H4Z4& V&l glasilo delovne organizacije vezenine bled fr letnik XIII. številka 3 maj 1981 V spomin tovarišu TITU! Obletnica Titove smrti Preteklo je leto dni, odkar te ni, tov. TITO. Bolečina spomina ostaja z nami. V vsako srce — na milijone nas je — svetlo si luč prižgal, domovino ljubiti si znal! Ostala je pesem strojev, žito naprej zori. Ostal je mir — nekateri so se tako bali — obljubljamo ti, da ga bomo ohraniti znali. Od Triglavskih vrhov do Vardarskih bregov naj se razlega pesem naša, pesem dela! »Proletarska dežela močna je, smela« poslušali smo tvoje besede, široka množica te je vedno, predsednik Tito, rada sprejela. Naj svobodno sonce sije še naprej, naj bo človek človeku kakor bratu brat vselej, naj trdna vez tovarištva nikdar ne mine, naj pot bo svétla in široka — naše domovine! Preteklo je leto dni, odkar te ni, tov. TITO. Plemenito si imel srce in pridne roke, ki niso nikdar počivati znale. Preskromne so naše besede zahvale ... Jana Beravs ■ * Danes mineva leto dni, od kar nas je zapustil veliki voditelj narodov in narodnosti Jugoslavije, legendarni partizanski komandant, eden največjih državnikov sodobnega sveta, tvorec neuvrščenega gibanja, prijatelj in tovariš, naš predsednik JOSIP BROZ TITO. Leto mimneva od takrat, ko je v nas in okrog nas nastala praznina, ko smo z bolečino spoznali, da Tita ni več, obenem pa dostojanstveno svetu pokazali, da ostaja Tito med nami, da je naša pot njegova pot in da je naš dolg uresničiti tisto, kar je snoval Tito. Naša povezanost s Titovim revolucionarnim delom je enotna in nerazdružljiva, kar je smerokaz našemu revolucionarnemu razvoju, naši pripravljenosti, da trajno varujemo, hranimo in gradimo naprej svojo socialistično samoupravno skupnost, njeno svobodo, neodvisnost, bratstvo In enotnost, povezanost in enakopravnost narodov in narodnosti. Odločno bomo preperečili vsak poskus sovražnih, nacionalističnih in kontrarevolucionarnih sil, ki hočejo razbiti našo enotnost, ogroziti varnost naše države, ovirati in onemogočiti njen socialistični samoupravni razvoj. Neomajno, skupaj in enotno hodimo po poti, po kateri nas je vodil Tito. V dobro vsakega našega človeka nadaljujemo dosledni in vztrajni boj socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema. Z uresničevanjem Titove pobude bomo razvijali odgovornost vsakega kolektivnega telesa in posameznika v njem, za lastno delo. Neomajna in trdna je naša odločnost, da uresničimo Titovo vizijo Jugoslavije. Sedanje velike in resne gospodarske težave nas obvezujejo k še večji odgovornosti pri popolnem uresničevanju te vizije. Začeti boj za gospodarsko stabilizacijo zahteva od vseh nas in vseh odgovornih subjektivnih sil veliko odločnost in disciplino pri doseganju ciljev srednjeročnega plana družbenega razvoja, večjo in smotrnejšo proizvodnjo in varčevanje, produktivnost, boj za večji dohodek in življenjski standard delovnega človeka, ter spoštovanje in vrednotenje človekovega dela. Na ta način se bomo lahko najbolje oddolžili idejam in spominu tovariša Tita. GLAVNI DIREKTOR ' v Letna konferenca OOS v TOZD konfekcija II. Bistrica Konferenco je otvoril predsednik tov. ISKRA Vinko, zaželel uspešno delo ter prebral točke dnevnega reda. Kot prvi se je prijavil k besedi glavni direktor tov. ŠIRC FRANC dipl. ing. Njegovo izvajanje objavljamo zaradi aktualnosti posebej. Obratovodja obrata TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica je bil precej izčrpen. Med ostalim je dejal, da morajo delati šivilje obleke od A do Ž. To se pravi: sama mora sešiti celo obleko, kar že spada v obrtniško delo. Nalogi so premajhni, pa še ti s preveč artikli, kar še povečuje razdrobljenost proizvodnje in je delo še težje. V zadnjem času pa se je stanje občutno izboljšalo, tako, da je dela dovolj in upa, da bo pri tem tudi ostalo. Mnenja je, da ni ustrezne medfazne kontrole. Vodijo večjo kontrolo nad uporabo vode, telefona, pisarniškega materiala in slično, kar naj bi tudi prispevalo k večji varčnosti. Precej se je povečala bolniška nad 30 dni. Na kratko je poročal za TOZD Pozamenterija Bled — tov. ZUPAN Janez. Proizvodnja jim je narasla na 9 %. Z ogrevalno napravo je bil dosežen občuten prihranek kurilnega olja in to 15 ton. Delo je zlasti otežko-čeno, ker niso izdelani operativni plani. Za TOZD Konfekcija Bled je poročal tov. DUMBOVIČ Ivan. Fizični obseg za prvo četrtletje je dosežen 106%, t. j. za 11 % bolje kot lani v istem obdobju. Temu je vzrok tudi zadovoljivo »napajanje« ali drugače rečeno, dela je več in teče bolj umirjeno. Izkoristek časa je 90 % ali 3 % večji od lanskega. Doseganje norm je v mejah lanskih ali 102 %. Vzpodbudno je 28 % zmanjšanje zastojev. Na splošno je ocenil, da so rezultati vzpodbudni v celoti. Tudi njegova ocena je podobna kot govornika iz Ilirske Bistrice, da je predpogoj za uspešno delo zadostna založenost s polizdelki. Trenutno je več naročil kot so njihove kapacitete, ter predlaga iskanje zunanjih kooperantov. Pesimističen pa je pogled na repromaterial. Poročilo prodaje je bilo v glavnem: — da je bilo prodano za prvo četrtletje 2 % več od planiranega in 56 % več kot lani, — vezenin je bilo prodanih 98 % več kot lani, — čipk je bilo prodanih 75 % in 8 % več kot lani, — proizvodnja za prvo polletje je zaključena, razen izvoza, za katerega so prišla še dodatna naročila, — kapacitete so razprodane, roki za nabavo materialov potrjeni, upamo lahko samo, če bodo držali. Predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Radovljice je v pozdravnem govoru naglasil, da je pravilna odločitev, da se organizirajo konference vsakič v drugem obratu. S tem je dano tem obratom veliko moralno priznanje. Dosežki v občini