše in popolnejšo zgorevanje v notranjosti našega telesa, s tem pa nastaja toplota, ki je pozimi tako potrebujemo. Zato pa nas v mrazu tako žene, da bi se gibali. Ljudje hitijo v mrazu na cesti vse hitreje, mnogi nrihajo z rokami, drugi• bi jejo z nogami po tleh. Posebno roke in noge se nam najprej hladijo. Na okončinah je oddaja toplote mrzlemu zraku pač močnejša, kri je hladnejša in obtok počasnejši. Kožna temperatura na okončinah je lahko Celo za !,"> stopini nižja nego v notranjih telesnih organih. Zato moramo z energičnim giba njem spraviti tem več krvi in tem hitreje v prezebajoče okončine. S krvjo prihaja namreč vanje izenačenje temperature, saj potrebuje za svoj obtok skozi telo komaj -•> kimd. Baš v okončinah tudi najprej obelili-liio .ogretje po mišičnem in telesnem delu, saj se tega dela najbolj udeležujejo. Kdor pozimi nima dosti časa za redno drsanje, smučanje, telovadbo v društvih in na orodju, naj ,-i privošči vsaj doma nekoliko vsakdanje telovadbe z ročkami ali s stolom. Korist za zdravje je presenetljiva, Intra in trajna. Zopet nekaj Euclid, Ohio Prav za prav še sam ne vem, kje in kale o naj bi pričel, s tem mojim skromnim dopisom, da ne bi žalil slavno uredništvo in oso-bje tiskarne. Star slovenski pregovor pravi, da je vsak človek, ustvarjen za nekaj. Jaz pa sem menda zato prišel na ta puklasti svet, da kar odkrito goljufam, naše že tako po financi skromne tiskarne. Namesto, da bi pisal za o-glase ali naročnino, ki nekaj šteje, pa pišem največ le dopise, ki so brezplačni. Pa prosim po-trpite, saj pride še tudi drugo in bo vse prav. Sedaj pa na delo za katerega sem se namenil. Moj namen je, da sporočim celi javnosti, da pri nas v beli Ljubljani' vsfka vloSa ne počivamo, če tudi bolj zgleda kot da bi bili v stepah Sibirije in ne v naši novi Ljubljani. Pa vkljub temu, da je zi ma samega hu-uuu lov z vsem svojim štabom. Kaj izi ranim ameriškim državljanom.' takega to vam povem, da še ni Lani me je moj mož tožil za raz-bilo v našem taboru to je, v Slo- poroko in ta je bila sodnijsko do-venskem Društvenem Domu. 'voljena. Ali sem za to zgubila S prisrčnim pozdravom in na svoje ameriško državljanstvo, svidenje. ki sem ga pridobila rsled poroke Frank Kosten z ameriškim državljanom pred --1. 1922 ? A ko je to tako, kako naj' . j p zopet pridobim državljanstvo? Uh, ta vraz|a vdova! |Pred vsem: Ali morem dobiti a- meriški potni list, za potovanje v Na pustno nedeljo, to je 23. inozemstvo? februarja popoldne ob 3. uri, vprizori dramsko društvo "Ivan Odgovor: Ženska, ki je posta-Cankar" izredno zabavno igro la ameriška državljanka vsled "O, ta vražja vdova," ki je kot i poroke z ameriškim državlja- nalašč pripravljena za ta dan. nora (kar Je bll° mo§^e Pred Igra je v treh dejanjih in je dnem 22. septembra 1922), ne iz-skozi in skozi prepletena z l6-'^lja državljanstva vsled pim petjem, vmes pa se vije i oporoke Zato ste vi še vedno humor brez primere, človek se am™ška državljanka in ste u-mora, pa naj bo še tako kisel, j Pečena do ameriškega paspor- hahljati od začetka do konca te d' igre. Pa kaj bi se ne? Saj je Inozemski zaročenec ameriške v rokah tako spo- državljanke sobne igralske moči, kot jih . e . , ,, X7 . Vprasannje: Sem naturahzi- 1 Cankar zmore. Naj vam po- .„, , « , .. , ,, rana ameriška državljanka m vem, da bo vražjo vdovo i . . 1V J T ,. j sem zaročena z mozemeein, žive-predstavljala gdc Josephine, ^ y starem Nameravam kadar Milavec znana pevka od samo- jd tovati ,ačasno y inozemstvo. I nlrt-IviA "7(1 V11.1 ' (VlAMA Vt r.AvlrA "Koliko te je veljal tvoj novi klobuk?" je vprašala prijateljica mlado zakonsko ženo. "Samo tri solze!" je odgovorila mlada gospa. zginil se gre za naše prireditve. nas|st°jne "Zarje." N3eno hčerkojAko se ž njim tam poročim, ali nič ne zebe, posebno pa, kadar Zalko Pa Mrs- Antoinette Sim-Jbo Qn mogd priti sem kot prj_ se gre za naše mlajše. Prihodnji petek in soboto, čie. Kdo je ne pozna? Iz šte- seljeuPC izveu kvote? vilnili nastopov v prošlosti skle-bomo imeli kar dve prireditvi j Pamo> da bo to Pravi Par- ki bo Odgovor: Inozemski soprog a-od naših mlajših. Prvič bodo1 sprejemal snubce, kot se »ši- meriske državljanke ima prav!