ZASAVSKI mr* r~7 O 9 izdata Oktatnt o954 pošiljajo vsem de-? lovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu W okraja Trbovlje borbene pozdrave z željo f nadaljnjih uspehov v letu 1954. Okrajni y komite Zveze komunistov Trbovlje, Okrajni odbor SZDL Trbovlje, Okrajni sindikalni svet Trbovlje, Okrajni komite LMS Trbovlje, Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje, Okrajni odbor združenja rez. .oficirjev J.tbo.vJie Okrajni odbor RK Trbovlje, Okrajni odbor invalidov Trbovlje, Mestni komite ZK Trbovlje, Ljudski odbor mestne občine Trbovlje, Mestni odbor SZDL Trbovlje; Sindikalna podružirca rudarjev Trbovlje. Rudniški komite ZKS Trbovlje. Prav tako čestita vsem dopisnikom, sodelavcem, haročriikem in bralcem našega lista „ i 5 I O brastniški steklarni bi nosti pa s 100.4% — izvršili i Iekti dve gV1a/h-ay, 7, megli precej napisati, vendar smo plan realizacije po količini material; prav tako ^ se bomo ob koncu leta 1953 omejili le na nekatere posameznosti. Skozi celo leto so hrastniški steklarji pokazali, da so sposobni držati svoj sloves kljub nelojalni konkurenci raznih drugih steklarn. Svoje zmožnosti smo pokazali s tem, da smo navzlic vsem težavam, ki so se skozi vse leto pojavljale v to- odeovorneiše stontii v žt-rHcnJe i varnl' sv^e družbene obveznosti izpolnili m jih bomo za nekaj odstotkov celo prekoračili. Da Je res tako, nam povedo številke, ki jih je navedel tovarniški knjigovodja na zadnjem zasedanju DS. namreč: da smo z zaključenim tretjim tromesečjem letošnjega leta dosegli proizvodni načrt steklarne po količini s 101.2%, po vred- hrveo svojega delovišča. Kato se občinski ljudski odbori n« smejo nikdar nfmdttl pri Iskanju vedno trdnejših stikov * delavskimi sveti, ker bo uspeh večji če bodo skupno uresničeval! družbene načrte. Sadove takšnega sodelovanja čutimo posebno v treh rudarskih središčih. Dvomimo ds je M« proti temu napredku v splošne koristi, pa ral ho pristaš ali nasnrot-nlk STDT..T. Dvomimo tudi, da Je hP* d»n» Iniciativa ra ves nanredek kje drugje v večji meri kokor prav v delovnih kolekIMh. O lem govorilo oh-verno«H do skunnosti. ki jih nestavMajo eh upoštevan |n svo-Jeva lastnega ‘""nodarskega rrrvoja. so rr< tndl zgovorna or«č* zrelosti delavskega razreda ki hi z»!"*u m«*,»e« o naprednem razredu, če bi tako ne ravnal. Vemo tudi. da se bo socialistična demokracija počasneje razvijala, ako sindikati ne posežejo odiočnele s političnim delom v Socialistično zvezo, kjer se vzgnla večina de'ovnih Hudi. Tu prihalajo včasih do izraza mnenja, žsl.ie in tudi zahteve, ki se porodijo v družini. Ker ne najdejo noiasnila doma iz ka-kršoegn koli razloga, pa tudi zaradi »ljubega miru«, se prizadevanja posameznikov, odborov in svetov tolmačijo enostransko. Tega ne smemo prezreti, če hočemo vedeti re«nleo, če smo zagovorniki splošnih koristi In proti prenagljeni kritiki, ki pravzaprav rl kritika ker sloni na domnevah Sindikati torej s tretjim kvartalom z 98.97%, po vrednosti pa z 98.6%. Te številke jasno pokazujejo, da je delovni kolektiv Steklarne v Hrastniku v letošnjem letu vložil vse svoje sile tudi v to, da si pripravi čim več lastnih sredstev za izboljšanje prav tako je nova transformatorska postaja velika pridobitev za steklarno, nadalje kurilnica za lokomotivo, istotako so tovarniški mizarji z adaptacijo stare rnizame dobili nove higienske delovne prostore. Podjetje }e tudi kupilo ka-loriferje, ki oskrbujejo ddav- 0 Uredništvo in uprava Zasavskega vestnika. j 1 !X»C družbenega standarda za svoje ’ži ljudi, kar nam priča 7 novih; v to je poleg finansiranja stanovanjskih hiš ob Savi, »a- ! MnematogJafsS ^ dvorane v £*. dalje stanovanjska hiša »a Hrastniku, ambulante in dota-»Dirmajerjevem« hnbu in še cij krajevnemu prispevku v mnoga popravila na dosedanjih ] nad t !n { stanovanjskih zgradbah Teh dlnaijev, lep ki ga je ce- n° tael’ lotni kolektiv dosegel z marlji- čfennt ^ delom skozi vse leto. elanov kolektiva z delavskim svetom, upravnim odborom in MM Wiis žeiczBie^jei pel sinjimi (Mi zinil Kakor vsi člani sindikalnih organizacij, tako tudi železničarji ocenjujejo te svoje strokovne ustanove skozi prizmo, ki je zanimiva in vredna komentarja. Svoje sindikalno de- dlrektorjem podjetja, prav tako s sindikalno podružnico. Pa tudi v sami tovarni Je.ko- Važno je, da imaš poravnano naroln no Tudi v prihodnjem letu ni bo-; lpvanje primerjajo — tu mislim jazni za naše podjetje, ker ima predvsem podeželske organiza-mlad kader steklarjev in stro-! rije — z dejavnostjo svojih ko- Vendar bodo morali okrajni i »^ikainlh podružnic dxn-organi v letu 1954 gledati na 6ih podjetij in ustanov ter tako podjetje, ki bo potrebovalo in- vesticije, da se zgradi tovarna, spoznavajo, da v marsičem zaostajajo za njimi. Je med dru , . . : ? TJL glm prav zanimivo, da naše poki bo v ponos celotnemu okra- podruini« ju. v katerem bodo našli zapo-, ne znaj0 čestokrat ____ niti nočejo zavreči slitev ljudje, ki jim je rudar-! nekaterih že starih oblik dela, sko delo pretežko, zlasti pa zen- so ^anes prej škodljive kot ska delovna sila. i koristne. Se vedno se ne morejo V največji meri gre zahvala! otresti starih okovov preteklo-za lepe uspehe tovarne njene-! sti, svoje sindikalne podružnice mu direktorju Jožetu Klanjšku, pa njihovi člani štejejo še ved-ki vse žrtvuje za napredek pod- no za enake z organizacijami ietja. Celotni kolektiv mu želi pred vojno. Toda železničarji se tudi v prihodnje mnogo uspeha dobro zavedajo, da so precej, če v njegovem prizadevanju, da bi ne največ krivi takemu stanju tovarno še v naprej tako vodil, nekateri sindikalni funkcionarji, kot Jo je doslej. Rigo. ki s svojimi popolnoma napač- Veselo novo leto 1954 Pretekli teden Je uprava »Zasavskega vestnika« skupno z zastopniki DOZ izplačala posmrtno zavarovalnino svojcem ki ima poravnano naročnino do 15. v mesecu ima pravico do nezgodnega zavarovanja, in sicer za primer smrti za 10.000 dinarjev, za primer trajne in- naročnikom »Zasavskega vest- _________ _________ ______ nika«, ki so se smrtno ponc- validnosti pa za 20.000 dinarjev. še niso Izvršili svoje politične sročllL Zavarovalnino 10.000 dl- (Slika prikazuje zastopnike dere če so nkMvni v svojih narjev sta dobili tovarišici An- uprave »Zasavskega vestnika« delovnih kolektivih In tam do- gela Dolšak iz Podkuma in Ani- in vdovo zavarovanca, Ano Dr-segU enotnos* akcMe enet- ca Drnovšek iz Izlak. Vsak na- novšek, ki sprejema zavaroval-nost mora podpreti tudi itria ročnik »Zasavskega vestnika«, nlno.) , Srečno, veselo in uspeha polno novo leto 1954 želijo družinam in prijateljem trboveljski rudarji iz Vareša v Bosni: Edi Aškerc, Viljem Anželj, Štefan Baš, Franc Bec, Franc Blatnik, Franc Brečko, Albert Bregar, Ivan Bregar, Franc Brvar, Jernej Brvar, Anton Cesar, Jože Coklin, Maks Čamar, Zvone Čehovin, Avgust Dobovišek, Franc Dornik, inž Vladimir Franc, Alojz Garvas, Stane Godec, Marija Goljuf, Jože Gracar, Juli Hauptman, Stane Holc, Ivan Hren, Ivan Hrovat' Rudi Huda-i rin, Štefan Klančišar, Karel Klopčič, Vlado Knez, Jože Kogej, Marica Kolar, Jože Korbar, Janez Kralj, Filip Krhlikar, Franc Kuhar, Jože Lah, Karel Lah, Franc Lobnikar, Stane Markovič, Berta Medved, Janez Medved, Edi Petrič, Anton Petrič, Drago Plasajec, Jože Poglajen, Milko Povše, Karel Raz-boršek, Franc Ranzinger, Franc Resnik, Alojz Serša, Ivan Skale, Konrad Tomšič, Ivan Uduč, Franc Urbanija, Jože Vidovič, Franc Zmrzlak, Ciril Zorko, Mirko Zupanc, Slavko Zelecsnik in Anton Zibert. nimi prijemi mrtvijo že tako ah tako skromno delo organizacije. Zanimiv je zagovor naših sindikalnih funkcionarjev, Iti čestokrat na različna vprašanja odgovarjajo takole: »Delo v naših večjih ceitrih ni težko, mnogo laže Je od našega; tam gori 60 tovariši Glavnega odbora, so stari sindikalni delavci, ki s svojo dolgoletno prakso zanesljivo vodijo sindikalno delo.« Še večkrat pa pravijo, da se podeželski železničarji ne zanimajo za svoje sindikate. Ravno ta trditev, kakor tudi prva, je pa popolnoma neresnična. Navedel bom nekaj primerov, ki kažejo nekatere vzroke, ki ovirajo plodno delo teh naših podeželskih sindikalnih podružnic. Upravni odbori niso našli načinov in poti, ki bi jim članstvo sledilo, se pravi: skozi celo leto ni sindikalna podružnica prav ničesar storila, da bi naš železničar občutil in dojel, da je majhen del skupnosti in da lahko ravno v svoji sindikalni organizaciji razvija vso svojo politično, kulturno in strokovno izobrazbo ter si tako v svojem prostem času širi svoje obzorje. Zelezničasjl čutijo, da sindikalne organizacije drugih podjetij in ustanov na popolnoma drug način prijemajo za delo in da spet na najrazličnejše načine pritegujejo svoje člane k sodelovanju. Koliko je teh podružnic, ki so s svojimi člani v poletnih mesecih prirejale izlete, poučne ln zabavne, v različne kraje Slovenije ter na ta način svoje članstvo seznanjale z drugimi kolektivi in podjetji. Kolikokrat so spet druge organizacije na podeželju »kriiei* ■ za (Nadaljevanje ua 5. strani) PO SVETU V LETOŠNJEM LETU Januar je dal Združenim državam Amerike novo vlado. Na oblast j* prišla republikanska stranka, » pa je uspela največ zaradi popularnosti generala Eiscnbcnrer-ja, ne pa zaradi svojega programa. Ta izvolitev je bila najbrž glavni povod, da se je predsednik angleške vlade Win-ston Churchill odločil za nenadni obisk v Washing«onu. Konferenca azijskih socialističnih strank, t. j. Indije, Indonezije, Izraela, Japonske, Pakistana, Malaje, Egipta in Burme je bila velik dogodek. Na njej so sklenili, da bodo storili vse potrebno, da bi bili čhnprej rešeni najvažnejši azijski problemi. Tudi Francija Je dobila novo vlado z Mayerjem na čelu, ki je ob nastopu veliko napovedoval, pa bore malo opravil, tako notranjepolitično kot v odnosih s francoskimi prekomorskimi posestmi. Senzacija tega meseca je bila vsekakor »afera« kremeljskih zdravnikov. Stalin je dal zapreti vrsto znanih zdravniških osebnosti z obdolžitvijo, da so in da še pripravljajo umore sovjetskih državnikov. Ta afera ae je končala tako, da je Stalin če z nekaj mesecev umri, zdravniki so pa bili z opravi č*i — izpuščeni .ja mod zahodnimi velesilami in SraogsMco zvezo. Ofcfck maršala Tita v Londonu je utrdil simpatije do Jktgp-riavije v mednarodnem svetu. V Washington so prišli na obisk in na diplomatske razgovore z novo Eisenhowerjevo vlado angleški zunanji minister Eden in finančni minister But-fcr, takoj nato pa še francoski ministrski predsednik Mayer. Konec marca so Kitajci in Severnokorejci pritrdilno odgovorili na poziv poveljnika oboroženih sil Združenih narodov, naj bi nadaljevali z razgovori za sklenitev premirja. April Februar V tem mesecu je bil v Ankari podpisan Balkanski sporazum, ki so ga podpisali predstavniki Jugoslavije, Grčije in Turčije. V obrambnih naporih predstavljajo tri-združene države močan politični in vojaško-obrambni čmitelj. V Avstriji so na volitvah v narodno skupščino zmagali socialisti. katoliška ljudska stranka pa, ki je bila dotlej najmočnejša, je izgubila 3koraj 70.000 gtesov. Novo vlado je sestavil Julius Raab. Gonja proti Zidom, ki se je začela v Češkoslovaški, je zajela ves sovjetski blok. Izpadi proti Izraelu so dovedli do ustavitve diplomatskih odnosov med Izraelom in Sovjetsko zvezo. Izraelska vlada je bila mnenja, da namerava sovjetska vlada izrabiti prot izidov sle o gonjo Še posebej v zvezi z naftnim bogastvom v Perziji, Iraku in Sau-dovi Arabiji. Narac v Stalinova smrt jc odprla novo stran sovjetske zgodovine. Odkrila so se nesoglasja, ki so vladala v sovjetskih vrhovih. Medtem ko je bila doslej vsa oblast združena v eni osebi, je prevzel vodstvo moskovske vlade Malenkov, ki pa deli oblast z