Radovljica V letu 1980 je bilo doseženega za 31 % več prihodka kot v letu 1979. Ekonomičnost se je bistveno izboljšala. Dohodka so beležili za 22 % več. V občini je delalo z izgubo nekaj manjših gostinskih obratov. Povprečni OD v občini je 8.250,— din. Uvoza je bilo za 8 % manj, do-čim pa se je izvoz povečal za 24 % od leta 1979. Pohvalno je dejstvo, da se delovne organizacije opirajo več na lastna sredstva in manj na kredite. Stabilizacijski ukrepi se izvajajo v mejah dogovorjenega. Osebni dohodki so zaostajali za rastjo dohodka. Konferenci je prisostvoval tudi republiški sekretar sindikata tov. KLOFUTAR Jože. Strinjal se je s predhodnimi govorniki, zlasti z dosežki, ki so vzpodbudni. Kljub temu pa je prisotna premajhna dejavnost sindikata. Njegovo delo mora biti usmerjeno na politiko obravnavanja osebnega dohodka, katerega ustvarjajo delavci, torej morajo z njimi tudi gospodariti in biti seznanjeni, za kaj in kje naj se uporablja. Sindikalni delavci se premalo trudijo, da obveščajo svoje člane in nakazujejo probleme, ki v tem času niso ravno majhni. Stanovanjske proble- me, formiranje cen in vrsta gospodarskih ter socialnih vprašanj bo moral v bodoče sindikat krepko zagrabiti. Tudi njihovi zbori naj bi bili v bodoče v prostih sobotah. V nekaj besedah se je obrnil na konferenco sekretar občinskega sindikalnega sveta Ilirska Bistrica, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je zbor tukaj v Ilirski Bistrici. Nakazal je vrsto gospodarskih uspehov in težav tega kraja. Lepo je povedal, ko je dejal, da naj bi tudi bili naši zaključki prispevek k uspešnosti 3. kongresa samoupravijalcev Jugoslavije. Postavljeno je bilo vprašanje, ali je smotrno poslovno in tehnično sodelovanje s firmo Bis-choff iz Švice in koliko stane. Na to vprašanje je odgovoril tov. MENCINGER Janez dipl. ing. Firmi Bischoff plačujemo 42.000 frankov, kot je znano, je to ena vodilnih vezilnih tovarn v Evropi. Od njih dobivamo vzorce, risbe, tehnično dokumentacijo, najnovejše kolekcije strokovno pomoč pri usposabljanju kadrov in slično. Če bi se tej firmi odpovedali, bi morali na novo zaposliti 4 tehnične risarje, 2 prebijalca kart in nabaviti 1 vezilni aparat za vzorce. Za pravilnik o letovanju v izposojeni prikolici v Plavi laguni je bilo zagotovljeno, da bo pripravljen v najkrajšem času. M. P. Gospodarjenje v letu 1980 in smernice za leto 1981 s povdarkom na izvozu, cenah, investicijah in osebnih dohodkih Napovedi gospodarstvenikov, da bo I. 1980 in še začetek I. 1981 za svetovno gospodarstvo v znamenju recesije, so se uresničile. Najnižjo kulminacijsko točko cikla je sprejela močan inflacijski pritisk, porast nezaposlenosti, stagnacija mednarodne menjave, kar vse je vplivalo na relativno nizko stopnjo rasti industrije in celotne gospodarske aktivnosti nasploh. Takšne svetovne gospodarske razmere so v veliki meri vplivale tudi na naše gospodarstvo. V tej atmosferi so bile pred ekonomsko politiko resnično zahtevne naloge, saj smo hoteli korenito in sorazmerno v kratkem času zaustaviti in preusmeriti: večletna strukturna neskladnja, pretirano investicijsko, osebno, skupno in splošno porabo, preveliko odvisnost od uvoza surovin, strojne opreme, repro-ma-teriala in velik primanjkljaj v plačilni bilanci — vse to je bilo brez dvoma nemogoče rešiti v enem letu. Analiza rezultatov kažejo, da smo z ukrepi ekonomske politike v I. 1980 dosegli nekatere pomembne pozitivne rezultate, medtem, ko z velikim delom nominalno izkazanih rezultatov ne moremo biti zadovoljni. Kljub vsem težavam, ki so nastale na notranjem tržišču nam je uspelo povečati obseg izvoza in zmanjšati primanjkljaj v plačilni bilanci. To je bil tudi eden od najpomembnejših uspehov v I. 1980. Obstaja dejstvo, da se gospodarski subjekti niso še nikoli prej tako zavedali nujnosti, da je treba čim več izvažati, če želimo prebroditi najglobje težave. Po analizi stroškov ugotavljamo, da smo v gospodarstvu dosegli pomembne prihranke, kar je povzročilo, da cene ponudbe niso porasle toliko kot nabavne cene energije in reprodukcijskega materiala. To je pripomoglo k ohranjevanju določene konkurenčne sposobnosti na tujih tržiščih. S tako doseženo konkurenčnostjo pa na daljši rok ne moremo biti zadovoljni. Kljub vsem težavam v zvezi s preskrbo s surovinami, energijo, repromaterialom je gospodarstvu uspelo obdržati — čeprav minimalno — pozitivno rast proizvodnje 2 %. Tudi poslovanje naše DO je bilo izpostavljeno splošni in specifični ekonomski politiki SFRJ in SRS. V lanskem letu je SFRJ povečala izvoz za 2,2 milijardi dolarjev, kar je za 1 /3 % več kot v predhodnem letu. Tekstilna industrija SFRJ je povzročila pravi bum, saj je izvozila za 727 milijonov dolarjev, tako, da se je njen izvoz v državi povečal od 7,3 % v I. 1979 na 8,1 % v I. 1980. Omenjeno povečanje izvoza pa ni imelo korelacije za dohodkovnim povečanjem, ker ga ni bilo. Naša DO je že več kot deset let izvozno orientirana. Po kratki analizi sodeč smo sledili družbeni usmeritvi po povečanju izvoza in ga v I. 1980 dosegli 1.974.000 dolarjev, kar je v primerjavi z I. 1979 za 247 % več. V I. 1981 smo sklenili izvozni posel za 2.750.000 dolarjev kar je za 39 % več kot v predhodnem letu. Omejitveni faktorji za še večji izvoz ostajajo isti: previsoke cene osnovnih surovin in repro materiala, prevelika družbena obremenitev proizvodov, neustrezni domači materiali in nesigurne in nekom-pletne izdobave domačega materiala. Nasplošno velja, da bi bilo potrebno najti za trajen izvoz -— to pa pomeni stimulativni izvoz —• med ostalim tudi tak izvozni instrumentarij, ki bi motivirano doprinašal k večjemu ekonomskemu doprinosu na tujem, kot na domačem tržišču. Alarmantno