-naši mlajši člani in članice dru-jka-" Od moške strani pa bojco do izvenkvotne priseljenske štva št. 6, SDZ priredili par- več snubcev, ki bodo poskušali:^ze le tedaj ako se Je poroka LV v petek 21. februar ja. Ta-! svojo srečo pri bogati vdovi, vribla pred dnem 1. Julija 1932. krat e tudi redna društvena! Pa tudi njeni hčerki, štreno boj Ako ,e je poroka vršila kasneje, seia in ista se bo pričela točno'mešala tudi Mrs. Frances Le, ™a doticmk 'e pravico ao pred- , ^ , I „.,r tia kako tn hoste videli I nosti v kvoti svoje rojstne de- ob 7. uri m bo prav kratka, var- Pa KaK0> co D0Stc xiaetlL , , J , J . šele na dan igre. 'zeie- Poleg tega ooste morala a- Da se omogoči slehernemu!meriškemu konzulu podati teht-nam da tO vsak veriame dr' prijatelju dramatike, užiti par j™ dokaze o svojem dobrem Ur'so lene mlade in pa'festive dobrega, zdravega razve- gospodarskem stanju, tako da kjer so lepe mlade m pa test, ^ j __________________________,1T.„_ ne bo nikakega dvoma, da bi mo- gel Vaš mož pasti na breme javne dobrodelnosti. "Jakec, kam pa je štrukelj, ki je bil prej na krožniku?" "Dal sem ga lačnemu dečku, mamica." "Lepo si naredil sinko. Kdo pa je bil tisti deček?" "Jaz, mamica!" Hermann Goering piruje Slavnostna pojedina oh J/S. obletnici generalovega rojstva takoj po seji pa se razvije prav, živahno razpoloženje. Pa saj u- punce, da tam se ne prodaja' drila- Je dramsko društvo "Ivan dolg čas, vsaj zase vem tako. j Cankar" za enkrat znižalo 1 dovini ne tako, namreč, vstop-dobite v predprodaji po lolg vsaj Pa Bog ne daj,' da bi kdo po-1 vstopnino, kot še nikdar v zgo vedal to reč moji Francki, ker, potem bi bil ogenj v strehi.: 111 ce Zapišem pa iahko, ker ona rtajprvo prebere podpise na do-, pisih in če je kje moje ime pod vsa3 dopisom so cajtenge prec v General Goering je obhajal te dni 43. obletnico svojega rojstva s sijajem, kakršnega Berlin ni več videl, od kar je propadla nemška monarhija. Priredil je največji banket svojega življenja in slavnostni ples v berlinski Državni operi. Prireditev je trajala do 4. zjutraj. Prišlo je 21C0 gostov, Zastaranje depbrtacijskega roka j ki so plačevali za vstopnice po 25c. Ko boste videli igro, boste potrdili, ia je vredna vstopnina $1.00.' Zavedamo se. dai ^ J'' pmel_ nezakonito v to deže Vprašanje: V kolikor razumi mora biti vsak inozemee,- je kriza še vedno med nami in Zakaj to pa ne vem. da marsikdo ne zmore nad 25i petek 21. februarja: vstopnine, posebno še, če je več članov v družini, to nizko vstopnino pa se bo še zmoglo. Vse kar želimo od vas, je, da napolnite dvorano do zadnjega kotička. Zagotavljamo vas, da te igre ne boste nikdar pozabili, lo po 1. juliju 1924, deportiran vsak eas. Radoveden sem,_da-li je Vrhovno sodišče kedaj izreklo kak odlok v tem pogledu. Ali ni res, da celo vsak zločin — razi m umora — zastara po goto- 50 mark. nihče pa ni smel v dvorane, ki m bil osebno znan generalu Goeringu in ki ga ni ta sam povabil. Operno gledališče so ž s- nekoliko dni prej zaprli za javnost in ga preurejali. Treba je bilo veliko dela, da so ga spremenili v razkošno plesno dvorano. V kotičkih so fornezu. Torej v 1936 vsi člani in članice na sejo, kar sem že prej omenil, da bo prav kratka. Po seji bo pa vesela zabava, prirejena od naših. Kdo bi ne bil vesel in dobre volje, jaz sem že sedaj kaj bo pa še. | UU"-1CI x UKUI'U ki so prišli sem nezakonito? Sedaj pa malo poskočimo najvabim0 se vdove 111 vjdovcc- le Odgovor: Vrhovno sodišče soboto*22. februarja. Ako je v ,PridUe- d°bili boste zdrava na"| Združenih Držav je že v več slu-mojih možganih še vse po sta-ivodlla' kako in kaj". čajih razsodilo na podlagi imi- rem redu, seveda tako da je pravj Torej na svidenje v nedeljo, gracijskega zakona od j 1924 in bo ta dan ravno na praznik roj- 23■ februarja v S. N. Doma nrjje popoincrr)a potjdilo namen stnega dne, očeta Ameriške svo-' st- Clair Ave- j !