Berijo, kateri je postal notranji minister, z Molotovom kot zunanjim ministrom, z Bulga-ninom, ministrom vojne, in Kruščevom, ki je postal generalni sekretar sovjetske partije. Takoj po Stalinovi smrti se je pričela med njimi borba za premoč; izvršile so se tudi precejšnje notranje-polltične spremembe. z raznimi dejanji pa so pokazali, da nameravajo spremeniti tudi odnose z ostalim svetom. Nekaj dni po Stalinovi smrti je umrl predsednik češkoslova-še republike Gottwald, ki ga je nasledil Zapotockj- V organizaciji ZN je namesto Trvgve Liea postal generalni tajnik švedski diplomat Dag Hammarskjoeld Prt tej zamenjavi je prišlo prvič do soglas- V Ameriko jc šel nu -obisk« še kancler zahodnonemške republike dr. Adenauer. Britanski kolonialni imperij preživlja pretrese. Neredi \ Keniji in Nigeriji ter stalna na petost v Malaji nosijo peča. osvobodilnega gibanja proti bri tanski vladavini. Pričakovati je bilo, da b prišlo do podpisa sporazuma < ! izmnejavi ujetnikov na Korej ter neposredno zatem tudi d sklenitve miru, vendar pa juž nokorejaki predsednik' Sin Man »i ni soglašal z določih premirja. Francoska kolonialna vojna v fodokini se vleče že 8 let. N., francosko ofenzivo v Tonkim. so Ho Si Minhove čete odgovorile z vdorom v Laos. | V svojem govoru je predsed . mk ZDA Eisenhotver pozv., Moskvo, naj pokaže »dobri ; voljo« za pomirjenje med Vzhodom in Zahodom. Ta poziv p.. je izzvenel v Moški preveč »po niževalno«. Da bi ublažil ta ne prijetni vtis, je Winston Churchill predlagal, naj bi se čim prej sešla četverna konferenca Na oba predloga pa je Moskv. odgovorila z uvodnikom v »Pravdi«, povedala pa ni ni. novega. V Argentini je prišlo do po skusa atentata na Perona, prod sednika Argentine, ki se čedalje bolj opira na desničarske sile. i Na Japonskem je zmagala pri volitvah Jošidina liberalna stranka, pri volitvah v danski parlament pa so zmagali socialni demokrati Maj Zamisel o -evropski vojni« je v Zahodni Evropi naletela, tako na privržence kot na na- j sprotnike. Francozi se nikakor j ne »navdušujejo« za »prijatelj-1 ■tvo« z Nemci, vendar pa je! upanje na četverno konferenco, kjer naj bi bilo »nemško vprašanje« glavni predmet razgovorov, pripravilo zahodnonemško vlado, da je raticifirala omenjene sporazume. Pred italijanskimi parlamen-i' tarnimi volitvami je ves ito.ll-janski tisk, skupno z nekaterimi ] politiki in diplomati zopet sprožil ostro gonjo proti Jugoslaviji, postavljajoč tržaško vprašanje v ospredje. Govor pa, ki ga je . imel maršal Tito v Slavonskem Brodu, jc učinkoval i na itali-, janski politike i na tiste, ki jih ! podpirajo. Ponovno je povedal, . da naša država ne smo biti . predmet volilnih obljub lačne-’• mu italijanskemu ljudstvu. Sovjetska zve« i odnosov še zdaleč ne pomenijo prijateljstva. Peta obletnica ztogianae resolucije Komfuforma je našla naJo državo močno.in. lasno povezano z vsem svnJftjMjgbrtm svetom. Parlamentarne volitve v SLa^sesa: * vladna kriza, l^la vtada napa^o&devioe in ctcsKhjc, V sovjetskem delu Bratina je nastal upor, ki se je razširil na vsa glavna indmrhmjska središča. Istočasno pa so se pričele prifcA hnre Nagy, kar kaže, |pig§t,.na Madžarskem do-politlka polom prizadevajo, da bi se vsaj malo otresli hudega jarma. Senzacija prve vrste pa je bila aretacija sovjetskega notranjega ministra Berije. Razglašen je bil za »sovražnika sovjetske države« in »kapitalističnega agenta«. V zvezi z njegovo are-pa sp morali zapustiti Iva še trije r grah republikah. Adib Šlšakli je bil izvoljen za predsednika sirijske repobBke. Sprejeta je bila tudi nova ustava. Kot izgleda, išče Sišakh vzore pri generalu Nagibu, ker imata oba prevrata velike protestne stavke na Če- I isti vojaško-politični značaj. S korejske ironie škoslovaškem. Te akcije doka-j Jugoslavija je bila pozvana zujejo, da je ves sistem biro- Ana vojaško konferenco s tremi kratskega sovjetskega despotiz- zahodnimi velesilami. To pova-ma začel preživljati težko no- bilo je bilo hud udarec italijan-tranjo krizo. i ski diplomaciji in je vplivalo Po pregnanstvu egiptovskega1 tudi na osmo De Gasperijevo kralja Faruka jc postal prvi vlado, ki je dobila pri glasova-predsednik egiptovske republi- i nju nezaupnico in je moral De ke general Nagib. Ta dogodek Gasperi podati ostavko. bi mogel dati pobudo še drugim osvobodilnim gibanjem v arabskem svetu. Francija jd' naposled le dobila novo vlado. Predsednik vlade jc postal Laniel. Julij Junij Italijanski tisk jv po Titovem i govoru prevzel glavno besedo; pri širjenju senzacionalnih ve-1 sti, češ da sta Jugoslavijo in Konferenca zunanjih ministrov Balkanskega sporazuma v Atenah je še boij utrdila tesno povezavo treh svobodnih balkanskih držav. Med važnimi sklepi te konference je resolucija o tem, da predstavlja neodvisnost Albanije enega pomembnih elementov za mir in stabilnost na Balkanu. V Washingtonu je prišlo do sestanka zunanjih ministrov zahodnih velesil. Sklenili so pozvati Moskvo, naj privoli v sestanek štirih zunanjih ministrov, ki naj bi se vršil po parlamentarnih volitvah v Zahodni Nemčiji. Na Madžarskem je odstopil Rnkoei, na njegovo mesto pu 27. julija je bilo podpisano premirje v Koreji. Boji so prenehali. Kitajci in Severnokorejci so naposled privolili v predloge Združenih narodov. OZN je dosegla uspeh, ki utrjuje njen ugled in povečuje solidarnost med svobodoljubnimi narodi. Avgust i j' izmenjava korejskih ujetnikov, v New Yorku pa so se pripravljali na izredno zasedanje Generalne skupščine OZN. Med ZDA in Južno Korejo je bila sklenjena ogodba o medsebojni varnosti, ki je zelo neprijetno odjeknila, v Severni Koreji se je pa v istem času izvršilo veliko čiščenje visokih funkcionarjev, baje kot posledica boja med privrženci Pekinga in privrženci Moskve. Predlog o politični konferenci o Koreji je dvignil mnogo prahu, zlasti med Anglijo in ZDA, končno pa so izglasovali, da naj se konference udeleže vse države, ki so se bojevale pod zastavo OZN, na drugi strani pa Kitajska in Severna Koreja s Sovjetsko vlado. Glede Nemčije vztraja Sovjetska zveza še vedno pri svojem stališču, po katerem naj bi se ustanovila vsenemška vlada, ki bi podpisala mirovno pogodbo, zato naj bi se izvedle volitve, tuje čete pa umaknile iz Nemčije, medtem ko so Zahodne velesile mnenja, da je treba izvesti najprej volitve, ki bodo določile vlado, ki naj bi podpisala mirovno pogodbo. Da bi se vzdušje v Nemčiji še bolj zaostrilo, se je začela v Berlinu prava bitka za zavitke z živili, bitka pa je dobila Še večji poudarek, ko je sovjetska vlada povabila v Moskvo delegacijo zhodnonemške vlade, s katero sklenila pogodbo, ki daje emčiji polno »velikodušnih« a jšav. V Perziji so se s filmsko na-.ico zvrstili dogodki, v katerih j prišlo do poskusa državnega dara, ki ga je pa vlada pre-rečila, nekatere voditelje areti-ala, perzijski šah pa je pobegnil iz Perzije, zaradi česar je jil sklican regentski svet. Teden dni za tem pa je general Zahedi z vojsko izvedel vojaški ;dar, ujel Mosadika, se sam oklical za predsednika vlade, >ah pa se je vrnil v Teheran. Do prevrata je prišlo tudi v Taroku, ki so ga izvedle fran-_oske oblasti. Izgnale so maro-icega sultana Sidija Mohameda oen Jusufa, na njegovo mesto so postavile Sidija Mohameda ben Arafa. S tem dejanjem je hotela omejiti protifrancosko gibanje, »maroško vprašanje« je pa prišlo pred Generalno skupščino. Francija sama je prav tedaj preživljala obdobje velikih stavkovnih gibanj zaradi »varčevanja« na račun proletarskih in srednjih slojev. Končno je sestavil vlado v Italiji krščanski demokrat Pella, ki mu je tudi glavni del njegovega sporeda Trst. Zahteva, naj bi Italija dobila vse tržaško ozemlje, vključno jugoslovansko cono. Z vojaškimi demonstracijami, s koncentracijo čet ob naši meji, z nesramnimi izzivalnimi grožnjami ter obmejnimi incidenti je Pellova vlada sprožila doslej najhujšo protijugoslovansko gonjo. September Tri italijanske divizije v polni bojni opremi so bile koncentrirane ob naši meji. Italijanski tisk je do onemoglosti hujskal na mržnjo proti naši državi. Na partizanskem zborovanju v Okroglici, v bližini Gorice, je predsednik republike Josip Broz-Tito jasno povedal, da Jugoslavija ne bo trpela kakršnegakoli poseganja po našem narodnem ozemlju. Razkril je krivice, ki so jih preživljali primorski Slovenci v dvajsetih letih italijanskega vladanja v Slovenskem Primorju. Ob koncu svojega govora je pa navedel nov predlog za rešitev spora med Jugoslavijo in Italijo, s tem pa tudi tržaškega vprašanja. Dejal je: »Danes ni drugega izhoda, kot da postane Trst internacionalno mesto, čisto slovensko ozemlje pa naj sc priključi Jugoslaviji«, V Zahodni Nemčiji so se vršile splošne volitve v zahod-nonemški parlament. Zmagala je vladna krščansko-demokrat-ska zveza dr. Konrada Adenauerja. Oktober 8. oktobra sta oojavili ameriška in britanska vlada sklep, po katerem naj bi se angloameri-ške čete umaknile iz cone »A«, upravo tega področja pa naj bi prevzela italijanska vlada. Ta nenavaden in samovoljen sklep je povzročil val demonstracij po vsej Jugoslaviji. V Leskovcu in Skoplju, kjer je govoril maršal Tito, je podal še poslednji predlog: Trst naj bi prišel sicer pod italijansko upravo, toda vse ostalo ozemlje v coni »A«, kjer prebivajo Slovenci, bi morala dobiti Jugoslavija. Odločni protesti Jugoslavije so naleteli na velik odmev po vsem svetu. V Angliji so se sporazumeli o umiku britanskih čet s sueškega področja. Sedanjo angleško posadko bodo pridržale v bližini Sueza za primer, da bi lahko takoj zopet odšle v ogrožene kraje. Enostranski angloaroeriški sklep o Trstu je napravil tudi v Angliji hude skrbi. Avstrijci so proti priključitvi Trsta Italiji, ker bi po mnenju deželnih glavarjev taka rešitev ovirala gospodarski razvoj Štajerske in Koroške. November Obilo prahu je dvignila v mednarodni javnosti vest, da je Truman uradno obtožen, da je bil »sovjetski agent«. DejansKo pa gre za enega izmed mnogm političnih manevrov republikanske stranke, da bi preprečila napredovanje demokratov in upad priljubljenosti vladajoče politične skupine. V Ankari je znani turški no- vinar dejal zaradi tržaškega vprašanja: »Mi smo prijatelji Italije in Jugoslavije. Menimo, da je napetost med tema državama nesreča ne samo zanju, marveč tudi za ves svobodni svet«. Turčija ne dvomi, da se ne bi našla sporazumna rešitev. Prvikrat po 1943. letu se je zgodilo, da je zunanji minister ZSSR uporabil za svojo diplomatsko akcijo obliko tiskovne konference. Na tej konferenci je izjavil, da SZ glede Nemčije se vedno zahteva, naj se Zahodne velesile odrečejo svojim načrtom o evropski armadi m o spremembi zasedbenega statuta Zahodne Nemčije. V Avstriji je odstopil avstrijski zunanji minister dr. Gruber. Očital je vodstvu stranke, da je zašlo leta 1947 na pot tesnejšega sodelovanja z inform-blrojsko stranko v Avstriji in da se jc popolnoma naslonilo na SZ. Kancler Raab je sicer demantiral te trditve, ni pa preprečil Gruberjevega odstopa. Varnostni svet ZN bi moral obravnavati tržaško vprašanje, pa je vnovič prelagal razpravo o tem. Sovjetska zveza bo seveda skušala izkoristiti ta položaj ter ga čim temeljiteje izkoristila v svojih protizahodnih ln protijugoslovanskih prizadevanjih. December Amerikanci so spet pretrgali pripravljalne razgovore za korejsko politično konferenco. Washington je v vsej tajnosti pripravil ustavitev razgovorov, da bi na ta način podminiral mimo ureditev korejskega vprašanja ter še povečal mednarodno napetost. V Združenih državah Amerike se kažejo znaki gospodar - (Nadaljevane} na 6. strani) iacUt^iU 100 uc iivlitnia ciiUtatoeia 1flussoUnL,a (5. nadaljevanje) Pedro jc hotel odpeljati svoje ujetnike naprej v Como, toda