povečan izvoz v preteklem letu in v primerjavi z letom poprej, ko je bil v SRS 34,5 % večji v SFRJ 23,3 % večji ni odraz naravnosti našega gospodarstva na prodor pred- vsem na tuja zahtevna tržišča, ampak je bilo to povečanje bolj administrativne narave. V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo beležili močan padec izvoza, medtem, ko smo v tretjem mesecu izvoz povečali tako, da je izvozna situacija za I. kvadrat nekoliko ugodnejša. Nasprotno pa je bil v naši DO izvoz presežen v I. tromesečju za 200 % v primerjavi s I. tromesečjem I. 1980. Da obstaja volja oz. pripravljenost in tudi discipliniranost v smislu republiške in zvezne resolucije smo dokazali predvsem tekstilci finalisti poleg ostalih predelovalnih industrij, ki so nosile največje breme izvoza in to kljub odpovedovanju dohodka in s tem nižjim osebnim dohodkom, kar še posebno velja za tekstilni industrijo znotraj katere ima le redko podjetje monopolni položaj v primerjavi z drugimi panogami. Tekstilna industrija zaradi večkratne predeminzioniranosti v finalnih proizvodih in s tem zaradi močne konkurence ne more pokriti izpada dohodka zaradi izvoza na domačem tržišču. CENE Cena je najpomembnejši barometer gospodarjenja združenega dela in je alokator združenega dela in sredstev med družbene dejavnosti ter deluje ob enem tudi kot distributer družbenega produkta med producente. Če pogledamo naše cene pred vsem cene tvorcev — delov reprodukcijskih ciklusov opažamo, da ne izpolnjujejo zahtev optimalnosti. Ker cene pri nas ne odražajo odnose med razpoložljivimi količinami tvorcev (proizvodov in storitev) in družbenih potrebah po njih prihaja do nerealnih produkcijskih stroškov, kar pomeni, da so različni produkti dispa-ritetni in s tem tudi njihove cene — nove ustvarjene vrednosti, kar ima za posledico napačno produkcijsko strukturo oz. govorimo o strukturnih neskladjih. Metražeji so v letošnjem letu prekomerno dvignili cene svojim proizvodom. V velikih primerih smo morali finalisti zaradi tržnih zakonitosti predvsem v izvozu pa tudi doma kompenzirati te abnormalne podražitve izhodnih tvorcev oz. repromaterialov. Nekateri zagovarjajo tezo, da bi morali končne cene graditi od družbeno priznanih cen, to pomeni od finalista v reprokompleksu k ekstrahivnim dejavnostim — proizvajalcem primarnih surovin in spremljevalnih tvorcev do pri-marcev. Če finalisti cen nebi prilagodili sedanjemu veljavnemu razmerju cen vseh proizvodov v ponudbi bi govorili, da so naše cene disparitetne. Ker prihaja tu do zakonitosti tržišča to ni slučaj. Nasplošno velja ugotovitev, da če primerjamo cene tekstilnih proizvodov — po vloženem delu — s cenami ostalih industrijskih proizvodov in storitev vidimo, da so prve zaradi družbene neverificiranosti v abnormalnem podrejenem položaju nasproti cenam proizvodov in storitev, kar je še posebno izrazito v primerjavi z drugimi razvitimi državami. Močno odvisnost od uvoza surovin je tudi eden od razlogov za dolgoletni ekonomski neugodni položaj tekstilne industrije z ozirom na to, da carinske dejatve še povečujejo ceno uvoženih surovin in proizvodov za cca. 20 do 20 %, kar spremlja konstantno rast osnovnih surovin in repromaterialov. Preteklo leto je bilo v tem smislu še posebno alarmantno. Cene bombaža so porasle za 31 %, volne za 24 % in rejon prediva domačega izvora celo za 238 %. Istočasno so cene tekstilnih proizvodov po znani evidenci porasle za 28 %, čeprav so bile realno še nižje, ker statistika ne spremlja sezonskih razprodaj. Decembra lani so narasle cene na drobno za 38 %, cene industrijskih proizvodov za 40 % in cene naftnih derivatov za 71 %. V letu 1980 so bili proizvodi naše delovne organizacije pod družbeno kontrolo. Tako so smele narasti cene proizvodov v konfekcijski grupi v povprečju za 8 %, v dekorativni grupi za 18 %. Vezeni proizvodi bombažnega tipa za trgovino so smeli narasti za 9 %, vezeni izdelki na sintetičnem materialu pa za 13 %. Tako relativno močno povečanje dohodka lani za 55 % čistega dohodka za 57 %, poslovnega sklada za 260 %, re- Oddelek snutkovnih strojev, na zavese. zervnega sklada za 57 % gre v večji meri pripisati višji produktivnosti, nekaj povečanja pa gre tudi na račun devalvacije in sicer odvisno od strukturnega razmerja izvoz — domači trg ter uvoza. Tudi v letu 1981 predvidevamo, da se bodo cene tekstilnih proizvodov, ki spadajo v grupo industrijskih produktov gibale v mejah načrtovanih povečanj industrijskih proizvodov torej za 25 %, kar gre v naši branži prepisati močnem vplivu tržni zakonitosti. INVESTICIJE Priporočila gospodarskih in družbenih institucij v smislu racionalnejšega vlaganja lastnih in tujih finančnih sredstev v tem obdobju naj bi imelo za cilj umiritev inflacije, to pa pomeni istočasno zavarovanje aktivnosti, ki naj bi zmanjšale pritisk na plačilno bilanco, ob enem pa zavirajo zaposlovanje in gospodarsko rast. Iz predloženih in Odobrenih investicijskih programov je razvidno, da bodo opuščene nekatere po učinkovitosti podmarginarne investicije v ostalem pa bo šlo kod do sedaj za omejevanje na škodo majhnih investicij, ki so praviloma najbolj učinkovite. Problem in učinkovitosti investicij je del širšega problema učinkovitosti našega gospodarstva, katerega pa z restrikcijami ni mogoče rešiti. Po uspehu gospodarjenja je bila tekstilna industrija v preteklem letu na drugem mestu med panogami. V SRS je bila njena produkcija 5,7 % večja kot lani, v SFRJ pa celo 6,3 % večja. Ta kazalec kaže tudi na to, kako nova industrija s sodobno opremo iz manj razvitih delov države spodriva tradicionalno industrijo v razvitih delih države. Po analizah sodeč je povpraševanje po naših proizvodih nekajkrat večje