<0i,gresa, ki je z dotičnim zako- čani huzarski uniformi bode in prvega predsednika' Vstopnice v predprodaji ._st.nom hottl uvesti mogočnost de-!"Auwi" v uniformi dokler boste živeli. vi debi, tako da se po preteku te' brizgali vodometi z raznobarv-iobe ne more sodnijsko več po- j no lučjo ožarjene vodne curke, stopati proti dotičniku? Ali ne po vsej dvorani so bile razstav-velja isto načelo tudi glede onih,! ljene stotine cvetličnih aranž- manov. Kilometerski kosi svile in srebrnega žameta so po- krivali stene, balkone in strop. Prišli so med drugim skoraj vsi diplomatski zastopniki, bivši nemški prestolonaslednik v sve- princ v uniformi hitlerjev- Združemh Držav Amerike. Na 'dobij°: Pn blagajniku, John j p0i-La.cije brez kake časovne o-1 skih napadalnih oddelkov, bivši ta dan pa priredijo naši "Škrjan-1 Močniku v S. N. Domu, v uradu čki", to je mladinski pevski zbor tajnika S. N. Doma m pri vsel: maškeradno veselico. Zanima-1 članih dramskegr. društva "Ivan nje za to maškerado je kaj p0- Cankar." voljno. Pa kako bi tudi ne bilo. • E- Gorske saj dobitki, ki se zbirajo tukaj m^mc«, *vx ■.. - ^on^fS^ŽProblemi priseljenca-»Jep^^^^ Ob enem pa naj do tudi naša r * i tukaj poročil m je odšel nekam! t i o j - zavest, da ako pomagamo našim i ---v inozemstvo z namenom da se ' m tudi Naturalizacija soproga ameriške' povrhe zakonitim potom. I državljanke !TVrdkaj kjer je bn prej zapos mejitve glede onih, ki so nezako-1 bolgarski kralj Ferdinand, v nito prišli po 1. 1924. j Goeringovi loži sta sedela hči italijanskega kralja Mafalda in Zasigurano delo za bodočega i ri- J seljenca I Vprašanje: Neki inozemee, kij nje mož, vojvoda Hesenski. Na prireditvi so prodali več malim, pomagamo s tem samim sebi. Naša mladina, ki se uči prepevati pesmice svojih o-četov in mater, nam daje pogum Vprašanje: — Moja žena je Uen. mu jo zasigurala delo in jo pripravljena podati tozadevno pismeno izjavo. Ali ni to proti postala ameriška državljanka 1. do dela, v upanju m zavesti, da 1932. poročila sva se i. 1928. A- bo slovenska pesem še donela po u je res> da more v takem sluča-1Contract Labor določbi? tuji nam deželi, še mnoga in; jn mož zaprositi za drugi papir,! Odgovor: V spošnem je res, da mnoga leta in bo pričala o kul- nc ria mlI je treba imeti "prve- w ?c to protivilo proti zakonu, ki turnem in narodno zavednem de- ? i prepoveduje priseljevanje ljudi, lu, še poznim rodovom. Sedaj pa še enkrat prav pri- ( mark. Opazili so pa vsi', da Hitler in propagandni minister Goebbels nista navzoča. To ne bo brez pomena. Že nekaj šušljajo, da se Hitler in Goering ne gledata posebno prijazno, prvemu namreč ni všeč razsipanje, ki ga kaže Goering ob vsakovrstnih prilikah. Odgovor: — Vsak soprog a- ^ *e vnaprej pogodili za delo. L,.,^,, Kp TIT pn meriške državljanke uživa to o- Ah v slučaju inozemea, ki je bil PO- jazno ivabim, posebno pa vas'-lajšavo> ako se je poroka skleni- nezakonito v tej deželi in je od-! V UMOBOLNICO ocett »wnlefp naoi lt . . • r» , 1» , in matere naših Škrjan- ]a dne 24. maja 1934 ali kasneje V inozemstvo v svrho, da do- HARTFORD, Conn. — Fer-ekov, da ja ne bo kakega vzroka j oziroma ako je žena postala d'r-!bj "migracijsko vizo od ameriš- dinand Drozd, 20-letni relifni de-in sicer neumestnega oriroma iz- J žavljanka po tem dnevu. Ker ste ke§a konzula, je Department of lavcc, ki je pisal predsedniku govora, jaz sem bil tu ali tanrP0 vj poročil poprej in ker je Va-iLabor nedavno odredil, da, si srne RooSčveltU več grozilnin pisem, zadržan. S««« nnatoln rlr^nvlinnUo tak inOZt-mf-.C 7.nsionr!)ti rlolo Vvi nrkulan uumnlml«!«/, žiedaj pa. še enkrat toplo pri- da žena postala državljanka pred ,taK mozunec zasigurati delo bo poslan v umobolnico. Zdravni-navedenim dnem se morate rav- Pred svojim legalnim povratkom, ki pravijo, da mladenič ni pri 'oiV am. da ^ fit- 49 v stava dram. društva "Ivan 'blo^kem Društvenem Domu, Cankar" v avditoriju SND St.! „na Recher' Clair Ave. j maJa> nedelja — Piknik pri- redi Klub Prijatelji Narave na re> obložene z blagom. Ladij j turška meja na stežaj odprla. Jcer ne napadajo več in jih tu- Pa sem se uštel. Puška se ni ne zažigajo, toda samo za- nič pobesila. Vojak je zaničlji-radi tega ne, ker se boje zako-jvo brenil moj cekin s čevljem, n°v- Tujca ne zakoljejo, pač pa, da je odletel v sredo čolna. Os-§a sistematično oplenijo, in si- manlijec ni maral z dotikom v taki meri, da bi obubožal vudi moj prijatelj Vanderbilt, |'e