ko eo prispeli v Moltrasijo (15 km severno od Coma), so videli, da je vse mesto razsvetljeno. Zvedeli so za prihod Američanov. Pedro, Bill in stotnik Neri so sklenili, da ne bodo Mus. solinija za nobeno ceno izročili Američanom. N«ri je predlagal, naj spravijo ujetnika v neko hišo, ki jo pozna v vasici Maz-zegra pr i Azzanu (kakih 20 km severno). Obrnili so oba avtomobila in se peljali do Azzana. Claretta Je imela 4« vodno pri sebi (tvojo torbico iz krokodilje«« usnja z denarjem in nakitom G lana je sedela • pripravljeno pištolo poleg Mussolinija Dobila je nalog, da ga mora ustrelit!, če bi poskušal zbežati Nerj je zaklical: »Liaf« Cer nekaj časa se je odprlo okno in gospodinja Lin Dl Maria 'e tx>moli'si »kožen 1 glavo. Neri je povedal, kdo budi, in »poročil, da misli prenočiti pri njih dva nemška ujetnika, neki nemški zakohški par, Kmalu so se pokazali tudi mož ln oba sinova Lie. Gospa Lia jo vrgla nokaj polen v štedilnik in segrela kavin nadomestek. Ko ga je poskusil, je Mussolini grdo skremžil obraz. Pedro Je še prosil, naj pripravi za ujetnike spalnico s svežo posteljnino. To je bilo kmalu napravljeno in Mussolini ter Clara eta odšla v sobo. Dva partizana sta se postavila pred sobo, dva druga pa sta stražila prod hišo. Pedro in njegovo spremstvo so se pn odpeljali v svoj glavni stan v Don-go. Luč v sobi obeh ujetnikov Je kmalu ugasnila. Stražarji, ki so stali zunaj, so slišali, kako sta Mussolini in Petacci še nekaj časa med seboj šepetala. Včasih so lahko razumeli brezupno: »Tuttoelnutile« (vse Je zaman). Se 30 ur življenja je bilo do konca. Ujetnika sta spala do 11. dopoldne. Da bi se lahko ifmil,je 6nel Mussolini svojo obvezo z glave, pri tem pa ga je Giaco-mo dl Maria spoznal. Tako) je s potoč il svoje odkritje ženi. Mussolini je prosil za zajtrk. Prinesli so polento z mlekom, klobaso, kruh in vodo. Ca« je mineval počasi. Od ! Pedra še ni prišlo nobeno sporočilo. Ko so začeli partizani govoriti o prihodu Američanov v Como, sc je Mussolini opogumil. »Na podlagi Hitlerjevih pisem bom dokazal, da sem bil vedno prijatelj Amerike. Prekleti Nemci, ti so vsega krivi!« POLKOVNIK VALERIO Pred poldnevom je prispel v Dongo polkovnik Val er to, predstavnik osvobodilnega komiteja Iz Milana. Njegovo pravo Ime je bile Valter Ausidio, po poklicu knjigovodja. Ker je bil star komunist, je presedel od svojih 35 let, 5 let v ječi kot politični kaznjenec. Bil Je med pribočniki Luigic Gallosa, vrhovnega komandunta italijanskih partizanov, ki je bil že med Špansko državljansko vojno komisar »lavne Internacionalne brigade. Valerio « v vojni porušenega, smo na no-zgradili, nastale so nove bolnice, električne centrale, to-■me, ceste, nove železnice, odrli smo nove rudnike — da, ■'la jezera so nastala, nova jeze-i za naše elektrarne in vse to :tvarja podobo novega jugoslo-rnskega človeka, nov lik naše mlje... Razposajen otroški smeh naju prebudil iz najinega premlšlje-anje. Otroci so se vračali iz šo-Vrata so se odprla in vstopil c njen vnuček Jvanček In takoj ačel veselo kramljati. Sele ko je obil za jesti, je prenehal govo-ti ter se je z veliko slastjo lo-I okusne jedi. Vsa srečna ga je babica opazo-ala in njen obraz se' je spet razvedril: »Ali M čisto Borutu podoben?« je vprašala. »Da, cel Borut bo,* sem ji odgovoril. Oba sva ga gledala in občutila, da je tudi on del ponosnega, zdravega naraščaja našega naroda, ki bo v novi socialistični državi doživel vse tisto, za kar je daroval svojo krt njen etn tn moj prijatelj Borut. i Silvester. Prve Mn; mm ..HeMšT Narodni ksroj Vratanar Tono-An tonmko Voščila pripadnikov JLA Vsem bralcem »Zasavskega vestnika« kakor tudi vsem znancem in prijateljem želimo vojaki, ki smo na odsluženju svojega kadrovskega roka, z vojne pošte 7046/26 in 7853 srečno in uspeha polno novo leto 1954: Silvo Juvan, Stanko Brleč in Milan Savšek iz Trbovelj, Marijan Mauser, Jože Peršič, Vlil Benedik ln Anton Sunta iz Hrastnika ter Peter Vodenik iz PoUntka in Berti Mole 1* Radeč. V cilju razvijanja proizvodnje novih izdelkov je podjetje »Mehanika« v Trbovljah te dni ekončalo serijo tehtnic in pripomočkov za ugotavljanje kvalitete žitaric. Kompletna garnitura sestoji iz žitne merice, tehtnice in sonde. Žitna merica, ki predstavlja zaključeno merilno napravo, je stavljena iz sledečih glavnih delov: dvokrake tehtnice 25 dkg, prototipa, valjaste merice vse- ^ bine četrt litra, stavka potreb- ’ nih uteži in stojala za tehtnico, j K temu pridejo še sledeče pritiklin^: valjasti polnilec in si-palec, sekač, prevodnik in lesena šatulja. Žitna merica, ki ji pravijo tudi »Soperjeva« merica, se uporablja za določevanje hekto-litrske težine žita, pa naj sl bo pšenice, rži, ali pa ovsa in ječmena. Žito natresemo najprej v valjasti polnilec do znamke »četrt litra«, skozi spodnjo dozirno odprtino pa ga spustimo nato v sipalec/ Pod tem je nameščen prevodnik, ki omogoča enakomerno usedanje žita v tretjo valjasto merico četrt litra. kakor hitro izpodmaknemo sekač. S tem nato še odrežemo gornjo plast žita tako, da ostane v valjasti posodi enakomerno natreseno lito, natančno četrt litra vsebine. To množino žita nato tehtamo z natančnostjo do pol grama, na kar s pomočjo tabele določimo težo 100 litrov žita v kilogramih. Ker se z nakupnoprodajnlmi po- : godbami določa hektolitrska ! teža žitaric, je mogoče s to * 1 tehtnico sproti kontrolirati prispelo pošiljke žitaric glede nji- i hov,; kakovosti. Zgoraj našteti sestavni deli j žitne merice so izdelani iz me- i denine ter svetlo ponCdjani in j razstavljivi tako, da jih je mo- j goče vložiti v lično izdelano leseno škatlo, kjer *o vsa ležišča za ponfkljane dele obložena s klobučevino. Podobno kot žitna merica Je izdelana tudi laboratorijska tehtnica nosilnosti 200 g, katere deli so tudi iz ponikljane medenine, razstavljivi in aprarv-ljeni v leseni šatulji. K tej je izdelan stavek prodrl jaki h uteži. S to napravo je mogoče izvesti vsa laboratorijska tehtanja žitaric kot n. pr. tehtanje mokrega in izsušenega žita, prekomernih in normalnih Sitnih primeai kot n. pr. plev, ljubke ftd. : Da pa je možno odvzemanje vzorcev iz vagonskih pošiljk, kjer se prevaža žito v nasutem stanju, je podjetje izdelalo sonde. ki omogočajo izbrati lz kupa žita na več mestih vzorce do globine 1 do 1,5 m. Medeninasto cev v cevi s konico na enem kraju in ročico za vrtenje cevi na drugem kraju porinemo na razna mosta kopice žita, kjer »e vsipajo v podolžne zareze cevi žitna zrna. Nato cev v cevi spet zaobrnemo, da se odprtine zeipro in potegnemo sondo ven. V sondi imamo vs« plasti žita iz globine do 1,5 metra, ki ga nato preizkušamo. Z uporabo sond torej predvsem do- ločamo kvaliteto nasipa plesti žita. Tovrstne priprave za kontrolo žitaric uporabljajo predvsem velike kmetijske zadruge in posestva, zlasti pa podjetja, kt se pečajo z nakupom in prodajo žitaric. Imeti jo morajo vse vojaške enote, ki 1 javne za dokaz verodostojnosti kvalitete žita. Podjetje »Mehanika« v Trbovljah je prvo. Iti je začelo proizvajati te merilne pripomočke in je s prvo serijo natanko v določenem terminu postregla naši JLA, tako da ima tudi naša Armada tovrstne prevzemajo vagonsfce pošiljke vseli vrst žita in delajo kontrolo vsake dospele vegonrice pošli jatve. Ker se pa pojavljajo ob dospelih nekvalitetnih pošiljkah žitaric čestokrat tudi arbitražni spori, morajo biti take preizkuševalne naprave točne, predvsem pa preizkušene in žigosane od uradov za kontrolo meril. Sele takšne so ve- precizne instrumente iz domačih rok. Prejšnja leto so se namreč te naprave uvažale iz tujine. Izgloda, da bo podjetje izdelaflo v prihodnosti še več takšnih merilnih naprav, preden bodo vsaj naši žitorodni kraji in večji konsumenti žit opremljeni za preizkus vseh žitaric. -s Graničarja sluh ne vara Snežna zimska noč je vladala nad pobočji Julijskih Alp. Tu, med pobeljenimi smrekami in jelkami, se je vzpenjala patrolna steza. Vodja patrole Mftosav Brzanovič in njegov spremljevalec Milisav Ramovič sta se težko prehijala skozi globoki sneg. Oster zapadnik Je tulil skozi razredčen! gozd in jima nameto-Ttl trde snežinke, ovirajoč jima prt tem gibanje in opazovanje. Prispela sta na kraj, kjer ju mora srečati druga patrola, ki je odšla te poprej po svoji nalogi. Daleč spodaj se je premikala mi-ličniška patrola. Zanjo Je Brta-novič tum vedel. Obstala sta. Ostri sluh izkušenega Brzanoviča je začutil skozi žvižganje vetja še neki drugi šum v bližini. Kakor da je pod neke nogo zsškrtal sneg. Vendar ni bilo videti ničesar razen drevja ln drobnih snežink, k! so nošene po vetru, napolnjevale prostor. Vendar, šum se je ponovil. Brzanovič je naglo naperil puško v to smer in zaklical: — Kdo tam? Namesto odgovora je postavil neki negotovi glas prottvpraša-nje: — Ali je to naša patrola? Brzanovič in Ramovič sta se spogledala. Glas jima je bdi ne- poznan — znak, da ne gre za patTolo, ki bi jo morala srečati. Niso pa tudi miličniki. Ta drhteči, bojazljivi glas nt glas vojaka — nedvomno. To pomeni... — Kdo tam — streljal borni — zakriči še glasneje Brzanovič, prepričan, da gre za ljudi, ki ju poskušajo prevarrti. — N«, na — mi saoe rivtiiati.. — še bolj bojazljivo odvrne neki drhteči glas. Prad patrolo m pojavijo tri črne postave. Graničarja se Jimt približata. Poleg njih, na snegu, so ležale bele rjuhe, ki so jih neznanci ta hip odvrgli s sebe .. — Hoteli smo le nekoliko po •vetu — so jecljali avanturisti, gazeč globoki sneg pred graničarjema. VABILO Ustanovna skupščina Študentskega kluba okraja Trbovlje bo v nedeljo, 3. januarja 1954, ob pol 9. uri dopoldne v okrajni j dvorani v Trbovljah. | Vabljeni vsi študenti okraja i Trbovlje tor ostali akademski izobraženci, da se skupščine , udeleže. Iniciativni odbor. Sten 4 Slovesne prireditve ob H. občinskem prazniku NOV v Litiji M drug: Bblettci obstala Sl iiišBep afoifdap ptifefl« i Trtttv! UidsKi odb »r mestne otožne l ittta r*r Ž E L 1 SREČKO KOVO LETO 19 5 < vsem delovnim kolektivom in množičnim organizacijam in preko njih vsem svojim volivcem na področja Ljudskega odbora mestne občine Litije. VSE SILE ZA IZGRADNJO SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Ob letošnjem drugem praznovanju občinskega praznika NOV v Litiji je pripravil marljivi prireditveni štab bogat in res umetniški program. Vse številne kulturnoprosvetne prireditve, predavanje Ljudske univerze, kino predstave za mladino in odrasle, šahovski turnir In raznovrstne športne prireditve so dokazale, da je v Litiji razgibano društveno življenje in da ob občinskem prazniku tekmujejo vse naše ljudskovzgojne organizacije in odseki, da bi čim več in v čim večji meri doprinesli k skupnim proslavam partizanskega praznika — v spomin na znano bitko na Tis ju dne 24. decembra 1941, ko so borci n. štajerske grupe prizadejali močnejšim nemškim enotam občutne izgube in jih osmešili pred vsem svetom, ko so se v osrčju okupiranega nemškega rajha pojavili borci za svobodo in jih naklestili že v prči večji bitki. Partizanska patrulja na Tisju Vojaško tradicijo na ta dogodek pred 12. leti je podčrtala patrulja članov litijske ZB, ki je pohitela pod vodstvom nekdanjega komandanta Zasavskega odreda tov. Ivana Belca-Belija na Tišje in je ob tamkajšnjem spomeniku položila cvetje ter počastila spomin padlih borcev za svobodo. Patrulja se je vrnila nato v Litijo s staro partizansko zastavo na čelu ter dospela domov ravno v trenutku, ko je imel ljudski odbor mestne občine Litije slavnostno sejo. Komandir patrulje tov. Beli je podal raport predsedniku občine tov. Blažu Svetini in ob-fiaešcemu odboru in poročal o podrobnostih pohoda patrulje. Patrulja je bila sprejete z živahnim aplavzom. Močna baklada na Savi V okviru