od naših zmožnosti ponudbe in ker se bo ta trend tudi v bodoče nadaljeval bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju namenili nekaj več kot 700 milijonov D sredstev v investicijsko linijo za povečanje in posodobitev proizvodnih zmogljivosti na področju vezenih izdelkov in posodabljanju konfekci-oniranja. Baza preskrbe sredstev bo združevanje sredstev zainteresiranih partnerjev, ki je že dalj časa v teku. katerih izdelujemo mrežo za Za omenjeno investicijo bi se DO tako še bolj utrdila kot prvo tovrstno podjetje v jugoslovanskem prostoru in si ustvarila še večje sanse za izvoz. OSEBNI DOHODKI Akcija sindikata po zaščiti živ-Ijenskega standarda delavcev posebno onih z najnižjimi osebnimi dohodki je povsem razumljiva. Če tudi to zadeva v kontradiktornost z zakonom o ne-odtujenem razpolaganju delavcev z novo ustvarjeno vrednostjo. Zaščita delavcev z najnižjimi OD je možna v več oblikah, tako kot np. z olajšavami pri plačevanju stanarin, z brezplačnim toplim obrokom, difereciarnim regresom za letni dopust, z raznimi dodatki itd..., vse to pa kaže na degradacijo obstoječega sistema delitve po rezultatih dela in sintetično ustvarjanje OD okoli minimuma fizične eksistence. Obstoječa delitev OD se ka-rakterizira v niški vsebnosti osebnih dohodkov delavcev v industriji — predvsem v neposredni proizvodnji, v ceni proizvodov in uslug, druga karakteristika pa je razvrednotenje dela proizvodnje v primerjavi z ostalimi. Še vedno obstojajo branžne razlike med delovno in kapitalno intenzivnimi panogami v smislu različnih osebnih dohodkov v korist zadnjih. Čeprav se zavedamo, da če je neka panoga širšega družbenega pomena oz. jo je ekonomsko upravičeno in smiselno razvijati na daljši rok, da so tudi OD v tej branži izjemoma nekoliko višji, vendar samo v začetnem obdobju. Nevarnost prevelikih socializacij, ki smo jim priča skoraj pri vseh industrijskih panogah je, da ta dekatalizira kreativno delo in minizira občutek prosperitete v perspektivi. Nadalje OD na splošno ne vsebuje v sebi elementa rizika, ki bi bil vezan na uspešnost poslovanja in so tako OD v organizacijah, ki poslujejo z izgubo dostikrat večji od onih, ki dobro poslujejo, kakor tudi to, da osebni dohodki ne nudijo vedno zaposlenim ekonomske in socialne varnosti. V naši DO je bilo povprečje OD v letu 1980 nekaj več kot 7.300 din in so porasli v primerjavi z letom poprej za cca. 29 %. V mesecu decembru in prvih mesecih letošnjega leta ni imel noben delavec v naši DO osebni dohodek nižji od 5.000 din za normalno opravljeno delo — to pomeni predpisano število delovnih ur in 100 % izpolnjevanje norme. Pri tem pa se mi postavlja vprašanje ali bo ta spodnje postavljena meja 5.110 din kot eksistenčno najnižji možni OD ob močnem inflatornem tempu gibljiva? Veliko je bilo tudi pripomb na grupacije — če te še (obstajajo), ker se ve kako so bile postavljene, čeprav samoupravno in tako sodeč povsem praviloma, da je v njihovih sporazumih daleko važnejše kje nekdo dela, kot pa kako in koliko dela. Iz povedanega je razvidno, da samoupravna delitev predstavlja daleko zahtevnejše kompleksno delo kot je to vidno na prvi pogled in ki ga bo brezpogojno potrebno rešiti v korist skupnega gospodarskega in družbenega razvoja. Povečanje akumulacije na splošno — donekje tudi v naši DO gre del nje iz naslova družbenega dogovora o delitvi sredstev za OD, kar smatram, da na daljši rok ni sprejemljiva. Osnovni problem, ki ga bomo morali rešiti je doseči model primerne delitve, po rezultatih dela, ker je to predpogoj za motivacijo delavcev za povečan obseg in kvaliteto dela in to na vsej hierarhični lestvici. Za konec bi povedal to, da je problem št. 1, ki obstaja pred DO v času, ki je pred nami preskrba z repromaterialom in, ki je oviralni faktor za realno planiranje in kvalitetno napajanje proizvodnih kapacitet. Veliko podražitev osnovnega materiala in ostalih tvorcev v reprodukcijskem ciklusu bodo zmanjševale ustvarjeni dohodek in s tem zmanjševalo tudi akumulacijo in OD. Prepričan sem, da bomo s samoupravnimi sporazumevanji na biletarealni osnovi, vendar na kvalitetnejši ravni, o soudeležbi deviznih sredstev za nakup osnovnih uvoženih surovin zmanjšali na minimum probleme v preskrbi in tako skušali preprečiti prekinitev repro-kompleksa, kar smatram, da je to nova kvaliteta v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Glavni direktor Sire Franc dipl. ing. - 5E Tl NE'ZDI, STEFAN, DA 31 SF KoKK>iO LAUUtO 5.6 Pof^očil-A ? - ÌE OS, TATI A.U CA, TOO A L6 KO* £1 W6JÜ VIEL ? III. kongres samoupravijalcev Jugoslavije — 4. SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA PRIPRAVO III. KONGRESA SAMOUPRA-VLJALCEV JUGOSLAVIJE OBČINE RADOVLJICA — DELEGATI NA III. KONGRESU — MURKINO SPOROČILO III. KONGRESU SAMOUPRAV-LJALCEV — TEMATSKA RAZPRAVA O SVOBODNI MENJAVI DELA V VERIGI — OCENE SAMOUPRAVNEGA POLOŽAJA DELAVCEV — IZVRŠNI ORGANI V DELEGATSKEM SISTEMU 13. maja ob 13. uri je bila 4. seja Koordinacijskega odbora za pripravo lil. kongresa samoupra-vljalcev Jugoslavije občine Radovljica, na kateri so analizirali predkongresne aktivnosti v naši občini ter se pripravili na obravnavo osnutka Resolucije lil. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in Ocen samoupravnega položaja delavcev. SAMOUPRAVLJALCE NAŠE OBČINE BODO V BEOGRADU ZASTOPALI MILICA KUNSTELJ, Murka Lesce, rojena 5. 3. 1948, ekonomski tehnik, poslovodja ALBIN MRAK, Sukno Zapuže, rojen 5. 3. 1950, tkalski tehnik, izmeno-vodja, in MARJAN BOGOVIČ, HTP Bled, rojen 23. 8. 