bi preveč kupoval pri gosto-JUbnih prebivalcih polotoka, lasti se spominjam nekega po-Pa iz Chaleisa, ki je bil v svojem prostem času tudi trgovec s špecerijo in skubil nas krist-ja^e tako, kakor še nevernikov bi bil smel! In z grozo sem Vsak dan mislil na trenutek, ko °m pristal v Hanaku v Turči-•P- Tam se bo moja mošnja zanesljivo izpraznila. Saj sem bil Vendar nevernik! denarja omadeževati svojih ne podkupljivih rok. Presenečen sem bil. Kar sem odpotoval iz domovine, se mi je prvič primerilo, da je Sredozemec odklo nil moj denar. trgovce, s katerimi sem imel o-pravka, in vsi so se držali, kakor bi bili prepričani, da jih bo sodnik iz kože slekel. Nedvomno jih je že čakala kazen, ker so prodajali svoje blago nevernim psom. In jaz sem bil kot 2Q marca sokrivec povabljen pred sodi- ~ ' " ' šče . , . Uganil sem. Kadi je najprej ukazal zložiti vse nakupljeno blago z obeh najetih oslov in je vse popisal. Vse je dal natanko preiskati, preobrniti, pretehtati. Še krompirje so prešteli. Kakor si lahko mislite, se nisem prav nič upiral. Nisem hotel svojega položaja še poslabšati. Potem so prišli prodajalci drug za drugim na vrsto. Zaslišani so bili in zagovarjali so se, toda razumel nisem niti besedice. ker so se razgovarjali po 25. februarja, pustni torek —-Ženski odsek SDD maškerada v obeh dvoranah SDD. MAliC 1. marca, nedelja — Slovenska šola in mladinski zbor SDD, koncert v SDD Waterloo Rd. 7. marca, sobota — 32 Ward Democratic Club ples v SDD, Waterloo Rd. 8. marca, nedelja — mednarodni koncert, Socijalistične stranke, Cuyahoga County, v S. N. Domu na St. Clair Ave. 14. n-area, sobota — Napredne Slovenke, SNPJ prirejajo godova nje vseh Jožetov in Pepc v Slov. Nar. Domu, St. Clair. 21. marca, sobota — Klub Ljubljana prireja godovanje vseh Jožetov in Pepc v Slov. Društ. Domu na Recher Ave. 21. marca, sobota — Progresivne Slovenke ples v SDD, Waterloo Rd. nedelja —. Društvo Cvetoči Noble priredi veselico in zabavo s plesom v Slov. društ. Domu na Recher Ave. štvo "Jadran" piknik na Pin-tarjevi farmi. JUNIJ 7. junija, nedelja — Piknik priredi dr. "Združeni Bratje", št. 26 SSPZ na Stuškovih farmah. 14. junija, nedelja — Piknik Ženskega Odseka Slov. Zadružne Zveze na Stuškovi farmi. 14. junija, nedelja, — Slovenski Socijalistični klub št. 27, in Soc "Zarja", piknik na Močil-nikarjevih farmah. 14. junija, nedelja—-Piknik pevskega zbora "Delavec" na Zor-novi farmi, Bradley Rd. 21. junija, nedelja. — Piknik godbe "Bled" na Stuškovi farmi. 21. junija, nedelja — Piknik društva "Cvet" na Zornovi farmi, Bradley Rd. 28. junija, nedelja — Društvo "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J, priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 28. junija, nedelja — Piknik društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ na Stuškovi farmi. 28. junija, nedelja — Piknik dr. "Kranj" na Močilnikarjevih farmah. JULIJ 4. julija, nedelja — Piknik Cle-vclandske federacije S. N. P. J. na Pintarjevi farmi. 12. julija, nedelja — Piknik društva "Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. na Stuškovi farmi. 12. julija, nedelja — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Mo-čilnikarjevi farmi. 19. julija, nedelja — Piknik društva Waterloo Grove št. 110 W. C. na Stuškovi farmi. 26. julija, nedelja — Piknik društva "Washington" št. 32. Z. S. Z. na Stuškovi farmi. 26. julija, nedelja — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ na Zor-novih prostorih, Bradley Rd. AUGUST 9. avgusta, nedelja. ,-—Piknik priredi pevsko društvo "Jadran" na Stuškovi farmi. pev. zbora "Delavec" na Zor« novi farmi, Bradley Rd. 14 septembra pondeljek — Prl-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND. NOVEMBER 8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd. 25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road. DECEMBER 25. decembra, božični dan — Socijalistični Klub, 49 ples v S. D. D. Waterloo Rd. 31. decembra, četrtek — Proslava 10-letnice otvoritve SDD, Waterloo Rd. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOST! Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Krusehen Salts. Stuškovi farmi. SEPTEMBER 6. septembra, nedel ja — Piknik OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, loot! fermentation, or iho wearing of false teeth, old people frequently have halitcmia (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular uso of Listerine will often overcome offensivo mouth odors duo to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plato surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant-works quickly. It cleanses mouth, teeth, and eura surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major causo of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or throe days. Sao how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweotesa your breath, laaibcrt l'harmacal Co., !5t.. Louis, Mo. Don't off sad ©tas • Ch§ck halitosis OSIEilE Og!asajie v — "Enakopravnosti APRIL Moj položaj ni torej postal, turško. Neizprosni kadi je po-nič prijetnejši. Ni mi kazalo,kazal z maščevalnim prstom na drugega, kakor da se vrnem na;vsak paradižnik, na vsako ku-krov svoje jahte. To sem tudi mar£. Krivci so vsi pobiti postoril, čeprav s težkim srcem. | znali svoj zločin. Naposled je eden izmed sod- 5. aprila, nedelja — opereta Soc. Pevskega zbora "Zarja" v S. N. Domu na St. Clair Ave. 5. aprila, nedelja — Pevsko društvo "Jadran" priredi opereto "Sanje pod lipo" v SDD na Waterloo Rd. 12. aprila, nedelja — Club O'Pal ples v avditoriju SND, St. Clair Ave. 12. aprila, nedelja — Dramsko društvo Verovšek igra v SDD Waterloo Rd. 18. aprila, sobota. — Plesna veselica 23rd Ward Democratic Club v avditoriju SND na St. Clair Ave. Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo \ krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Lawjhinu in the JunyW in 'Dynamite' $ £ To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. K Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. Dan je tekel prav počasi.'nikovih spremljevalcev položil: 18. aprila, sobota — Dr. Napre-rancoskemu konzulu sem po- pred seboj na tla majhno vre-j dek, Št. ijft JSKJ priredi vese- "St. Albans" Francoskemu konzulu sem po- pred seboj na tla majhno slal potrebne brzojavke, ga ro- čico. Vsak prodajalec je morali lico s plesom v Slov. Društ. • j til, naj mi hitro odgovori, toda odpreti mošnjo in izročiti kadi-. Domu na Recher Ave. je jadral proti odgovora ni hotelo bili. Začeli ju v roke globo, nekaj piastrov. 18. aprila sobota Roomy Knight NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE------CLEVELAND, OHIO .o it.ATT 4 EN". A.KOPF- AVN^ST JLT, februarja« 1936 Ciril Kosmač GOSENICA (Ta-le, kratka črtiva, ki je bila objavljena v reviji "Sodobnost," opisuje na značilen način doživljaj mladega, Slovenca iz Prnnorja, ho je bil kot političen kaznjenec, zaprt, v Jt-imn. Odlikuje jo nenavadno krepak in lep jezik. Urednik jo je vital z velikim užitkom in je prepričan, da boste enakega užitka deležni tudi vi. — Op. vred.) podplute krvi. Več dni nisem. Lističi so rasli z neverjetno j sirove kocke. Sedel sem na po-j nil na noge in skočil k oknu. drži jlovek svinčnik v rokah in mogel gibati s prsti. Vse stva- j naglico. Vsako jutro so bili! štel jo in začel preganjati svoj j List se je še zmeraj stresal. | strmi skozi okno na oddaljen ri sem prijemal z dlanmi, kruh(širši in temnejši. Opazoval sem dolgčas s tem, da sem skušal) Usmajal sem po celici ves do-j hrib,;.da. se svinčnik kar naen-pa sem drobil s koleni, ki so jih dan za dnem in poznal sem i ponovno sestaviti kos. Muč/5 poldan in se vsakokrat ustavil j krat odmakne in zrase v ogro- Če se ne motim, so prirodo-slovci razdelili prirodoslovje v tri skupine: v človeštvo, živalstvo in rastlinstvo. Živalstvu so odmerili sredino — in ker rili stare cape na vratovih njih, da bi ga nagnali iz koruze. Strupene živali so bile vse kače razen slepiča. Infiderentne pa ptiči, metulji, čmrlji, sršeni, ne- bila za. ta. posel dovolj ostra in koščena. Vendar pa me vse to ni oviralo, da si ne bi takoj ogledal svojega novega bivališča. Jetniku je sprememba celice kakor svobodnemu človeku potovanje v tujino. Vse mu je novo: okno, pod, polica, postelja, in preden prešteje vse luknje v vsakega posebej. Če bi jih potrgali in mi jih postavili na posteljo, bi natančno