proslav je sodelovala tudi litijska savska mornarica — člani litijskega Brodarskega društva »Sava«. Naši veslači so se v soboto zvečer — bila je že trda tema — spustili z vsem plovnim parkom v reko Savo nad mestom. V strnjeni skupini so nato vozili po sredini savske struge. Na mostu ii) ob obrežju so jih pozdravljali številni gledalci, ki so bili prav tedaj namenjeni h gostovanju ljubljanske Opere. Na vsakem čolnu j* bilo po več luči, kar je dalo mimohodu članov Brodarskega društva še prav poseben sijaj in značilnost. Veslači so se nato Izkrcali v bližini pre-dilniiklh stavb In prisostvovali prvi operni predstavi ▼ Litiji. Gostovanje ljubljanske Opere v Litiji Za II. občinski praznik smo doživeli v Litiji zgodovinski obisk ljubljanske Opere. Obisk nad 150 članov Opere: soli- stov. zbora, baleta, orkestra in tehničnih sodelavcev je terjal precejšnje žrtve. Tako zahtevno gostovanje je bilo povezano razumljivo z mnogimi nevšečnostmi (n. pr. prevozom vseh kulis in ostalih rekvizitov). Gostovanje pa je uspelo nad vse zadovoljivo in so umetniško delo naše opere spoznali tudi zasavski kmetje, delavci, mladinci in drugi, ki sicer ne zahajajo redno v hram naše gledališke umetnosti v Ljubljani. Ob tem gostovanju so nekateri celo prvič prisostvovali izvedbi prave opere, kar je torej važno ne samo iz umetniškega, temveč tudi iz vzgojno-poiitičnega gledišča, saj so spoznali delo naše vodilne umetniške ustanove vri sloji podeželskega prebivalstva, tudi iz oddaljenih hribovskih vasi. delavnic in tovarn. Ljubljansko Opera je izvajala trktojansko opere Jakova Gotovca: »Ero iz onega sveta«, i Delo je režiral Ciril Debevec, ki je uvodoma pojasnil kratko vsebino opere, te naše najboljše jugoslovanske opere. Dirigiral je Rado Simoniti, kot solisti pa so nastopili Drago Čuden kot Miča-Ero. Milica Polajnarjeva je bila Djuia, njena mati Doma Elza Kariovčeva, Marko Ferdo Lupša, mlinar Rima pa je bil Vekoslav Janko. Pri litijski izvedbi je nastopil celoten orkester in balet, solo točko sta pa oTosala Breda Smidova in Po-lik. Gostje so nudili litijski pu-1 bliki umetniško zelo lep večer. Razpoloženje se je dvigalo od dejanja do dejanja. Ob zaključku opere je dvorana valovila v I hvaležnem priznanju in aptinr-dirals nrav vsem izVarjafcesn. i Predstavniki množičnih otripni-; aacii so obdarili soliste s topiti cvetja, tov. Minka Stridkasjeva pa se je zahvalila v imenu Tš-tijskih množičnih organizacij dirigentu Simonitiju za večer poln užitka in mu poklonila v spomin na prvi obisk v Litiji krasen zlat venec. Slavnostni predstavi na večer predpražnikom je prisostvovalo več gostov, tako n. pr. narodni heroji France Poglajen-Kranjc, Dušan Kveder in Simon Sekirnik ter že več drugih borcev s Tišja, med njimi tildi tov. Stane Keber, predsednik Zveze borcev za okraj Ljubljana-oko-lica. Obisk Številnih predstavnikov oafih prvih borbenih enot ter žtfvilno občinstvo je bilo lep okvir h krasnemu umetniškemu več|p-u, ki nam ga je dala naša Opera. Res smo ji ra ta obisk hvaležni. Naj slede še drugi! Slavnostna sfija Mastnega ljudskega odbora V nedeljo dopoldne ob 10. uri jg bila v okusno okrašeni sindikalni dvorani na »StavbaJs« slavesna seja Ljudskega odbora mestne občine Litije. Navzoči so bili prav vsi člani LO, več preživelih borcev n Tisia, pred-stavniki ZK, SZDL, »Svobode«, šol in množičnih organizacij, I pa tildi zastopniki pionirjev, | člani delovnih kolektivov in dr. Slavnost ie uvedla godba litijske »Svobode« z »Internacionalo«. Slovesno sejo je začel pred-••''doik mestnega odbor«, tov. Blaž Svetina, ki je govoril o j pomenu dneva IT. občinskega j ornzn*ka ter prikazal razvoj j naše NOV in napore Litije za I izm-adnio socializma. Tov. Svetina je nato čestital našemu rojaku generala Francu Poglejenu-Kranjcu k zasluženemu imenovanju narodnega heroja ter mu Izročil spominsko darilo. Narodnemu heroju, našemu legendarnemu junaku Kranjcu so nato čestitali še predsednik ZB tov. Robsc Gorenje, sekretar MK ZKS tov. Franc Mehle, nosilce opesnsatoe iz leta IMf, m drugi predstavniki delovnih kolektivov. Nad vse ganljiv pa je Ul prizor, ko » obstopili tov. Kranjca pionirji to pionirke litijske osnovne šole tor mu izrekli iskrene čestitke k pomembnemu odlikovanju. Nato so mu izročili krasen šopek cvetja. Mladina je ganila s svojimi čustvenimi besedami dvorano do solz. Počastitev žrtev NOV ob partizanskem spomeniku Za tem se je razvil iz sindikalne dvorane sprevod do par-tizaadkaga spomenika v Litiji. Čeprav je prireditev motil jesenski dež, so se zgrnili okrog spomenika številni domačini. Godba »Svobode« je zaigrala žalostinko, nafcar so narodni heroj Kranjc, predsednik občine Blaž Svetina in predsednik ZB tov. Franc Gorenje položili ob spomeniku 130 padlim Li-tifčonom krasen venec — tov. Peljeva, nekdanja partizanka, Id je prihitela na občinski prardik iz MbnSfce Sobote, pa kito cvetja. Prijetno slovesnost so po-vpdBgnUi pevci »Upe«, ki so zapeči pod vodstvom tov. Jože- I ta Cajhna partizansko pesem | »Prečuden cvet«, združena zbora »Lipe« in litijske gimnazije sta pa pod taktirko tov. prof. Verena Korošca zapela veličastno množično skladbo »Pesem o svobodi«. Tako se je Litija ob svojem n. občinskem prazniku, ko je slavila spomin na težke dni : 1941-1945, pa tudi na uspehe v [ svobodi, oddolžila tudi padlim partizanom in žrtvam okupatorja ter njegovih pomagačev. Podobne prireditve, kakor v Litiji, so bile nadalje v Šmartnem, kjer eo istočasno proslavljali Utico na Tisju z lepim sporedom, patruljo in slavnostno sejo. OBVESTILO VSEM DOPISNIKOM Ker smo morali novoletno številko zaključiti prej kot običajno, nismo mogli objaviti ničesar o nastopu dedka Mraza v našem okraju. Ker bi pa radi objavili to v prvi številki v letu 1954, Vas prosimo, da kljub praznovanju pošljete svoja poročna najkasneje do 3. januarja 1954 v naše uredništvo. Uredništvo »Zasavskega vestnika« OBJAVA Izvršni odbor Ljudske prosveto okraja Trbovlje sporoča vsem. da potujoči kino zaradi tehničnih ovir v januarju ne bo igral. Kdaj se bodo ponovno pričele predstave, bodo ljudje obveščeni. če se spomnimo nazaj, je dve leti od tega, ko so v Trbovljah nekateri — črnogledi ljudje, bi rekel — govorili, da bo kar petdeset ljudi iz mizarskega obrata CRD ostalo brez del«, ker namerava tovarna ta obrat razpustiti. Kdor je takrat tako govoril in mislih se je zmotil. Danes iz gleda ta stvar popolnoma drugače. Mizarji v svojem pomožnem obratu CRD so bili takrat povsem drugačnega mnenja. Ta številni mizarski kolektiv se je vzgojil iz preko 50 let starih rudniških mizarskih delavnic in je bil v svojem pravilnem gledanju na položaj premočan, da bi odnehal. Ljudje tega mizarskega kolektiva so vedeli, kako so nam potrebne pridne, delavne roke, za katere je bilo in bo dela vedno dovolj. Ustanovili so si svoje lastno podjetje — in 1. januarja 1952 5e prvič zasedal njihov delavski svet; na tem zasedanju so sprejeli važne sklepe, kakor je zapisal tudi naš »Zasavski vestnik«, namreč: 1. s 1. januarjem 1952 se bo mizarski oddelek CRD združil z Mestnim mizarskim podjetjem v Trbovljah; 2. vodil bo brezhibno mizarsko podjetje v socialističnem smislu in 3. začel bo takoj z gradnjo nove, ustrezne mizarske delavnice In res: vse te sklepe je ta delovni kolektiv uresničil. Naša ljudska oblast, ki je videla prizadevanje teh ljudi, jih je v tem tudi podprla — dala jim je potrebna sredstva na razpolago. Danes je to kolektiv, ki dobro dela. Umno. gospodarjenje z družbeno lastnino je dalo kolektivu dve glavni smernici za njegovo dejavnost V glavnem izdelujejo v tem podjetju stovbeno-mizarska dela ter pohištvo cenejše izdelave, da se njegov kolektiv prilagodi kupni moči širših množic, j Delovni prostori, ki so jih skončali v tej veliki mizarski delavnici že lani na Dan republike, so danes že premajhni; dograjuje se še en det ki bo dovršen za 2. obletnico njihovega podjetja. S tem bodo pridobili na prostoru, da bo mizama lahko zaposlovala 120 ljudi. To. je nujno potrebno že zaradi tega, da bodo lahko sproti izvrševali naročila, ki jim jih j« v izredno kratkem času prinesel glas o njihovem kvalitetnem delu za več kot pol leta v naprej, in to to celo iz drugih republik. — Naročnikom ugaja tudi to, da podjetje dostavlja zgotovljeno pohištvo tudi na dom, čemur se druga podjetja izogibajo. Da bi to izboljšali kvaliteto svojega dela, je ta mizarska tovarna poslala nekaj svojih ljudi v tujino v tečaje za imitiranje plemenitejšega lesa. Podjetje pa ima tudi nekaj težav. Poleg pomanjkanja pro-| štorov, zlasti v pleskarskih de-1 lavnicah, predstavlja v tovarni »ozko grlo« strojna delavnica. Da ta zadovoljuje potrebe ročnih delavnic, delajo s stroji v dvetretjlnskih izmenah. Ovira Jih tudi to, da jim manjkajo nekateri specialni stroji za obdelovanje lesa. Kolektiv se trudi, da bi to hibo v okviru razpoložljivih sredstev čimprej odpravil. Posebno velike težave pa povzroča podjetju nakup lesa, kateremu lesni manipulanti pri zadrugah neupravičeno dvigajo cene. Podjetje želi cene svojim izdelkom čimbolj znižati, da bi bili vsakemu delovnemu človeku dostopni. To si kolektiv prizadeva, ne da bi trpela kakovost izdelkov. Iz razprav delavskega sveta v tem podjetju je razvidno, da so cene za les v primeri z mezdami mizarskega kolektiva previsoke; tega nesorazmerja pred vojno ni bilo, kar danes podražuje pohištvene izdelke za široko potrošnjo, o čemer je pisalo pred kratkim tudi naše republiško časopisje. Kolektiv Strojnega mizarstva v Trbovljah želi nadalje sodelovati s podjetjem »Oprema-Eksport« v Ljubljani. Iz teh dveh vzrokov je kolektiv sklenil, da si v bližnji prihodnosti uredi svojo žago in z njo izpopolni svoj mali kombinat, kar je v- trboveljski dolini spričo naravnega porasta prebivalstva in delnega skrčenja osnovne industrije v Trbovljah tudi nujno potrebno. Povečanje svojih proizvodnih možnosti si bo podjetje zagotovilo, če bo ostak> zvesto svojemu načelu, namreč da s solidno postrežbo tor s cenenimi in dobrimi izdelki služi potrebam ljudstva. Kolektivu Splošnega mizarstva v Trbovljah čestitamo ob drugi obletnici njegovega prizadevnega dela in mu želimo v prihodnje še več uspehov in delovnih zmag. -r ISovo leto rudarja Jernejca »Veš, Mata, na takšen dan, kakor /e danes, mi pa popoldanski šiht res ni pogodu.« Jernefc st je obuval tetke gumijevke in radovedno gledal obilnost ienlnega telesa. »Ne vem, sakaj me imenuješ •stara*; mar sem res tako stara, da ne veš več, kako mi je Imet« — pogled pa ji je kakor v potrdilo pravkar izgovorjenega ušel do pasu, kjer je z vidnim zadovoljstvom opazovala te svojo ietrto in verjetno zadnjo obilnost telesa. »Ne, ne, stara, se pravi Ana. nist tako stara; sat to sama dobro veš! Toda ka/ hočeš — navada je železna srajca, in kakor vsi, kar nas je Knapov, Izražamo na svoj način svoje misli in telje, tudi fas ne maram biti izjema. Končno — Ana — pa !o ni nič slabega in hudega-, rudarji uporabljamo radi svoj poseden zaklad tudi takrat, kadar se raznežimo.« •Da, ka/ sem ie hotel reči: najrajši bi danes ostal doma, ko smo na pragu novega leta, da bi lahko šel po koloniji in obiskal stare znance.« •Zraven pa popival!« je takol pristavila Ana. •Oh kaj, popival: nič ne rečem, da ga n« bi popili kak kozarec, saj veš, da knapovska beseda rajši leče, te nam po grlu steče ka/ mokrega.« Kakor vse rudarske žene, tudi Ana ni posebno marala takšne sprehode svojega Jernejca. Najrajši bi ga Imela vedno doma, kjer se je, kakor vedno, ob svojem štedilniku počutila najbolje. Jerneje je lo dobro vedel, le od časa do časa ji /e ušel, zlasti sedaj, ko je njegov tretji otrok zapustil dom. •No, nič hudega, bom pa po šihtu malo bolj pohitel, da bom spet prt tebi.