1949, natakar, vodja kavarne. Izvolili so jih izmed 22 evidentiranih kandidatov 21. aprila 1981. MURKINO SPOROČILO KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je določil Murko iz Lesc za nosilko tematske razprave in sporočila o TRAJNEM SAMOUPRAVNO--POSLOVNEM SODELOVANJU NA OSNOVAH SKUPNEGA PRIHODKA IN SKUPNEGA DOHODKA MED PROIZVODNIMI IN TRGOVINSKIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA. V sporočilu kongresu, ki ga v Murki obravnavali 17. 2. so prikazali svoja prizadevanja za uveljavljanje dogovorjenih odnosov na trajnih osnovah z sodelujočimi organizacijami združenega dela in prizadevanja za samoupravno združevanje dela in sredstev pri uresničevanju skupnih ciljev razvoja. Opredelila je odnose s potrošniki in potrošniškimi sveti ter predstavila svoje izkušnje v teh prizadevanjih. 14. maja ob 10 uri bodo v Murki organizirali še tematsko razpravo na isto temo s katero želijo doseči nekatere rešitve, ki jih je ponudila razprava o sporočilu tretjemu kongresu samoupravljalcev. TEMATSKA RAZPRAVA O SVOBODNI MENJAVI DELA MED DSSS IN TOZD V VERIGI 17. 4. 1981 Tematska razprava o svobodni menjavi dela med delovno sku- pnostjo skupnih služb in TOZD je poleg konkretnih predlogov in odprtih vprašanj, pokazala zlasti naslednje: — sodelujoče delovne organizacije razvijajo zelo sorodne modele svobodne menjave, dela, ki so v skladu z odnosi, ki jih predvideva zakon o združenem delu, — dovolj dobro poznavanje družbeno politične in strokovne problematike svobodne menjave dela omogoča, da smo jo sposobni tudi kvalitetno razvijati in dograjevati. Uspešnost sprejetih rešitev je odvisna od pripravljenosti oziroma nepripravljenosti vseh delavcev in subjektivnih dejavnikov- da uvajajo nove odnose. Posebna delovena skupina bo pripravila zaključke in stališča tematske razprave in priporoča vsem TOZD, OZD in DO v občini, da jih uporabljajo kot delovni pripomoček. OCENA SAMOUPRAVNEGA POLOŽAJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Ocena samoupravnega položaja je dolžnost slehrne delovne sredine v predkongresnem obdobju. V ta namen je OK ZKS Radovljica pripravila teze za ocene samoupravnega položaja, ki naj nam služijo kot delovni pripomoček, na podlagi katerega bodo 00 ZK in OO ZS pripravile gradivo za razpravo. Razprave bodo organizirane v delovnih oziroma sindikalnih skupinah. Sprejeta stališča in predloge iz razprav bodo poslali OKZKS Radovljica, ki bo s pomočjo vseh zbranih ocen oblikovala celovito oceno samoupravnega položaja delavcev v naši občini. IZVRŠNI ORGANI V DELEGATSKEM SISTEMU OK SZDL Radovljica bo pripravila celovito oceno o uresničevanju delegatskega sistema v občini Radovljica in organizirala tematsko razpravo IZVRŠNI ORGANI V DELEGATSKEM SISTEMU. V ta namen je delovna skupnost pripravila teze, na podlagi katerih bodo KK SZDL, Zbori občanov oziroma skupščine v krajevnih skupnostih Radovljica, Podnart, Kropa in Bohinjska Bela pripravile OCENO DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA IN ODNOSOV V SKUPŠČINI KRAJEVNE SKUPNOSTI, SVETU KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUGIH ORGANIH KRAJEVNE SKUPNOSTI, — krajevne skupnosti Bled, Gorje in Mošnje bodo pripravile OCENO DELOVANJA DELEGACIJ ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI, — krajevne skupnosti Lesce, Boh. iBstrica in Kamna Gorica bodo ocenile DELOVANJE DRUŽENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V DELEGATSKEM SISTEMU, — krajevne skupnosti Srednja Dobrava, Ljubno in Lancovo bodo analizirale NAČIN OBLIKOVANJA IN UČINKOVITOST DELEGATSKIH VPRAŠANJ IN DELEGATSKIH VZPODBUD, — krajevne skupnosti Kropa, Srednja vas, Stara Fužina in Begunje pa bodo prikazali POVEZANOST DELEGATOV ZA SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE S SAMOUPRAVNIMI ORGANI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. INDOK CENTER Sklepi samoupravnih organov Praktično usposabljanje naših vajenk. Dodeljen jim je poseben prostor s strokovnim vodstvom v šivalnici. V skladu s sklepom delavskega sveta delovne organizacije »VEZENINE« Bled so bile v torek, dne 14. aprila 1981 volitve delegatov v: — delavski svet delovne organizacije »VEZENINE« Bled — odbor samoupravne delavske kontrole DO »VEZENINE« Bled — skupno disciplinsko komisijo DO »VEZENINE« Bled Skupaj je od 710 volilcev glasovalo 86,1 % zaposlenih. Z večino glasov so bili izvoljeni naslednji delegati: a) DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. TRAMŠEK Miro 2. LAVRIČ Ivka 3. FURAR Franc 4. AMBROŽIČ Pavla 5. POGAČNIK Terezija 6. ŽVEGELJ Jaka 7. VRAŽIČ Bariča 8. RADEŠIČ Borka 9. AŽMAN Anica 10. KRIŽANIČ Geli 11. KEMPERLE Minka 12. TARMAN Olga 13. KOS Valentina 14. ČEKADA Vera 15. KALUŽA Marica 16. RUŽIČ Silvana 17. FURLAN Jožica 18. BOJC Vida 19. MOHORIČ Olga 20. KORITNIK Vanda 21. ČAKARMIŠ Ana 22. FERLANIČ Silva 23. JAKOPIČ Dora 24. BEČAN Bernarda 25. LAVRIČ Milena b) ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. VAMPELJ Anton 2. JERMAN Stane 3. PETERNEL Marta 4. VOVK Ema 5. FERLEŽ Majda 6. CURK Irena 7. PANGERC Peter c) SKUPNA DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. DEŽMAN Albina 2. HEGLER Jože 3. GLUHAR Ivica 4. ADLEŽIČ Spomenka 5. GRILJ Vera 6. SOBAN Marija 7. POR Jaka 8. JANŠA Jožica 9. JERE Stane 10. SODJA Dora 14. aprila 1981 so bile izvedene tudi volitve delegatov v: — delavski svet DS Skupne službe — odbor samoupravne delavske kontrole DS Skupne službe. Izvoljeni so bili naslednji delegati: a) DELAVSKI SVET DS SKUPNE SLUŽBE 1. SOKLIČ Marija 2. VIDIC Boža 3. LAKOTA Kati 4. TOLAR Helena 5. ULČAR Nada 6. BERČIČ Majda 7. ŽEMLJA Marina 8. RABIČ Jožica 9. KUNČIČ Mira b) ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DS SKUPNE SLUŽBE 1. POLAK Rudi 2. VALANT Dragica 3. PINTAR Anica 4. MOHORIČ Marija 5. KOKALJ Elizabeta Jaka POR Mladinske delovne akcije Ko govorimo o mladinskih delovnih akcijah (MDA) govorimo o sebi in svojih delih, o ljubezni do domovine, o graditvi in rasti nove Jugoslavije. Mnogo jugoslovanov je v preteklih letih stalo pod zastavami Uvoz v obdobju V tem obdobju smo uvozili surovine in repromaterial ter plačali 50 % licence firmi Bischoff St. Gallen Švica. V glavnem so bili to še prehodni zaključki, ker nam dobavitelji niso uspeli dobaviti blaga do 31. 