povedal, v kakšni zaporednosti so bili postavljeni na mladiki. Ob njih sem doživljal svojo pomlad: sem se ves popoldan — in ko se mproti večeru spravil kocko h kocki, je manjkala približno polovica. Že med mojim sestavljanjem je Cesare večkrat pogledal skozi okence, ko sem tepko pred našo hišo na Tol- pa stvar uredil, je odprl vrat- pravi pregovor, da je srednja Lopirji, žabe itd. Za te živali pot najboljša pot, so živali na se nismo veliko brigali. Upo- najboljši poti. Telo imajo in kakor vse kaže tudi um in prosto voljo. Duše nimajo; če bi imele dušo, bi ne bile — živali. In nemara je vse njihovo življenje prav zaradi tega tako smotreno in naravno, ker jim nihče ne utepa v glavo katekizma ničevosti in vzvišenosti duhovnosti. Velike žro male, to je pri njih naravna postava. To se dogaja tudi pri človeštvu — in sicer s postavo, ki to z božje kakor človeške sodnije izrecno prepoveduje. O živalih ne vem prida. Kmet sem in poznam samo tiste, s katerimi sem se seznanil v domačem hlevu, na polju in v gozdu. Vse te živali smo pri nas po nekem tihem sporazumu, ki je prehajal od rodu do rodu, delil} v pet skupin: v koristne, nadležne, škodljive, strupene in indiferentne. K prvi skupini so spadale predvsem krave, prašiči in kure. S konji, voli in biki smo imeli malo opravka; naša kmetija je bila majhna in teh živali nismo redili. V skupini nadležnih živali so bile miši, podgane, muhe, pajki, molji, bolhe in kuhinjski ščurki. Vsa ta plemena so bivala v naši hiši od pamtiveka — in nikdar se nismo zaradi njih čez mero razburjali. Po ustnem izHičilu pa se je še do današnjih dni ohranila navada, da smo tem živalim minskem, lipo za hlevom in očeta, ki zdaj na pomlad poliva star lesen plug s kropom, da se mreži in razreši vse napise, ki ne bi klecala lemež in črtalo. Po so jih njegovi predniki z žeblji, njih sem snoval tudi svojo bo-iglam iin nohti uklesali v steno dočnost. O tem, da bodo prej in okenski okvir, mine teden doživeli in odpadli, kakor bom rahljali smo jih v vsakdanjem pogovoru, ne da bi mislili nanje: živi ko ptič, leta ko metulj, brenči ko čmrlj, gleda ko sršen, pije ko žaba itd. Poznali smo tudi ribe, toda rib ponavadi nismo prištevali k živalim, ampak k ribam. Tudi gosenica je žival. Kdaj sem jo prvič videl ne vem. Kolikor se spominjam, poznam tri vrste gosenic,: dlakave, svetlo-črne in svetlorjave barve, ki so se takoj zvile v spiralo, če sem se jih dotaknil s travnato bilko; gole, zelene, ki so se mi zdele kaj nemarne in take, ki so imele na vsakem vretencu kosmato bradavico.. Poslednje so se mi zdele najbolj zanimive in smešne: spominjale so me tete, ki je imela po bradi prav take bradavice. Gosenice so bile škodljive: mama se je pritoževala, da so ji obžrle kapus, oče je spomladi stokal okrog sadnega drevja. V šoli so me poučili še o tem: iz vsake gosenice se izleže metulj. In sklepam, da je imela učiteljica, ki je nam to razlagala, vsekakor "odlično" v pedagogiki, ker je ob tej priliki povedala tudi lep in koristen nauk: dni. Rimska celica je bila v primeri s koprsko prava omara: tri metre dolga, dva široka in dva in pol visoka. Njena no-' izpuščen, sem bil trdno prepričan. * * Ko sem petnajstega maja ob sončnem vzhodu spet naskrivaj pri oknu in pogledal v list. men steber na oddaljenem hri- Proti večeru se je izza mot- bu, tako se je takrat odmaknila nega stekla pokazala glava go- od mene kostanjeva mladika, senice. Najprej rilček, potem čez Garibaldijev spomenik vrh dve vretenci, ki sta tvorili močni tilnik in trije pari ostrih, prednjih nog. Pritisnil sem glavo k mreži in gledal. Ko se ca in me vprašal, kaj počenjam. l,0, nič," sem dejal, "samo ču-j je zmračilo, se je prikazala vsa. dim se, da ima tudi sir istolZ zadnjimi debelimi nogami se tranjost na prvi pogled ni bila skočil iz postelje, da bi opazo-zanimiva: na polici, kjer je bila j val majhna sonca v biserih na prstena majolika za vodo, so mojih listih, sem kmalu zapa-bili trije verzi napisani s črni- zil, da se je eden med njimi, ki lom in vsak z drugo pisavo: je s konico gledal izpod mot-Tam za goro zvezda sveti... nega stekla, stresal v rahlih Aj, kak' jasno se blišči . . . FIGO, PA NE BLIŠČI— Na