* Ob teh besedah ji je poredno pomežiknil in gledal njeno telo, ki je nosilo svoje težko breme. j »Ne, Jerneje, tokrat bova doma. Saj veš, da moj čas prihaja, in danes se počutim zalo trudna; verjetno te bom počakala ie v postelji.« •Tega pa n« smeš, Ana!* Jerneje /e silno sovražil povratek s svojega težkega dela, če je našel dom nerazsvetljen, ženo pa v postelji. Ob takih prilikah, ki so blle silno redke, ker sc jih je Ana Izogibala, je Jerneje vzkipel In rekel kar nekako robato In skoro surovo: »Moj oče je živel oseminosemdeset let, delal jih je v rudniku petinpetdeset, mati je rodila sedem otrok, a ga je vedno pričakala, vračajočega se Iz jame, v kuhinji, kar je oče štel za svojo pravico.* •Danes me pa res moraš po-, čakati; staro leto se poslavlja, najinih otrok pa ie danes verjetno ne bo domov.* Ana mu je napolnila pred odhodom v službo čutaro grenke črne kave — čutaro, ki jo je njen Jerneje podedoval po svojem očetu, katero mu je izročil, ko je prišel zadnjikrat iz lame. I Vedno jo 'je* tam poplaknil z na/člste/ig vožlo, ki je Izvirala v jami, ko je med iihtom Izpll zadnji požirek kave. Jerneje pa je medlem vzel Iz predala ščepec cigare, ki mu je v jami lajšala strast po kajenju. I V mladih letih ga je Ana pred I odhodom v jamo vedno poljubila In se tesno privila k njemu. Danes, po tolikih letih skupnega življenja, pa /e Jerneje Imel navado, da jo je rahlo udaril po Ilcu, kar je Ani posebno godilo. •Vktli, Ana, ie nekaj ur — pa bova spel eno Ido starejša.« Rekel ji je ie hitro: •Srečno!* in ie je slišala njegove korake, skozi okno pa ie malo sključena ramena Jernejca. Pred jamo je prišel vedno ob Istem času. Posedal je tamkaj na lesenem tnalu, kjer je sedel ie njegov oče. Is žepa je Izvlekel zadnjo cigareto in sfraslno vlekel zadnje dime. Prihod starega višjega rudniškega paznika Andreja so pričakovali še vsi v čakalnM, kjer je Izdal rudarjem svoja poslednja navodila in odredil delovna mesta. •Tl, Jernefc, boš danes kar sam v levem probolu stare jame. /skopal boš tamkal poslednje ostanke lesovine, prihodnji leden pa začnemo z odkopom.* Odhajajoč skozi vijugaste ste-! ze prostrane Jame Jerneje ni mnogo premišljeval. Ko pa je po skoro polurni hoji prispel na delovišče, je sam pn sebi mislil: Glej ga, lisjakaI Ni mi dal pomagača. Dobro vč, da je dela res samo ie za nekaj ur. — Oblika izkopanega prostora se mu je danes zdela popolnoma drugučnn kot sicer: strop mnogo nižji, tako da Je s sklonjeno glavo vstopil in odložil telovnik, hkrati pa vzel Iz žepa konec cigare, ga porinil v usta, prijel za sekiro in začel z delom. Kadar je Jerneje delal s sekiro, ni nikoli mislil na drugo kot na lo, da ne bi napravil kakšen za/nab brez potrebe. Slovel je pri tovariših za nenadkrll/lvega rekoča in zelo zmožnega reševalca. | Bilo mu je vroče. Odložil je še srajco In nadaljeval delo. NI I slišal pokanja In škripanja nad glavo, dokler ga ni slednjič predramil močen udare c na glavo. Dvignil /e glavo. Komaj je ušel debelemu kosu premoga, drobec pa mu je zletel na glavo. I »Glej ga, vraga, tedaj sam leti s stropa! Kadar ga pa koplješ, se li pa na vse kriplje upira,* je zagodel. »Se po glavi bi jo kmalu skupil,* je dejal, ko je strokovnjaško ogledoval črno gmoto pred seboj, ki se je v svitu njegove jamske svetilke čudno odražala. Uprl se je z vse ' moč/o ob njo, jo zavalil v stran, potem pa spet nadaljeval delo. Donelo je še dalje, čudna zamolklo In vollo, toda Jerneje ni ničesar slišal. Kar naenkrat le začutil, da se okrog njega maje In stresa — hip salo ga je pa ie močan sunek pritisnil na tla, na levo ramo: cela plast premoga se je vsula In ga tako tiščala, da je onemogel. Malo kasneje mu je ugasnila ie svetilka. Urno se je j s drugo prosto roko, opirajoč se čvrsto ob skalo, pretil stran k steni odkopne praznine, komaj ie pravočasno, kajti tik nato je mogočen sk>l zaprl Izhod tako neproduino. kakor da bi ga nalašč Izdelali jamski zidarji. Na ramenu je začutil neko toploto, nato pa le nekaj polzelo navzdol. Kri, je pomislil. Hkrati je čutil, kaka mu cela leva stran telesa postaja mrtva, brez življenja. Se la hreščalo. Se vedno so posamezni sloll kamenja, pomešani s premogovim prahom, padali navzdol In tako vedno bolj neproduino zoževali že luko nevellko odprtino. j Torej zasuli —• je hipno blirni-lo skoti Jemejčeve možgane. Misli so pa Iskale vzrok lega nepričakovanega dogodka. Počasi se mu je vsiljevala povsem lo-I gična mhel: rešitve ne smem prt-t čakovati, kajti na/bllijl rudar je ' oddaljen skoro celo uro v popolnoma drugem delu jame. Poskusil je \rs1all, a le klecnil. Spoznal je, da ne more niti vstali niti uporabiti leve noge In levega ramena. I Postajal je hudo žejen. Premogov prah, ki se mu je nabiral v ustih In v grlu, atu ni dal dihali. Polaaoma pa je postajalo pekoče zatohlo vroče. Jerneje je spoznal, da mu primanjkuje zraka. Z zdravo roko je pričel Iskati i s tipajočimi prsti čutaro s kavo; vroče si je zaželel, da bi jo našel. S samo enim požirkom bi sc mi glava zjasnila, je pomislil. Zaman — tudi čutara s telovnikom je ležala nekje pod premogom. Nekako vročično je začel iskati po hlačnih žepih, ne vedoč, kaj bo našel. Otipal je uro, uro, ki mu jo je pred mnogimi leti izročil njegov oče, takrat, ko je Jerneje prvikrat odšel v jamo. Spomnil se je tistega trenutka, ki je bil skorajda slovesen. Oče jo bil čudno resen; ie sedaj vidi njegov razoran obraz z .mnogimi brazgotinami, posledice premogovega plina, v roki pa jo drial svojo žepno uro. •Jerneje,* je rekel tistikrat njegov oče, •glej, la ura je stara: morda boi dejal, da ni dosti vredna. Toda, Jerneje, s to uro se poslavlja tudi moje živi jen le od jame. Spremljala me je skozi mnoga leta, na vsakodnevnem pohodu v različne dele jame Bila mi je zvesta tovarišica, ki ni nikoli odpovedala. Na/ tud! tebe spremila na težavni poti rudarja.« Takrat je Jerneje prvikrat videlo četove oči solzne. Ko jo je danes nesel v lem težkem trenutku k nieeu, je poslal žalosten: ura se mu je ustavila. Se zadnja opora, je pomislil, ml je ušla. Kmalu bo verjetno še Novo leto. Sele sedal ra je spomnil Ane, svoje Ane. ki ge bo nestrpno pri* eakorala ki tub njenemu trškemu stanfir — njega, Jernejca, pa ne ho. Verjetno bo popolnoma roma. Niti otroci ne bode prišit Prvikrat v nftmrm rkupnem življenju bo Ana na ta večer sama. Sc o razstavi kmetijskih pridelkov na Dola pri Hrastniku LJUBEZEN JE ZMAGALA že pred 100 leti Ce se peljemo ah gremo Iz 1 stoji današnja hrastniška želez- Naš Kst je že poročal o zgo- poletnega in jesenskega, ter Na razstavo je prineslo 46 raj navedeni razstavi, vendar komaj 25 odst zimskega sadja, razstavljalcev 61 vrst jabolk, ______________________ __________ ______________ ae mi zdi potrebno, in to glede namesto da bi imeli v tem po- 22 vrst namiznih hrušk, nekaj Hrasrinikaprotf Trbojam, se MžCn postajah na prihodnost sadjarstva v na- gledu obratno razmerje. Današ- kutin, sliv, orehov itd. razširi takoj za Hrastnikom Staremu Klembasu šem okaraju, kakor glede tega, nji sadni trg je že zahteven, Razumljivo je, da so se ne- savslca Hlinil ob levem bregu da bodo tudi ostale KZ prim*- kajti poslužuje se že pomoto- katere sorte na razstavišču več- Save y prijazno posestvo- kmeč- rane v bližnji bodočnosti pri- ških imen. Naš povprečni sadjar krat ponavljale, kar pa je bilo g hlevom in kozolcem je ostal sedaj še nekako »oguljeni« grunt brez kmečke hiše in brez hleva. Pač pa je imel skrinjico sejati podobne sadne oglede v pozna mošancelj, bobovec, mo- razstavi le v korist ker se je i tik nad železniškim zlata ln srebra ter edino hčerko svojih okoliših, da se še potmi- goče še lepi boskop, za vse dhn pri oddeljcu sadne razstave ostale vrste jabolk pa ima za kot take. 3 sebe prikrojena imena kot: Mnogim najina sadjarjem je turki, koritnice, skrbuljčki, rož-načrtno sadjarstvo še tuje; sa- marinke, dišočke, jakobšnice, čBjo. kar jim pride po naključju murke, ledrarce itd. pod roko, ne glede na kakovost Da pomagamo našemu sadjar' na plodu poznalo, katera lega j tirctfn. To je grunt kmeta Fran- j.Micko. Vse to je ponujal krep-mu bolj godi. j pg piaanika. France in njegova j.kemu fantu Jožetu Plazniku iz basa z Micko, pohištvom, srebrom in zlatom. Torej je zmagala ljubezen nad bogastvom. * In Jože se je oženil dne 28. novembra 1850. leta z ljubo mu Spelo. Dosti je bilo dela in skrbi na tako rekoč zapuščenem Sadni ogled je pokazal, da i Brata Ciril in Metod se pa ne Drage. Nekoč pokliče Klembas gruntu. A pridne roke obeh. in lego zemlje/ Se manj se vpra-šajot da li je sorta jesenska ali ju na pravilno pot in k čimprejšnji odstranitvi teh in še imamo tudi pri nas še nič ko- ukvarjajo samo s kmetijstvom, Jožeta iz bližnje Drage in liko nepotrebnih domačih sort, temveč tudi kopljejo in proda- ; mu pokaže skrinjico z zlatniki zlasti v starejših nasadih. jajo pesek. Klembasov dolomit- j in srebrniki rekoč: »Glej, Jože, Seveda bi bilo prezgodno to4tli P«ok cenijo zelo zidarji in grunt in še ta ,gnar‘ ti dam, zimska in če bo sploh uspevala drugih sadjarskih pomanjklji-v njihovem sadovnjaku. Za vosti, je nujno potrebna nje-imenoslovje se ne zanimajo, gova prevzgoja, k čemur nam Posledice takega sajenja kar najbolj pomagajo sadni ogledi, tja v tri dni se pokažejo čez sadne razstave. Prirejanje sadnih razstav pa bogato roditi, je pa največkrat . . . . , , prazno, brez sadja. Bežni pre- ^eria seveda čez vse leto mnogo gled vse preštevilnih sadnih pripravljalnih del, to to od či- iztrebiti, in to poprej ko smo nasadili naraščaj sodobnih in za okoliš priznanih sadnih vrst. Treba je računati z resnico, da potrebuje naš industrijski delavec in uslužbenec vsako leto več zimskega sadja, in naloga sadjarjev je, da mu omogočijo : nakup. Razstava je naravno pokazala, kakšne sorte jablan uspevajo v vsaki legi in zemlji, katere v senčni, nizki, srednji in višji legi. Razstavljala posebnih sadnih sort. Id so glede lege, kakovo-! sti zemlje in nege bolj zahtevne, 6o dokazali, da so naši kraji za sadjarstvo glede na obilico padavin vendarle idealen teren, ki je že po naravi prven-| stveno določen za sadjarstvo, i Veliko število razstavljalcev je ovrglo kriva prerokovanja | nekaterih črnogledov — ki jih ; pač ni! — da ne bo nobenih razstavljalcev, ker naj bi bila zamišljena razstava »samo past za večje davke«! Nakupovalci sadja iz naših mest in industrijskih središč iz sosednjih republik, ki so i potrebuje pri proizvodnji kemičnih izdelkov. Peskar Klembas je znan zaradi peska odlične kakovosti daleč naokrog. če vzameš mojo Micko za ženo. ,Gnarja‘ je toliko, da si bosta lahko postavila lepo novo hišo in še hlev. Kozolec, ki sem ga jaz postavil za časa Francozov leta 1810, pa še tako stoji. In medsebojna ljubezen ter podpora in podjetnost obeh so pripomogli, da sta se že leta 1862 preselila iz koče v novo kmečko hišo. Se poprej sta postavila hlev poleg kozolca. Dobro sta vzgojila devet otrok — štiri fante in pet deklet (glej sliko; ta je bila narejena leta 1870, zato manjka- aYda°Sno°kS£g,rX ŠkrOPljenJa in 6110361,33 icaze, oa imamo okrog 75 odst, 5^^ drevja, do obiranja in - vkletenja sadja. (Nadaljevanje 6 1. strani) _ . y .. . . _ Letošnji majniški mraz je na različne kulturne prireditve, ki sadni donos vplival porazno; le «o imele edini namen nuditi ■ v zelo ugodnih, zavetnih sonč-delavcu po težkem delu pleme- 1 nih legah ter odporne sorte so nito razvedrilo. Koliko so imele rodile 40- do 50-odstotno, med-t^ podeželske podružnice spet tem ko so druge lege ostale plodnih sestankov s svojimi : skoroda vse prazne, člani, kjer so se razgovarjali o I Vsak sadjar v našem okolišu v5?h.