12. 1980. Nekaj pa je bilo že novih poslov, katere smo režimsko krili z avansi. Ti so nam bili dodeljeni v višini 30 % od lanskoletnih odobrenih sredstev s končno delitvijo. Letos smo že dobili za vse režime končno delitev, vendar nam povsod sredstva niso bila odobrena v višini, kot smo zaprosili. Preja se uvaža po blagovnem kontingentu (RK). 5 ton nam je odobreno RK za uvoz preje 34/2, katero nam je ponudila firma W. Vocke Ravensburg. Netto vrednost za celotno količino predstavlja cca 1.031, 150,00 din. 8 ton nam je odobreno RK za uvoz rayon svile 120/2 za vezenje, ki jo uvažamo od F. Bischoff Tekstil St. Gallen Švica. Približno 2.300 kg rayon svile 120/2 imamo že naročene, na razpolago je še 5.700 kg. To predstavlja v netto vrednosti cca 3.420.000,00 din. 5 ton nam je odobreno RK za MDB. Njihovega samoodrekanja, delavnosti in ljubezni do domovine ne moremo meriti s številkami, toda tri številke so tako vidne, da ne moremo mimo njih. V preteklih letih je na MDA sodelovalo preko 2 milijona mladincev, ki so prispevali preko 80 milijonov prostovoljnih delovnih dni. Vsak deseti jugo-slovan je bil kot brigadir udeležen pri izgradnji domovine. Zato lahko rečemo, da so MDA veličasten simbol mlade generacije. One so njihovo življenje, njihovi najlepši dnevi in mladost — ponosno dana svojemu narodu, svoji domovini in socializmu. Rojstni dan MDA je tesno prepleten z rojstnim dnevom nove Jugoslavije. Tudi delovne akcije so nastale kot mnogo drugega, v neobičajno težkih, odločilnih a veličastnih dneh naše nove zgodovine. Nastale so v revoluciji. In to na samem začetku, spontano in z zanosom, toda iz potrebe in edinstvenosti naše revolucije — da svoje izhodišče in oporo vedno išče in tudi najde v narodu. Rojene v tem naročju — naročju naroda — niso MDA prenehale tudi v dneh najtežje borbe. V teh dneh so bile dragocen prispevek na težki, krvavi poti do svobode, toda v pričakovanju tistega, kar revolucija mora prinesti kot svojo največjo zmago •— v pri čako-vanju mirnega, delovnega in ustvarjalnega razvoja v popolno svobodni domovini. In ko je bila svoboda priborjena, mladi tudi trenutek niso razmišljali. S še večjim etuziaz-mom so zamenjali orožje vojne januar-marec 1981 uvoz monofil 20/1. Netto vrednost za celotno količino predstavlja cca 962.000,00 din. Blago se uvaža po deviznem kontingentu (DK). DK za grupo SVILA, nam je dodeljen v višini 1.500.000,00 din. Pod to šifro uvažamo v glavnem tehnično tkanino za vezenje — solvron. DK za grupo TRIKOTAŽA, nam je dodeljen v višini 1.051.000,00 din. Pod to šifro uvažamo predvsem pletivo za rokavice, v višini 400.000,00 din je ta vsota že izkoriščena. DK za grupo BOMBAŽ nam je dodeljen v višini 358.000,00 din. Pod to šifro pretežno uvažamo tehnično tkanino za vezenje — kattum. V višini 200.000,00 din je ta vsota že izkoriščena. Zaprosili smo tudi za DK papir in karton. Dodeljen nam je bil v višini 385.000,00 din. Koristili smo ga že v višini 70.000,00 din Pod to šifro uvažamo punch karton, za izdelavo kart za vezenje ter texograph papir. Rezervni deli za tekoče vzdrževanje se še vedno uvažajo režimsko prosto, vendar moramo plačevati z lastnimi devizami. Prilive, ki jih ustvarimo z izvo-loti, ampak le 65%. Tudi do-zom ne moremo koristiti v ce- za orožje dela — puške in mitraljeze za krampe in lopate. Na poziv maršala Tita so prešli z ene fronte na drugo. Tako je, rojena v krilu revolucije, epopeja mladinskega prostovoljnega dela, narasla v ogromno reko delavnega zanosa, da se čimprej ozdravijo rane vojne in uspo-stošenja. Milijoni mladih so začeli obnavljati domovino. Njihove roke so hitele, da čimprej obnove pogo-Tako se je na zastavah MDB rišča, porušene proge in ceste, pojavilo novo geslo: namesto: »Vse za fronto, vse za zmago« je bilo napisano: »Dokler traja obnova — ni počitka!« Brigade so set akrat rojevale povsod, od najbolj odmaknjenih planinskih vasi do trgov in velikih mest. Tako je bil ustvarjen še en Titov poziv mladini — poziv na izgradnjo domovine. To so bili dnevi organiziranja velikih zveznih MDA: Brčko-Bano-viči, Novi Beograd, Šamac- Sarajevo, Nova Gorica in mnogo drugih. Na teh MDA se je gradil temelj našega razvoja in industrije. Toda na teh akcijah se je poleg industrije gradilo tudi novo življenje, nova morala in etika socializma. Mladi so na MDA spoznavali delovne navade, osebno in kolektivno odgovornost do izvajanja demokratično sprejetih nalog. Spoznavali so začetke samoupravljanja. Skozi to šolo je šlo tisoče mladink in mladincev, in mnogi izmed njih so prav na MDA spoznavali prve črke, mnogi izmed njih so se z delovnih akcij vračali usposobljeni za najtežja dela v mači proizvajalci za svoje izdelke zahtevajo devizno participacijo. S tem se pravice za uvoz zmanjšujejo in treba bo temeljito preveriti, katero blago iz uvoza bo imelo prioriteto. Velike težave pri nabavi materiala so tudi na domačem tržišču. Vse kar so strokovnjaki konec leta 1980 napovedali za leto 1981 se žal uresničuje v vsej ojstrini in to: 1. težave pri nabavi repromate-riala 2. porast cen za vse materiale 3. nezadostna ponudba reproma-teriala 4. desortiranost zalog pri proizvajalcih 5. močno povpraševanje za re-promaterialom 6. zamujanje rokov dobav 7. pogojevanje dobav z devisno participacijo. Do sedaj nismo