straniščni pokrov je nekdo napisal s širokimi črkami: Kaj pa nam morejo??? Nič, niiič, NIIIIČ nam ne morejo tllt! Stene so bile sveže prebelje-ne, vendar pa so se skozi belilo sunkih. Vsi drugi so bili na miru. Če bi zapihal piš, bi se zazibali vsi. To stresanje me je lastnost ko kafra: če pride v dotiko s svobodnim zrakom Skopni." Cesare je nekoliko pomolčal, potem pa je vprašal: "Ali me boste naznanili?" "Ne vem," se modgovoril. "Rečem vam odkrito, da se ne izplača," je dejal. "Nič ne boste dosegli. Premestili vas bodo v kazensko celico, ker ste se drznili državnega organa sumničiti tatvine— in jaz bom priča. Ko se bodo za vami zaprla vrata, me bodo poklicali v pisarno in odtrgali mesečno plačo. Tako delajo v takih slučajih." Molčala sva oba. "Kupil va mbom sira," je dodal potem. "Saj veste, tri o je držala na objedenem peclju. Zdaj je bilo več gibanja in več življenja pred mojim oknom. Gosenica je bila vsekakor bolj živa od drevesa: imela je rilček, noge, skratka, živela je, kakor pravimo. Opazoval Gianicola se je polegla ogromna veja z dvanajstimi širokimi zelenimi rjuhami; po veji pa je lezla velika predpotopna žival. Takrat se je zapičilo vame vprašanje: gosenica bo požrla vse liste in kaj potem? Zdaj je še čas, treba se je odločiti: gosenica ali drevo? Obeh ne morem imeti. Življenje žre življenje. Drugo živi od drugega. In odločil sem se za drevo. Izrnili; ctp.m iz blazine par mor- tako razburilo, da sem pozabil, troke imam in ženo. Služba ni da sem se predčasno dvignil iz postelje. Spenjal sem se kvišku in zvijal svojo glavo na vse načine, da, bi si lahko ogledal cel list in odkril vzrok njegoye-ga nemira. Toda bilo je vse za- poznale velike črke napisov W LA LIBERTA in W LE DONNE — ŽIVIJO!!! ter obris, ki Vstopil je ječar Cesare in sko- man. Stal sem pri oknu tako dolgo, da so se odprla vrata. prida. Pomislite — in hvaležen vam boni." In od takrat sva s Cesarjem živela v kombinaciji. Legel sem in strmel v okno. Ko je pozvonilo, sem takoj pla- sem jo dva dni, poznal sem jo skih trav in spletel majhen bič. prav natanko. Brskal sem po S tistim bičem sem skozi mre- svojem spominu, toda nikjer nisem našel njene podobe. Ko je požrla prvi list, se je ritenski umaknila na osrednjo vejo, in se odpravila po mladiki kakor po mostu k drugemu. Zdelo se mi je, da je naslednji trepetal pred usodo, ki ga je čakala: stisnil se je sam vase, vse je kazalo, da bi bil rad majhen in neviden. Bil je večer, nebo je bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja sonce. Povzpel sem se kvišku — in kakor se včasih zgodi, ko žo bezal gosenico, toda nisem je premaknil. (Konec prihodnjič) naj bi predstavljal golo, razko-račeno prsato žensko. V tistem trenutku se je čez obris plazila počasna stenica. Opustil sem podrobno ogledovanje in sem stopil k oknu. Okno je bilo precej veliko, zakriža-' no, zamreženo in na zunanji strani pregrajeno z neke vrste stopnicami iz motnega stekla, tako da sem videl samo ozkei pasove neba. Če sem se dvig raj proseče dejal, naj ležem. S Cesarem sva imela svoje račune; živela sva v kombinaciji, kakor pravijo jetniki. Ko so mi od doma poslali velik kos sira, sem prosil Cesarja, naj mi ga razreže. Cesar je vzel širin ko se je čez pol ure vrnil, mi je dal v časopisni papir zavite skrit lep metulj, tako je tudi v grdem človeku skrito'dobro srce. Metuljčki so vendar krasni, nastavljali pasti, medico, tobak, j kajne, otročički?" je rekla in strup, različne morilne in uspa valne praške ter podobna sredstva, ki so ovirala njih prenaglo množitev — izrecno pa jim strehe nismo nikdar odrekli. V to skupino so sicer spadale tudi uši in stenice, toda do teh dveh plemen nismo poznali strpnosti: uši smo imeli med vojno in smo jih preganjali z lugom in lisjakovo vodo; stenice pa so imele svojo ljudovlado v postelji starega očeta — po očetovi smrti smo tisto posteljo zažgali. Škodljive živali so živele v prosti naravi: zajcem smo nastavljali zadrgalice, ker so glodali lubje mladih drevesc, lisice smo preganjali zaradi kurje plosknila z rokami. S tem smo se vsi strinjali. "Seveda, seveda!" smo se drli. "Vsi metulji so krasni, samo vešče ne!" To je bilo vse, kar