*voilh problemih. Če smo je bij obveščen, da prinese do vsega tega pri naših določenega dne v papirnati podružnicah ni odkriti, železničarskih tin vagonov zimskega sadja, so nas prepričali, da bo treba še , desetletja sadjariti smottno v strnjenih vaških nasadih, to še in še bo povpraševanje po do- j brem, zdravem sadju. Razstavo, pri kateri so med , seboj tekmovale to sodelovale | vse množične organizacije tako ! po strokovni kakor tudi po politični in mladinski liniji, si je ogledalo v treh dneh čez 5000 j - ■ ... vrečici s svojim naslovom pet - bilo. Nekatere teh organuaaj plodov sort. katerih imena ne ljudi. Pogrešali smo sicer sku- i so imele skozi celo loto samo «n i p^a. Po razstavi je vsak raz- -Muske oblake dijakov iz bliž- sestvu „pred dobrimi sto leU. ko ali dva sestanka — in to ie bilo ____ ____u___^ ^ so no tem svetu aradili drzav- Stoji/o od leve na desno: Morfin Plaznik, oče sedanjih Klembaso v, teta Mica, por. Mrežat, Francka, por. Zupan, Mica, por. Pintar (babica Lidije Sentjurcj, Neža, por. Draksler (stara 90 let, živina Dunaju), Rezika, por Hočevar — sledi: oče Jože Plaznik (Praded Lidije Sentjurc), Špela Plaznik (prababica Lidije Šentjurc), Spredaj stoji Karolina Plaznik. Kako pa je bilo na tem po- in to je bilo f stavijalec "^Himnazij, TOdar pT ali dva sestanka pridobitve — bližnjega samo- j gkf^odbor3 zaptoal° imeP°sadne rečemo, da je razstava dosegla naj s Trstom? Takrat so Plaz-opravljanja — niso temeljito ; vrste. Istočasno je bil tudi opo- svoj namen, vsaj kolikor se nikovemu predniku Klembasu prerešetali. Zatorej ni prav mč »»jen na dobro in slabo stran tiče napredka sadjarstva v do- “*» £ h^ev- *er sta bila važno^pridobi tev^upada ” SV°>Stva Plodov- t ^ ^ S * * * * lo 11 * * * * * mačih sadovnlakib. Prihodnost napoti no* železnici. Seveda so Bližnji občili zbori bodo — vsaj kakor kaže — preteklo de- lovanje naših podružnic postavili na ostrino, ker dosedanje diskusije očitno kažejo, da ti zbori ne bodo navadna, že najprej določena in zrežirana formalnost, predložena članom samo v potrdilo Sredobežne tendence, ki so se v nekaterih podružnicah že pojavile, bodo s takimi občnimi zbori napravile kraj. Opaža se razveseljivo in zadovoljivo prizadevanje, da bi tudi železničarji v svojih strokovnih organizacijah razvijali vso tisto aktivnost, ki je lastna vs« širšemu krogu drugih kolektivov. Bližnje skupščine železničarskih organizacij bodo popolnoma zanesljivo nova pot k plodnejšemu razvijanju sindikalne zavesti teh delovnih kolektivov. M. V. rST gojitev'in razrnnoževa- -ačih sadovnjakih. Prihodnost nje v njegovem okolišu ah ne, 113 naJ P°kaže’ v kaksni men bas si je postavil malo hišico, oziroma katera sorta se mu 60 bile sosedne KZ dovzetne imenovano kočo, za svoje stano- priporoča. > za to propagandno delo. I. U. v®nj6, kjer še danes stanujeta brata posestnika Franceta Plaz- Ključavničarska delavnica MLO Zagorje želi vsem svojim strankam srečno in <>eselo novo leto mir boš imel pred biriči, ki lo- jo na njej trije sinovi — žeav-ve mlade fante za k ,soldatom‘« ska z avbo je Jožetova sestra, (Gruntarji so bili namreč ta- teta Mica). —- Najstarejša hči krat oproščeni vojaške službe). Franca se je omožila z Jurčkom — Jože je samo odgovoril: »Bom , Zupanom, druga hčerka, Mica, premislil,« to odšel s Pintarjem ih je babica naše Jože je hudo trpel, ko je pre- tovarišice Lidije Sentjurčeve. mišljeval, kaj naj stori. Denar Tako sta Jože to Spela Plaznik mu je dišal, a dolgočasna, pu- praded in prababica našega posta to starikava Micka pa ne. slanca v Zvezni skupščini. — Imel je namreč že izbrano zalo, Tretja hčerka Neža, vdova Dra-mlado in veselo dekle — Krža- , lcsler, še živi kot 90-letnioa na novo Špelo z Bmice. — Stari Dunaju. Četrta hčerka Rezka je nika — to sta Tine to Lojz. Klembas se je odločil za Izse- bila prva žena še živečega 90-Klembas je imel nad svojo biv- j litev iz Hrastnika in za prodajo : letnega upokojenega rudarja šo hišo tudi lep hrastov gozd. j grunta; kupil ga je Janez Plaz- ' Hočevarja. — (Na sliki je poleg Tudi tega so mu odkupili to I nik iz Drage za sina Jožeta, ! očeta še pokojni sto Martin, posekali graditelji železnice pred , kajti sto Jur, draški mežnar, je oče današnjih Plaznikov za dobrimi sto leti. Pa celo prvo njivo ob novi železnici, kjer so že kopali in zidali temelje za hrastniško železniško postajo, bi mu dobro plačali, če ne bi tega preprečila Tržaška premo-gokopna družba, takratna lastnica hrast niškega rudnika. Ta je namreč glede na gradnjo normalnotime hrastniške rudniške železnice dosegla na Dunaju, da 60 opustili gradnjo kolodvora na Klembasovi njivi ter začeli kopati temelje na »luka-ližču« — na tem mestu, kjer prevzel domačijo v Dragi. j Savo.) Staremu Klembasu je vozil j Posestnik Jože Plaznik je bil spomladi leta 1850 novi gospo- zelo podjeten. Ni bil samo kmet, dar Jože »selitev«. Klembas se marveč tudi peskar, ki je zala-jevsedel na vozu na skrinjico z, gal ves Hrastnik to okolico s zlatom in srebrom. Preden se peskom, kakor danes njegov 61-je voz premaknil, je vprašal j letni vnuk France. — Jože Plaz-stari Klembas; »Jože, ali veš na nik je pripeljal tudi prvi ka-čem sedim?« ! men na stavbišče kemične to- Jože je odgovoril na kratko: j vame v Hrastniku pred 100 le- »Vem.« Stari nadaljuje: »No, sedaj še lahko rečeš ,ja‘ ali pa ,hi!‘« »Raje hi!« mu odvrne Jože to požene konje ter odpelje Klem- ti. Bil j e,-strasten lovec, kakor so bili vsi njegovi, že pokojni sinovi in še danes njegov vnuk Hubert. L. H. S težavo je premagal solzo, ki mu je vztrajno silila iz oči. ★ Ana je nestrpno pogledovala na sletiiiko uro. Kar prepočasi sc je sekundni kazalec pomikal okoli svoje osi. Bila je trudna,- cejo popoldne je urejevala ie poslednje malenkosti v stanovanju, da bi njen Jerneje vidci, da kljub njenemu stanju ie vedno lahko tlela. Loteva/a se je je silna želja, da bi odila k počitku. Toda kaj bi dejal Jerneje, če bi jo našel že v posteljiI Končno se le ura vztrajno bližata tistemu čaeu, ko je Jerneje prihajal s svojimi tihimi koraki. Se pet minut — je pomislila — p a bo odprl vrata na stežaj, kakor je bila lo njegova priljubljena navada. Spel jo bo nalahko udaril po Ilcu. •Danes pa res ni točen; verjetno je šel na kozarec vina, ali pa ee je zakasnil v jam:,* je govorila Ana sama sebi, ko je ura že preila Usti natmkl čas prihoda Jernejca domov. »Morda je pa ura prehitra. Tudi lo je mogoče.« Ana je ie slliala glasno govore-n/e prihajajočih drugih rudarjev, odpiranje vrat sosetln/lh stanovanj. •še malo bom počakala, potem pa grem vpraiai Franceta, saj delata skupaj.« Tako je mini- lo pol ure, minila je cela ara, Jernejca pa ie vedno ni bilo. Kontno sa je odločila In stopila k Francetu. k Medtem pa je Jerneje ie vedno Ifdtal možnosti relltve. V glavo mu je fltrfla misel, ki bi ga smela navdati z trpanjem. Pri re-mdMikd, pti kale tl je sodeloval že od prvih dni, ko je začel delati v jami, jim je inženir razlagal tudi Morsejeva znamenja. Začudeni so takrat rudarji strmeli v predavatelja, zakaj jim razlaga stvari, ki jih pri reševanju v jami sploh ne bodo n.koti rabili. Jerneje se je sedaj dobro spominjal tistih ur pouka. Vsi, med njimi tudi on, so jih Imeli za izgubljen čas. Toda ob koncu predavanja le m minilo brez presenečenja, navzoči rudarji so pa z velikim veseljem nadaljevali študij. Poznavanje teh brzojavnih-znamenj jih je navdajalo z upanjem, da ix> reševanje tudi v najtežjih okoliščinah ne le verjetno, marveč celo mogoče. Ze je pograbil kepo premoga. Po cevi, ki je bila pritrjena čisto pod stropom jame In ki je služila za dotok zraka od zunaj, je začel oddajati brzojavna znamenja, predvidena za primer nevarnosti. Vendar udarjanje po cevi ni donelo tako, kakor bi moralo. Spoznal je, da tega klica ne bo-do slišali rudarji, ki bodo po končanem delu odhajali iz jame. i Vzel le svojo uro in pričel znova. Donelo je popolnoma drugače. i Slišat je čiste, svetlo doneče udarce, kt so se Izgubljali onkraj zasufe Izkopanine. Vedel /e, da bo moral tolči znamenja dolgo, kajti zn čas ni vedel. Jerne/c le 1 udarjal počasi, premišljeno, zna-! men/e za znamenjem. Upanje je bilo vedno močnejše. Iz stranskega rova prihajajoča 1 skupina rudarjev ni hitela Iz fa-I me. Vsi so biti trudni, kalil današnje delo J/i bilo posebno te- žavno. France je priganjal. •Dajmo, lanl/e, malo hitreje; doma nas že nestrpno pričakujejo/« Le kaj danes tako bobni po ceveh, kakor bi kdo udarjal z železom!’ »Ali slišite, fantje?* se je oglasil Tone, obrnlvii se k Francetu, ki je prvi čui to bobnenje. Toda vsi so bili preveč zaverovani v prihajajoče novoletno praznovanje. Nihče ni več posvečal posebnega zanimanja naraščajočemu udarjanju. Tik pred izhodom iz jame so pa ie pospešili korak. France jih je povabil, kakor vsako leto, na ta dan v njihovo veliko dvorano, na rudarsko praznovanje. »Pridemo kmalu,* so vel hkrati obljubili. Krepki »Srečno!* — in porazgubili so se vsak v svojo kopalnico. France se je že napravljal v svojo praznično obleko, ko je prihitela Ana vsa bleda in preplašena. »France, kje je Jer-nejet« le kar bruhnilo iz nje. •Saj fta bila skupaj, kajne?* Obrnil se le k njej z vprašujočim pogledom In dejal: •Kaj, ga še ni domov?* — loda zadnja beseda mu je skoro obtičala v grlu. Skozi možgane mu le hipno hltsnila misel na bobnenje cevi, kakor da bi kdo dajal neka znamenja. In Jerne/c je bil danes sam v IzkopaniniI •7.asat je’* je udarilo Ir. njega. Postal je bled kol zid. Niti kapljice krvi ni bito na njegovem obrazu. , Ana le omedlela. Francetova žena jo je koma! še prestregla, da nt padla po tleh. Oba sta jo nesla v spalnico na posteljo. France je z enim samim zamahom slekel telovnik, strgal s sebe samoveznico. Ze je obuval svoje škornje In nato kot blisk zdirjal po naselju. •Jerneje je zasuli* je zavpil na ves glas, odprl nekatera vrata rudarskih stanovanj in hitel še dalje do starega višjega jamskega paznika. Čutil je za seboj hitre korake bližajočih se rudarjev, ki eo v enem trenutku zvedeli za nepričakovano novico. Nekaf minut pred polnočjo se je zbrala pred vhodom v jamo množica ljudi. Zbralo se je tamkaj celo rudarsko naselje. Prihiteli so tudi vsi, ki so že praznovali v dvorani prihod Novega leta. Skupina reševalcev s starim višjim paznikom se je odpravljala v jamo, kateremu je France pojasnjeval brzojavna znamenja, ki jim prej ni nihče pripisoval posebnega pomena. ■k Jerneje že davno ni več udarjal; ob nekem udarcu mn je roka omahnila, ura pa zdrknila na tla v femo Jerneje je zaman tipal po premogu In zemlji. Zrak je postajal tako dušeč, da je občutil omamno utrujenost, ki ga je vztrajno silila k spanju. Lotevala se ga je omotica. Se z zadnjim naporom volje je odtrgal rokav od srajce In sl začel zavezovali bolečo nogo, loda sredi lega dela je omahnil hi padel v nezavest. * France je priganjal. Vsi so skoro že leteli, loda Francetu se je ie vodno zdelo, da sploh ne napredujejo. Nihče ni več upal, da je Jerneje še živ. Misel, da je še ostal pri življenju, se jim je zdela skoro neverjetna. France je s starim višjim paznikom prvi pridirja] do stranskega rova in kakor besen začel udarjati po cevi. Nobenega odziva. Preko tri tone sloja premoga, pomešanega z jalovino, je zagrajevalo pot do Jernejca. Molče In z nadčloveškimi močmi so začeli kopati in kopati. V pičli pol uri so napravili čudo: že se je kazala odprtina, že so motno videli obrise zadnje stene. •Jernejcl* so zaklicati skoro vsi hkrati. Odziva ni bilo. Znoj jim je curljal po celem telesu, vendar ni nihče odnehal. France je zadel od nekaj trdega. Sklonil se /e ln pobral Jernejčevo čutaro, minuto kasneje le stari opazil zadnji del škornjev. Previdno so začeli grebsti z rokami. France je že otipal kos obleke, luč pa jim je pokazala Jernejca vsega črnega, nezavestnega, brez znamenja življenja. Spet so previdno odstranili še zadnje sloje, stari je pa pripravilaI močno žganje. Sklonili so se; stari je z drhteičo roko odstranil srajco In pritisnil roko na Jernejčevo srce. •Živil Živ jel* je zavriskal, da ! je odmevalo po jami, kakor bi zavpilo sto ljudi. Hip nato se je Jerneje že pričej počasi zavedati. Odpri je oči In čudno strmel v prisotne. Videl je tople, nasmejane obraze, zagledal starega nadzornika, Franceta In druge. Brez besed so ga položili na nosila in hiteli z njim iz jame. Množica pred jamo je naraščala. Na praznovanje Novega leta ni nihče mislil. Zbralo se je celo naselje, oči pa so bile uprte v vhod rova. Od nekod je prihitela Francetova iona, uikujoi zdravnika, ki se je že odpravljal v jamo. »Jernejčeva Ana je porodila dečka!