uspeli zagotoviti dobave: 1. art. 156 — Svila Maribor 13.000 m — ni materiala 13.000 m — ni materiala 2. art. Filou — BPK Beograd 8.000 m — ni materiala 3. art. 41404 — MTT Tabor Maribor 2.000 m — prekasno 4. art. Izabela — Krupanjska Krupanj proizvodnji. Tudi internacionali-stična zavest naše mladine je bila potrjena in dokazana na srečanjih s tisočimi mladimi iz vsega sveta na njihovih in naših gradbiščih. Prav te pridobitve dokazujejo danes na MDA mladi, ki so mlajši od prvih delovnih akcij. Hčerke in sinovi ter celo vnuki prvih graditeljev pišejo danes nove strani epopeje prostovoljnega mladinskega dela v Jugoslaviji. In prav zaradi tega mladinsko prostovoljno delo ne bo in tudi ne sme prenehati. Tudi letos so organizirane številne lokalne, republiške in zvezne MDA. Med temi brigadirji bodo tudi mladi iz naše občine, ki bodo z delom na teh akcijah prispevali svoj delež k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij ter poglabljanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Tako se bodo brigadirji iz radovljiške občine letos udeležili republiške MDA Goriška 81 od 19. 7. do 8. 8., sodelovali pa bodo tudi s pobratenimi občinami na zvezni MDA OTOK MLADOSTI— ŠIBENIK 81 v času od 6. 7. do 2. 8. letos. POR Jaka 13.000 m — ni materiala 5. art. Milena — Krupanjska Krupanj 13.000 m — ni materiala 6. art. Agra — Tekstilindus Kranj 3.000 m — kasnijo 30 dni 7. art. 94035 — MTT Melje Maribor 6.000 m — kasnijo 30 dni 8. art. Pavla — TKZ Zagreb pogojuje dobave z devizno participacijo 9. Preja 34/2 sint. TKZ Zagreb neredne dobave 10. Preja 9/2 akril — Induplati Jarše pomanjkanje vlakna 11. Preja 9/2 akril — Predilnica Litija — KTI Krapina izvozne obveznosti 13. art. Boni — Sukno Zapuže kasni 30 dni — izvozne obveznosti Do dosedaj znanih podatkih smo dolžni devizno participacijo približno: Tekstilindus Kranj Svila Maribor Djuro Salaj Mostar TKZ Zagreb Julon Ljubljana itd. 700.000 din 1.500.000 din 1.200.000 din 3.000.000 din 800.000 din (400.000 že vplačano) V kolikor konfekcijska industrija v celoti ne bo resno vzela predlagano devizno participacijo za metražo in preje, bo situacija s preskrbo z materiali še težja. Po podatkih splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije, smo izvozili v letu 1980 le 3,19 % skupnega prihodka ali 12.033.000 din. Družba pa pričakuje, da bomo izvozili več in to 15,90 % skupnega prihodka, oziroma skoraj petkrat toliko kot sedaj in imeli bomo sredstva, katerega bomo petkrat toliko kot sedaj in imeli bomo sredstva, katera bomo lahko odstopili dobaviteljem, ki nas bodo potem lažje oskrbeli s potrebnimi izdelki, ker jim le-teh ne bo potrebno izvažati, da bi si zagotovili devize za uvoz svojih surovin. Računa se le izvoz na konvertibilno tržišče. Sliko o naši devizni plačilni zmožnosti si vsak dobavitelj lahko ustvari iz poročila, ki ga je poslalo Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije in si po tihem misli, da ni kaj dosti za računati na nas in obratno. NABAVNI SEKTOR ABC mode Ne samo vrhnja oblačila, kot so obleke, kostimi, plašči itd. temveč tudi malenkosti ustvarjajo modo, dopolnjujejo celoten izgled in dajo poseben pečat osebnosti. Zato si bomo ogledali nekaj najpomembnejših dodatkov, ki jih bomo nosili to pomlad in poletje. Izbira je široka in k vsakemu stilu oblačenja bomo našli nekaj zase. A — plikacije iz kože ali velurja. Z njim lahko popestrimo torbice, pasove, prišijemo jih na majice ali puloverje, jopiče, na ovratnike in reverje. Primerne so dodatki safari-Iooku. B — anane — različne torbice z dolgim ročajem za čez ramo iz plastičnih materialov v pastelnih barvah dopolnjujejo predvsem oblačila mlajših. Manjše torbice ba-nanaste oblike iz usnja se lahko pripnejo za širok usnjen pas in zopet dobro dopolnjujejo safari stil. C — olierji ali ogrlice iz malih peri ali mičnega umetnega sadja zopet okrašujejo vratove mladih deklet. Tiste, ki so bolj pogumne, lahko posežejo po ogrlicah iz debelejših steklenih biserov. Č — evlji z nizkimi petami ali sploh z ravnimi podplati. Oddelek krojilnice Robin Hood polškorenjci iz mehkega semiš-usnja in z ravnim tankim podplatom. Za zvečer so čevlji ravno tako z nizko peto, baletniške copatke, gornji deli iz prepletenih pasic in veliko zlatega usnja tudi za čez dan. D — ežniki so še vedno veliki z lesenimi ali plastičnimi ročaji, lahko so desini-rani ali enobarvni. Efektni so veseli motivi. E — mailirane sponke — plastične ali keramične z ličnimi drobnimi cvetličnimi motivi v modnih barvah. Priljubljene so vlite iz plastike s pravimi posušenimi cveti-či. F — rotir je zelo modern material. Iz njega so udobna vrhnja oblačila, kompleti za šport, vetrovke so podložene s frotirjem in pošite. Ne manjka se ga tudi v otroških konfekcijah, kjer je pleten in v pastelnih tonih. ,G — ube — na krilih, kot spuščene, zalikane, pošite, plise — nepogrešljive za prihajajočo pomlad in poletje. Primerne za športne, dnevne popoldanske — večerne obleke. Vsaka si izbere tiste, ki najbolj pristojajo postavi. H — lačnice za hlače so vseh dolžin in širin — od najširših kot so muslimanske hlače, do oprijetih iz imitacije usnja. Za poleti si lahko privoščimo kratke hlače, bermuda dolžino, pod koleni, 3/4 dolžina in dolge hlače, v gležnju stisnjene hlače, se pravi, po želji, kakor kateri ustreza. I — ntarzije na sponkah in pasovih — kjer se dopolnjujeta dve barvi usnja, ali usnja in plastike. Dajo zelo bogat videz in so sicer drage. J — opiči in jope — volnenih materialov. Športne z žepi — različnimi pas-pulami ali okrasnimi trakovi za popoldne, za zvečer so priljubljene pošte-pane iz svilenih materialov ali lureksa z medvlogo. Rokavi so lahko dolgi, tri-četrt