sem takrat vedel o gosenicah. Kasneje pa se je moje življenje tako zasuknilo, da sem se z gosenico pobližje spoznal. Meseca aprila leta 1930. so me pripeljali iz koprske kaznilnice v rimsko ječo Regina coeli. Tridnevna vožnja brez kruha, vode, spanja in cigaret, me je precej oslabila; za navrh pa so mi še roke omrtvele: prsti so mi zatekli in pomodreli, in ko so me "izpregli," se je na zapestju nil na prste in zvil glavo in "Poglejte otročički moji, ka- j pogled kar se je dalQ na levo, kor je v navidez grdi gosenici j sem ujel vrh Gianicola in kos Garibaldijevega. spomenika. To je bila vsa širna pokrajina. Pod. oknom je rasel divji kostanj. Moral je biti precej debel, star in visok, da so njegove veje segale do drugega nadstropja. Mimo mojega okna je štrlela kratka mladika. Na njej je bilo štirinajst že izvalje-nih lističev, štirje pa so bile še zabubljeni v temnorjavih, smolnatih popkih. Čez dva dni so se tudi ti nasrkali življenjskega soka in razgnali temnorjavi o-bod, kakor piščeta lupino, in se razpihnili. Bili so majhni, sve-tlozeleni, podobni čašicam ali pa napol odprtim otroškim ročicam. Vsako jutro je bilo v njih par rosnih biserov. Ob vzhodu je v vsakem biseru zagorelo majhno sonce. Prvega maja sem te bisere preštel — naštel sem jih sedem in petdeset. V dobri uri jih je sonce vsrknilo. Zamenjajte vaše hranilne knjižice za pohištvo, električne washers in ledenice KR1CMMAN & PERUSEK '^rnititke co. Waterloo Koad Odprto zvečer Pomanjkanje teka S kakim veseljem zavživate hrano? Ali sploh nimate teka? "TUM-AID" bo spravil vaš želodec v red. Priznano sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah ali pa v slovenski lekarni THE MANOKL DRXJG CO. Slovenska lekarna 1570)1 Waterloo Kd. Clevelnnd, Ohio »i.o. tu.» u t. m i>ct [proti pretegnjonemu križu^ eli okorelim mišicam gahtevajte svetovno-znanl anchor - — pain-expeller U hitro, gotovo pomoč tj tatvine, jazbecu smo ponoči ku- desnice pokazala prečna lisa LIFE'S BYWAYS "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" i "Nagovarjati sem ga morala, da j« Jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi j« povedala o Trinerjevem grenkem vinu." Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo 1 sapo, nečistost kože in težave, zdru- j žene * prebavnimi nerednostmi, in navda z življenjem oslabeli tek. Dobit« ga lahko t vsaki lekarni. trinerjev eliksir grenkega vina Joseph Triner Company, Chicago AL SIRAT GROTTO CIRKUS SEDAJ V PUBLIC HALL 17. februarja do 29. februarja ob 2:15 uri in 8:15 uri vsaki dan vidite BERTA "SAMOMORILCA" NELSONA Najboljtega krotilca zverine na svetu, in sto druaih senzacljalnih igralcev. Kesservlran! sedeži: 75c, $1, $1.85 in $1.50. Sploftna vstopnlnn 5 (le. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke to enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 Millions prefer if to mayonnaise- i/jtj / • Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. G'ven the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in rjT^S^ the Miracle Whip ijp' \ beatrr that's, exdw-^S^iSSST^f sive with Kraft. NORGE OHfLT IN THE PLUS VALUE O F BO REFRIGERATION • Part of the ph» rata* ta ftorge is the plus cold-making power of the RoHator. It b able to make more cold than you'll ever need, is simple fa construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the Rollatar improves with use. The extreme efficiency and dependubleness of the RoHator is the basis of saving in both food and refrigeration. Rollator Refrigeration enable« Norgo owners to save op to $11 a month. THE ROLLATOR... Smooth, e*ty, rolling power provides more oald—uft Ua cmmnL HO TOV QI¥ T n * ' jLatobtult B E F OR E • When you boy a mr waaber, you expect It to give you yearn of quiet, dependable, twuU» free service. Bat do you reafixe that, from the standpoint d dependable performance, the most important part of a washer is the part you never aee? Ift the t^niwilwlflu, And only the Norge washer has tbe "Autoboflf* transmission, with its system of "take-up points" which makes the Norgo truly a fife-lasting washer. (xfo&j to r imhr nU^flbUM« HMtWK'l SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.