* Zdravnik je ob lej norici obstal. Koga naj rešim, kam naj grem? Odločil se je za odhod v jamo, bolniški strežnici je pa naročil, naj vse pripravi, kor Ana potrebuje. V tem trenutku so Iz jame prihiteli reševalci. •Živil živil* so vzklikniti vsi na mah. Privrele so solze z oči starih čakajočih žena in rudarjev Vsi so obkolili nosila, zdravnik pa je odgrnil preglnjalo. Zagledali so Jernejca vsega črnega, toda živegaI Naselje je Imelo to pol dvojno praznovanje. Jami to spel Iztrgali življenje — to je bil njihov največji praznik. Zdravnik se Je sklonil k Jernefcu ln dejal: •Veselo Novo leto, Jerneje, sedaj pa moram hiteti k Ani, da vidim, kakšen je deček/« Jerneje je vzdrhtel, poiskal roko zdravnika, poiskal še roko Franceta ln zaprl oči. Pri sebi pa je mislil: moj poslednji sfti mo-: ra biti rudari Skozi zaprle oči se mu je prikradla čislo majhna solza. Bila J Je solza življenja In sreče I M. V. Širom po našem Zasavju Novice iz hrastniške doline Smrtna nesreča. — V petek, Slavnostno telovadno akade- 18. t. m. popoldne se je vračal mijo je priredilo hrastniško hrastniški avtobus od železni- TVD »Partizan« v počastitev ške postaje. Tik pred končno praznika JLA v soboto, 19. t. m. avtobusno postajo se je zgodi' zvečer. Z jugoslovansko himno la huda nesreča. Nasproti na in živo sliko so začeli akademi-novo zgrajenega upravnega po- jo. Nato je imel kratek, jedrnat slop j a hrastniškega rudnika sto- 1 slavnostni govor načelnik dru-ji na pobočju hriba stanovanj- štva in rezervni oficir tov. Jož-ska hiša tov. Alojza Podlogar- ' ko Zorčič. Sledilo je brez dol- Paberki iz trboveljske doline x>magajo »Partizanu« Za pr(UL)VOvjnega gasilskega dru- Člani Prostovoljnega gasilskega dinske godbe na pihala, kar ga vse druge bo Pa telovadnica Trbovlje-mesio bodo pri- društva Trbovlje-mesto so si j razumljivo ovira v šahovskem kot plesna dvorana nedostopna. £akall dedka Mraza pod novo- j bili že takoj po osvoboditvi na ; športu. Telovadbe je sedaj po novih lctnirn Sefentoiato tetovTd- katomi vrhovi, ki počasi hirajo strokovnjake preudariti, sklad-ra ostati, kjer nimajo teiovaa rvreuše Naše gozdno go- no z današnjimi razmerami, v ?“• M.SŠSSrilpS 2 £ SoSLKTStm » KS*«- « Potem, ko bo likalnik vroč, me lahko pokličeS $ah v Trbovljah V nedeljo, 20. t. m., je 17 čla- vanja spet tov. Ado Taušič, ki Kukovič to Vilko Vek 9,5; 10. mladinec Franc Blaznik 8.5 točke itd. H. J. mL Poskrbimo za pešpot med Trbovljami in Hrastnikom Pred nedavnim me je obiskat prijatelj iz Ljubljane v KOLEKTIV IN UPRAVA Delavsko uslužbenske restavracije STROJNE TOVARNE — TRBOVLJE (pri Zavrašku) želita vsem cenjenim gostom SREČNO NOVO LETO 1 9 5 4! T^^LrTi 1 - JStLiM trud uničujejo. Kdaj bodo podelal pri telovadbi v učitoici tem naži mladi gozča navežejo primernikom (900 m visoko) z vzornim RC zeiene vejice to razno drugo telovadnim nastopom v učilni- okrasje. Takšen Izpod stropa d. Temu pouku so prisostvova- in razsvetljeni venec ni li osnovno-šolski vzgojitelji sek- v napotje to lepo učinkuje v tarja Hrastnik (Podkraj, Hrast- vsakem prostoru, posebno še, nik, Čeče, Dol, Turje) in si pri- ge ima pet raznobarvnih 15- dobili — posebno mlajši — mar_ vatnih žarnic, ki naj simbolizi- „ - . ž eih Dresledkov kar pohvalno sikaj dobrega in koristnega, kar rajo združitev jugoslovanskih želji, da bi si ogledai naši zna- ja, upokojenca in znanega po- omenjamo, nad deset prav do- j bodo lahko Pobili doma pri | republik in ki naj b! bil slo- ^čf-^^ovl^to H^S nik ^ vovodje pevskega zbora »Svo- br0 naštudiranih in lepo izve- ! pouku telovadbe v učilnicah. vanskega pomena, medtem ko d^ ogiedom sva začeU v Hrast- bode I« v Hrastniku. V hiši sta- denih telovadnih točk. Vžgale ^^—>,y^:— nuje tudi njegova sestra — so maloštevilno publiko zelo - vdova po rudarju Alojzija Ki- srgkane točke ženskih oddel- šek s svojim vnukom, tri in pol-, kov, ki jih je sestavila in na-letnim Lojzekom, ki so ga kli- j ugiia tov. Stana Vošnerjeva Se cali Lolo. Podlogarjevim je ža- bolj so navdušila izvajanja gal žagar ob cesti pri rudniški vrhunskih hrastniških orodnih upravi s drkularko drva. Oni telovadcev Marinove vrste, ki so jih nosili čez cesto v svojo mu gxe vsa zasluga, da so naši; hišo. Med nosači je bil tudi orodni telovadci dosegli že ve- S mali Lolo s svojim koškom. V Uk sloves. — Ce pomislimo, v; hipu, ko privoei mimo hrastni- Munchenu so tekmovali v ju-Iki avtobus, priteče navzdol po goslovanski vrsti le trije Slo-stoprucah, ki so skrite v beton- venci in od teh sta bila dva j skem obzidju, ciciban Lolo, ki Hrastničana. — Dekoracija na j pa ni slišal ob brnenju žage odru je bila skromna, a zelo’ cirkularke —; avtobusa in je tre- okusna, čast dekoraterju! — ščil vanj. Ta ga je prevrnil. Vse telovadne točke je sprem-Sofer Rudi je z vso naglico ljal na klavirju naš stari prija- Vsem strankam in bralcem zeli srečno novo leto 1954 MODNO KROJAŠTVO • Albin Pušnik Trbovlje, Novi dom 3? ( prišel, zares v sramoto Hrastničanom in Trboveljčanom. In res je tudi, niku: najprej steklarno, nato kemično tovarno, potem pa še rudnik Iz Hrastnika v Trbovlje pa sva jo mahnila kar Čez hrib po pešpoti, ki jo pozna vsak doma-j Čin. Ko sva premagala vse ] ovire, preskakala vse luže in 1 kotanje, in ko je prijatelj pri prvi tekoči vodi vsaj za silo opral blatne čevlje, je zmajal , z glavo in mi očital: j »Tega pa ne morem razumeti, da med Hrastnikom in Trbov- ! vo j«cr2*W00M<=>f da bi jo bilo mogoče speljati veliko bolj zložno ter jo posuti z gramozom brez velikih stroškov — saj je skoro ves hrib neobdelan, kamenja in gramoza je pa tudi na vrhu hriba do-v<»!j, da bi ga lahko razvažali na obe strani hriba. Treba’ je le, da se odločilni činitelji zganejo in poskrbijo, da bo pešpot iz Trbovelj v Hrastnik in obratno ljudem Iz obeh dolin v razvedrilo, ne pa v jezo in muko. IZ HRASTNIKA Podkrnice so naselje nad Sa-med Hrastnikom in Zida-bliže Hrastnika ljami ne poskrbite za boljšo Krnice Ko smo “L SSol: . ~« ««; areroDat, ce noče orez nezgoae delavske pravice m Smrtna kosa. V zadnjem ča- je drevesce pač tujega pomena 1 P”4* Iz_ene dolme PeS cez nrlb naSem sedanjem poslancu Zvez-su so umrli v Hrastniku 25-let- in izvora in po vsem opisanem j v ize0voriti ne' skupščine tovarišici Lidiji ustavil vozilo. Ko je videl, kaj tel j. tov. Peter Ignatijev, ki ra- ni rudar Franc Hrašan; upoko- še v našo narodno-gospodarsko ! Jj0 temS°Vhribu SentjurcV smo napačno imeno- se je zgodilo, ni hotel voziti da- devolje pomaga, kadar ga po- jeni deiavec kemlfec tovarne škodo. ,* " > nlazovit In da to bila to nešnot vali naselje Podkrnice — Krni- lje, temveč je zahteval uradno kliče »Partizan« ali kdo drugi, j Anton Marčič in 69-letoj upo- Ste morda ze mislili na to. c • ” ’ komisijo. Ta je dognala podpr-j— Čestitamo vsem sodelujočim 1 kojeni delovodja kemične tovar Treba bo, in to čimprej, urediti ta z očividci, da ne zadene no- in vaditeljem na lepem uspe-1 ne Karel Oberauner, Naj jim bo za na^e male in tudi odrasle lahko slovenska zemlja! Tekma v streljanju, ki jo je razpisal OLO Trbovlje, se je bena krivda šoferja. Bilo je hu! — Na slavnostni akademiji zgolj naključje. — Pobitega v počastitev JLA smo pa po-Lola so odpeljali z rešilnim grešali zastopstvo ljudske obla-avtorn takoj v trboveljsko bol- ! sti in'množičnih organizacij; vršila v nedeljo, 20. t. m. v poni co, kjer je na posledicah, rezervne oficirje in mladino častitev praznika JLA na stre-kmalu umrl. — Lolo je* bil edi- obeh sektorjev p red vojaške lišču v Hrastniku. Tekmovalo nec zakoncev Alojzija in Vlaste vzgoje. Vsi ti so obljubili svoj je samo sedem ekip, in sicer po Kišek. Vsi Hrastničani soču- obisk, a jih ni bilo. — Hrast- dve z Dola, Radeč in H-rastni-etvujejo z nesrečnimi prizade- niška mladina se predvsem za- ka (kraj) ter ena iz Zagorja. Iz timi. Kdor je pozna! malega nima, kdaj bo v telovadnici kak Trbovelj ni bilo nikogar. Uspeh srčkanega cicibančka Lolo, ga ples, za telovadbo pa ne. Pove- tekem je bil tale: Partizan Dol bo ohranil v lepem spominu mo javno, da bodo plesali v bo- (58 točk), Partizan Radeče (57), L. H. doče v telovadnici le še tisti, ki j Partizan Zagorje (49). Torej je odnesla pokal ekipa »Partiza-, nado imeli nika-^mL Na ftnataem ’umfr- ^ ju prvakov lig C je pa Preleta- * rec zasedel 3. mesto, deloma Ji.Zn, n- 7 , j tudi po zaslugi »odličnega« sodnika Počkarfa na tekmi med L t .. , ’ _ a7.tiZ7?" Partizanom-Medvode in Prole-, To bi bilo tarcem. - Takšno le torej sta- ! 1 rT'0?;iofc 'T nje zasavskih moštev v košar- ■ ub teža™e™ fin?nf- ki v letošnjem letu tekmova- . v na5lh košar*ar' n ja. Zimski čas bo treba veči- sk‘h kublk rtoma prespati, kajti v Zasavju 1, Pregled moči vseh slovenskih nimamo niti ene dvorane, ki bi košarkarskih moštev bo pa go-bila primerna za košarko pozi- ; ;ov° ™ 25. ali pa 28 in 29 mi januarja 1954 pokalni sloven- Po predlogu Košarkarske .v Ljubljani. Tega zveze Slovenije naj bi'bila pri- *,?3t,ovo_udaf- hodnje leto moška liga razde- Ijena v vzhodno, zahodno in I ff L“ 0 ud6:“bi LltU primorsko skupino. V vzhodni j1 J ■ skupini bi sodelovali: Rudar-' ob Novem letu želimo za-i Trbovlie, proletaree-Zagorje. t Savski košarki mnoao uspeha in ZSD-Celje. Kovinar-Sto^e in 1 napredka — vsem košarkarjem Partizan-Soštanl V zahodni Ii- i bn !*reno čestitamo ob Novem gi na naj bi tekmovali: Slavi- | teta! -p ja-Lrubljiana, Partizan-Kranj, Pnrtizan-Domžale. Partizan-Medvode. Litija in Ilirija-Ljub-ljana. Moštva za primorsko skupino bodo določena dodatno, i V zaključnem tekmovaniu za. I naslov prvaka Slovenije bi so-! delovali prvomestmki vsake j skurroe. J Mladinsko republiško prven- ■ stvo bi se odigralo v okviru enega turnirja. Pravico sode- ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem primariju trboveljske bolnice dr. Vlrgilu Krasniku in dr. Cebo-hinu za vestno in spretno zdravniško pomoč ob moji nesreči. Ravno tako lepa hvala celokupnemu strežnemu osebju lovanja bi imeli samo mladln- j bolnice. — Franc Klešnik, de-ci, ki niso nastopili v nobeni Lavec kemične tovarne Hrastnik. $ lom lahko dosegli še lepe uspehe. Zenska ekipa tekmuje v Republiški ligi, moška pa v II. republiški ligi. Nazadovanje košarke v Trbovljah in napredek v Zagorju Košarka je v 1. 1953 v Trbovljah močno nazadovala, medtem ko je v Zagorju napredovala, prav tako v Hrastniku in Litiji. V vodstvu KK Rudar bo treba bolj resne volje, spremeniti bo treba tudi odnos do ostalih klubov — in napredek ter uspeh ne bosta izostala! Tudi boks v Trbovljah nazadoval Lepi uspehi, ki jih je doživljala boksarska ekipa SD Rudar še pred nedavnim, nas opominjajo, kaj je bilo s to športno vejo v Trbovljah letos. V tekmovanju Slovenske lige je ekipa Rudarja bila prisiljena predati preostala srečanja nasprotnikom brez borbe. — Najbolj je presenetila mlada boksarska ekipa Proletarca iz Zagorja, ki so bo pomerila z zadnjeplasi-ranim klubom Slovensko-hrvat-ske lige v kvalifikacijski tekmi za vstop v medrepubliško ligo. — V vodstvu je sicer ekipa Železničarja II iz Maribora, ki pa tekmuje izven konkurence z 10 točkami; Proletarec jih ima 7, Jesenice 5 in Rudar 2 točki. Namizni tenis in kegljanje Namizni tenis je dokaj močno razširjen v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Litiji, v zadnjem času so pa ustanoviti sekcijo tudi v Loki pri Zidanem mostu KAM PA NA SILVESTROVO? Na otvoritev gostilne „PRIŠPANCU" v Trbevilah II. Namizni tenis Proletarec — Papirničar 7:3 Prejšnjo nedeljo so mladi zagorski namiznoteniški igralci Prašnikar, Praznik in Drnovšek prijetno presenetiti z zmago nad Papirničarjem iz Vevč. Prašnikar in Praznik sta se posebno izkazala v igri dvojic. S to zmago so si igralci Proletarca pridobili pravico sodelovanja na prvenstvu Slovenije v Kočevju, ki bo prihodnje leto. — Za priprave je torej še časa dovolj. Kar tako naprej! -p- vas vabi KZ STUDENCI-SEVNICA, ki jo prevzame z 31. decembrom 1953 v svoje upravljanje. Nudili vam bomo Izbrana vina iz lastnih vinogradov, poleg tega vam bo na razpolago znana Spcmčeva kuhinja, Oglasite se, ne bo vam žali Na svidenje! Vabi vas uprava KZ Študenci-Sevnica § KOLEKTIV IN UPRAVA DUR RUDNIKA Zagorje čestitata vsem svojim gostom k NOVEMU LETU 19541 V svoji točilnici v Toplicah pri Zagorju nudimo cenjenim gostom razne vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač kakor tudi topla ln mrzla jedila. DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA Mestnega gradbenega podlefla MEORAD TRBOVLJE želi v*em delovnitn kolektivom mnogo uspehov in poglabljanja v samoupravljanju delovnih kolektivov v letu 1954! Prav tako želimo mnogo uspehov v ustvarjanju socialističnega gospodarstva vsem našim naročnikom in odjemalcem v novem gospodarskem letu 1954 ter se priporočamo za naročila. v* V poslovalnicah Mestnega trgovskega podjetja v Hrastniku! Trgovsko p©d*eife te 7,cg.&!/insUct- z&bChitO’ ia okrai Trbovlje GOSTINSTVO, KLAVNICA, MESNICE IN PEKARNA s svojim članstvom želi vsemu delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1954! SLOVENIJA" IMPEX TRG. AGENTURA ZA IZVOZ IN UVOZ LJUBLJANA — Beethovnova 14-1 čestita vsem delovnim kolektivom Zasavja mnogo uspehov v dolnji graditvi socialističnega gospodarstva v letu 1954. čestitajo vsem svojim ootrosnikom in jim želijo SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1 9 54! Prepričajte se v vseh naših poslovalnicah o kvaliteti blaga teT povejte to še drugim! Na svidenje! Delovni kolektiv in uprava TRGOVSKEGA PODJETJA — HRASTNIK SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954 želi delovni kolektiv gostinskega podjetja ŠeSfiea LJUBLJANA : t m u : B ■ i Bkrsjaa gostinska zburnica Trbovlje želi vsemu svojemu članstva in po njem vsemu prebivalstvu okraja Trbovlje SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954! Ob dobri kapljici ti bo veselo in prijetno ob prehodu o NOVO LETO 1954. V vseh gostilnah mestnega gostinstva Trbovlje bo na Silvestrovo dosti zabave — ples, dobra jedača in pijača. KOLEKTIV IN UPRAVA DELOVNI kolektiv m UPRAVA trgovskega podjetja s ..Preskrba* * v Hrastniku Mestnega gostinstva TRBOVLJE I B I ■ ietita poem mojim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1 9 5 4! želita vsem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1 9541 Izdelujemo kvalitetni cement, ki ga prodajamo po vsej državi in inozemstvu. Čestitkam delovnega kolektiva Cementarne se pridružuje uprava Delavsko-uslužbenske restavracije CEMENTARNE TRBOVLJE, kjer dobite dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah. Mnogo uspehov v novem letu na vseh področjih dejavnosti želi vsem osnovna organizacija ZK CEMENTARNE TRBOVLJE! Prav tako čestitajo vsem sindikalna podružnica Cementarne Trbovlje in mladinska organizacija o tovarni ter prostovoljno Gasilsko društvo Cementarne Trbovlje. Dom Svobode — Zaiavje KULTURNO DELO DRUŠTEV »SVOBODE« BO OBLIKOVALO NOVEGA SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA ! Delavsko kulturno društvo »Svoboda — Zasavje« čestita vsem k Novemu letu 1954 — in želi v prihodnjem let« še večji razmah kulturne dejavnosti KINO »SVOBODA — ZASAVJE« bo v novem letu predvajal dvojni spored in imel na sporedu najboljše filme. Ne smemo pa pozabiti tudi na GOSTIŠČE v domu *SVOBODE — ZASAVJE*, ki ima v zalogi vedno razne pijače in jestvine. Tudi v novem leta boste zadovoljni z našo postrežbo. Priporočamo se vam in vas vabimo na veselo silvestrovanje! Vsem svojim odjema let m in vsemu delovnemu ljudstvu čestita k NOVEMU LETU 1954 d lovni kolektiv in uptava CEMENTARNE V TRBOVLJAH LJUDSKIODBOK MESTNE OBČINE RADEČE * Q POŠILJATA VSEM DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE TER VSEM SVOJIM VOLIVCEM IN ČLANOM ZK NA PODROČJU SEKTORJA RADEČE BORBENE POZDRAVE OB NOVEM LETU 1954! NAPREJ V NOVE ZMAGE! k w SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19 54 žeti *sem svojim odjemalcem Vsem svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem želimo SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19 54 Radečah, Jagnjenici Zidanem mostu m s poslovalnicami fiimu urim LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE Slikarska, (deskarska, nrraarnka, zidarska in vsa ostala dela izvršujemo solidno in poceni! KURIVO - RADEČE SREČNO NOVO LETO 1954! TRGOVSKEGA PODJETJA Borbeni pozdrav ob novem letu 1954 pošiljata vsem delovnim Ijadem Jugoslavije kolektiv in uprava NOVOLETNIM ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJE SE SINDIKALNA PODRUŽNICA IN OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA V RADEČAH Delovni kolekt v m uprava KTIV IN UPRAVA DELOVNI Vsem našim potrošnikom in preko njih ostalemu delovnemu ljudstvu Radeč m okolice želita SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954 v Radečah Novomontlrana peč za sušenje materiala, s katero podjetje prihrani veliko na premogu in s tem tudi na ostalih stroških. Največ zaslug za to ima monter Cementarne v Zidanem mostu tovariš Tone Babič. TRGOVSKEGA PODJETJI RADEČE INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA ZIDANI MOST - RADEČE KOLEKTIV IN UPRAVA Podjetja za pridobivanje premoga na Savi in J X 30 0 O 33 TJ KM JVOBODA-CENTEr (Delevski dem) VmPOm (francoski film) jmSRlKANEC V PARIZU (ameriški baroni Mm) KRVNA OSVETA (ameriški film) ZJOCIN V NEVADI (ameriški film) Pmm SEVER (ameriški Mm) mm TRGOVSKEGA POTNIKA (ameriška drama) NA NEBU NI CEST (ameriški film.) TAJNI TOVOR (ameriški film) RDEČELASKA IN COVBOJ (ameriški film) PLESALA JE SAMO ENO POLETJE (švedski film) OSTRŽEK (ameriška barvna risanka) OB VELIKI LOČNICI (ameriški film) KAfBDC: JANUAR: VELIKI CARUSO (ameriški barvni film) TRENUTEK OBUPA (angleški film) USTRELJEN OB ZORI (francoski film) VRAG VZEMI SLAVO (italijanska komedija) FEBRUAR: PLAVAJOČE GLEDALIŠČE (ameriški glasbeni barvni film) NEZGODE LEPE IRENE (avstrijski film) ZMAGA ALI SMRT (ameriški film) WILIAMSOVA KARABINKA (ameriški film) MAREC: KNJIGA O DŽUNGLI (angleški barvni film) PRAVNA IDENTITETA (francoski film) TRINAJSTO PISMO (ameriški film) SKRIVNOSTNA CESTA (ameriški film) l/$em obiskovalo m Una ,,-Svobodt Center" m Ufa ,Svobode* Trbovlje ll z li srečno in veselo novo leto 1954 UPRAVA KINA utocobaou Kot Kerstin v švedskem jumu »Piesaiu je eno samo poletje* >o»» <000 ■G*0~0000’000000000000>0 0'?> 0-000000 ooooooooooooooooooooooooooooooo+~+< Delo srni kole! H v In iiiirc^ra IČil IKRO? ? BfilMB a&?Wa t sem s1 ojim odjemalcem i« v emu d looneffiu Ij .r'stvu s ciil tič n ‘Jugoslavije 9HEOKO IH VESELO NOVO LET011954 j> Vsemu delovnemu !judstvu poši ata čestitke za novo leto Delovni kolektiv in uprava trgovskega podjetja pAlmuih” Dmiate Mestno čevljarstvo v Trbovljah svojim odjemalcem novo leto 1954. ar boate, da so Izdelki mestnega Mi prvovrstni in poceni. OKRAJŠA K£MZA - TRBOVLJE (BEBTaTRACIIA ..PHl UM~ Vsem cenjenim gostom in abonentom ieftnio bttECNO IH VESELO NOVO LETO 1054 . in se priporočamo za obisk. KINO „SV0B0DA“ Trbovlje L 0000-0 GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA Uvoz — trgovina na veliko — konsignacijska skladišča za motoma vozila vseh vrst, rezervne dele za motoma vozila, avto gume, splošni in elektromalerial, avtomobilsko orodje in pribor, dvokolesa in rezervne dele za dvokolesa. LJUBLJANA Vošnjakova ulica Vsem čestita za nooo leto UPRAVNI ODBOR Rudnika rjavega premoga Zagorje ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE MNO GO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 19541 Veselo in srečno novo leto 1954 želimo vsem našim odjemalcem NASA KNJIGA" — ZAGORJE KOLEKTIV GOSTINSTVA ZAGORJE želi srečno in uspeha polno NOVO LETO 1954 vsem svojim odjemalcem in gostom! UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE SLOVENIJA-AVTO Ljubljana, Frankopanska 21 projektira In ižvršuje gradbena dela F norem letu 19S4 želi vsem delovnim kolektivom oSilo uspe&a MESTNI KOMITE ZK.S ZAGORJE Vsem svojim članom in vsem delovnim kolektivom delovnim ljudem želimo v novem letu 1954 za napredek in srečo delovnega ljudstva! SteofM fitMstva, zapoje Vsem našim odjemalcem želimo SREČNO NOVO LETO 1954 MESTNA KLAVNICA ZAGORJE želi mojim odjemalcem VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1954 ! V naših poslovalnicah vam nudimo sveže meso in razne meene izdelke. Kupujemo vse vrste živine. Potrošniki lahko kupijo pri nas tudi žive prašiče. LJUDSKI ODDOR MESTNE ODCINE ZAGORJE Vsemu prebivalstva želimo v novem letu 1954 Se peč mfrehrr v izgradnji socializma! 1 fi ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Z : ■ s ■ 3 3 ■ ■ 3 m S ■ ■ ■ ■ 3 3 m S 3 3 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA TRBOVLJE s svojimi podjetji: »MESOPROMET«, predelovalnica, Opekarna 2 MESNICE: Opekarna 2 (Plevčak) Novi dom 33 (Cerk) Kešetovo 5 fPokl§ekJ Trg Fr. Fakina 19 (Pust) GOSTILNE: Trbovlje, Trg Fr. Fakina 1 Zagorje, Potoška vas Škropljenje sadnega drevja in s KMETIJSKO DELOVNO ZADRUGO TROJANE in SPLOŠNIMI KMETIJSKIMI ZADRUGAMI v okraju Trbovlje: KZ Čemšemk — KZ Dobovec — KZ Dol pri Hrastniku — KZ Izlake — KZ Loka pri Zidanem mostu — KZ Mlinše — KZ Razbor — KZ Radeče, Vrhovo. Jagnenica — KZ Podkum — KZ Dole pri Litiji — KZ Polsnik — KZ Trojane — KZ Trbovlje — KZ Senožeti in KZ Zagorje — Kotredež želijo vsem svojim članom-zadružnikom in vsemu delovnemu ljudstvu trboveljskega okraja srečno in usp^on polno novo leto 1954. SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE PRODAJAJO IN ODKUPUJEJO V SVOJIH TRGOVSKIH POSLOVALNICAH VSE VRSTE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN OSTALEGA BLAGA. NA ZALOGI IMAMO VEDNO VSE, KAR KDO POTREBUJE IN ZELI! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OKRAJA TRBOVLJE V NOVEM LETU 1954 ŠE MNOGO NADALJNJIH USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Borbena pot našega delovnega ljudstva je upodobljena v spomeniku »Revolucije«, Zgodovinski muzej iz NOV v Trbovljah pa nam govori o zmagoviti narodnoosvobodilni borbi. Delovno ljudstvo okraja Trbovlje se je oddolžilo voditelju zmagovite revolucije — naši Partiji — ter zgradilo Partijski dom, ponos okraja Trbovlje. Ljudska oblast je poskrbela za zdravje delovnega človeka z razširitvijo trboveljske bolnišnice — s stadioni in modernimi telovadnicami pa si naš delovni človek krepi svoje zdravje in moč za obrambo naše domovine — nova tovarna rudarskih strojev v Trbovljah pa bo dala ob dokončni dograditvi zaslužka novim delovnim močem, ki bodo skupno z ostalimi pomagali pri graditvi naše socialistične domovine. ■ v’*; Srečno novo leto i Ttumjska I I K‘-iJI2nICA I i.u: JI®* $• <' 'V.-/ -'■>9' • ' ____________.. ,V fIŠgiHE m m r -n 1 mmMti *