ali kratki. K — aki v kombinaciji z belo in pastelnimi toni je zelo pomembna tema za poletje 1981. Dodatki za ta zelenkasti ton so navadno v safari stilu. L — ame in lurex — z zlatimi nitkami pretkani materiali so letošnji hit. Lame za večerne obleke, lurex vezenine, lurex čipke in ätzi. M — otivi — eksotični kot palme, ptice, levje ali tigrove glave, v južno-peruanski, kavbojski popestreni z resami in trakovi, so tema za pomladanska in poletna oblačila. Zasledimo jih na oblačilih, torbicah, rutah in šalih, celo dežnikarji se jih poslužujejo. N — akit kot polsvetleče verižice z obeski iz biserne matice, ogrlice in zapestnice v obliki kač, verižice z obeski iz perja in usnjeni trakovi s poldragimi kamni in cofi. Vsaka vrsta nakita spada seveda k svojemu žanru oblačila. O — vratniki so lahko ležeči ali s podstavkom, skoraj obvezno pa vezeni. Lahko kombiniramo bele vezene ovratničke k pisanim oblekam ali k deseni-ranim bluzam. Če dodamo še pentljo iz žameta ali ripsa, bo dopolnila prav prikupen mladostniški videz. P — asovi — usnjeni so po-gostoma iz kačjega ali krokodiljega usnja v kombina- ciji z gladkim usnjem, tigrova koža v kombinaciji z malo torbico, ki si ji pripnemo za pas, pleteni pasovi iz vrvi s kovinskimi sponkami ali kombinaciji vrvi in usnja — različne variante. Za zvečer lakasti pasovi ali iz zlatega usnja s svetlleči-mi sponkami in peresi. R — ute trikotne in kvadratne, v mlečno beli, črni ali mornarsko modri barvi z resami ali brez, včasih prepletenimi z lurex nitkami so modni dodatki za večerne obleke. Poglavitno je, da so gladke strukture in iz plemenitih materialov. Rdeča barva je za letos zelo aktualna. S — atenasti trakovi na dekliških oblekah in bluzah v istih barvah kot oblačilo ali v kontrastnih barvah. š — ali in štole k večernim toaletam so še vedno moderni. Za čez dan in zvečer se nosijo bombažni, iz tanke volne ali svileni — nemalokrat pretkani z zlato nitko. T — il naborke in čipkaste ovratničke lahko kompletira-mo k večernim oblekam, mlajši pa jih radi kombinirajo tudi k pletenim puloverjem za čez dan. U — hani so še vedno bleščeči, starejše se bodo odločile za majhne uhančke, mlajše pa se še vedno navdušujejo za bolj smele uhane z dolgimi bleščečimi obeski. V — ezenine — ovratniki, bordure, trakovi, trakci na tilu, aplikacije na satenu, motivi na bluzah. Z — lata barva je modni hit. Lepe kombinacije z belo, rdečo, indigo modro, črno. Zlati so tudi dodatki, kot so torbice, pasovi in nakit. Ž — aboji pri bluzah, večernih toaletah. Lahko so iz istega materiala kot oblačilo, lahko pa kombiniramo žaboje iz tila k volni ali drugemu materialu, na vzorčasto blago lahko dodamo enobarvni dodatek. Običajno je žabo kombiniran s šipko ali vezenino. Razvojni oddelek Humanizacija dela z vidika varstva pri delu in zdravstvenega varstva Znano je, da zdravi ljudje običajno ne mislijo na bolezen. Samo zdrav človek lahko pri svojem delu dosega in tudi presega delovne obveznosti. Za ohranitev zdravja in s tem povezane učinkovitosti pri delu je zainteresirana naša celotna družba. Po današnjih gledanjih je zdravje polno telesno, duševno in socialno stanje. Polno telesno zdravje pomeni, da človek ni bolan ali da ni invalid, temveč, da je odporen proti boleznim, da ima tako kondicijo, da lahko opravlja svoje delo. Duševno zdravje smo do nedavnega precej zapostavljali, čeprav je v civilizirani družbi vedno več manjših ali večjih odklonov od polnega duševnega zdravja. Duševno zdrav človek nima težav sam s seboj in ne dela težav okolici. Socialna blaginja predstavlja urejenost stanovanjskih razmer, hrane, obleke in podobno. Pri vsakem na videz še tako lahkem delu nastopajo vedno tudi neke škodljivosti, ki po daljšem delovanju lahko pripeljejo do poklicnih obolenj ali celo invalidnosti. Poklicne škodljivosti, ki v splošnem lahko nastopajo na delovnem mestu razdelimo v naslednje skupine: — škodljivosti zaradi splošnih nezdravih pogojev dela kot so: neprimerni delovni pogoji, nepravilna in slaba organizacija dela, delo v prisilnem položaju in podobno; — fizična škodljivosti, kot so: mikroklimatski pogoji, delo v mrazu, vročini, prahu, ropot vibracija, sevanje (ultravijolična, rentgenska,, radioaktivna), razsvetljava, električni tok, mehanske sile; — kemijske škodljivosti, kot so: strupeni plini, pare, aerosoli; — psihične škodljivosti, kot so: osebni dohodek pravično razdeljen po delu, skrb za reševanje stanovanjskega vprašanja, dodatna prehrana in podobno. Mnoge poklicne škodljivosti nimajo posebno izraženih znakov, temveč povzročajo slabšo odpornost organizma proti drugim boleznim in zato škodljivo vplivajo na storilnost pri delu in vodijo končno v prezgodnjo invalidnost. Prvi in osnovni ukrep za prepre- čevanje poklicnih bolezni je evidenca škodljivosti na delovnem mestu. To dosežemo z rednimi meritvami mikroklime in sistematičnimi zdravstvenimi pregledi. Pomembni so tudi predhodni zdravniški pregledi, to je pred nastopom dela. S takimi pregledi se skuša s pravilnim izborom tudi čimbolj zmanjšati škodljive vplive delovnih pogojev (npr.: kdor ima astmo ni primerno delo v okolju, kjer je prah in plini, ali človek z močno pokvarjeno nogo na delovnem mestu, kjer bi moral samo hoditi ali stati). Iz tega razloga je sodelovalnje med zdravstvenimi domovi, ob-ratnmi ambulantami ali dispen-zerji za medicino in organizacijami združenega dela zelo pomembno. Urejanje delovnih razmer in humanizacija sta dolgotrajni proces, ki zahtevati veliko trdne volje, strokovnega znanja in finančnih sredstev. V naši delovni organizaciji je skupno 34 invalidov, in sicer 17 invalidov II. kategorije in 17 invalidov III. kategorije. Po posameznih TOZD in DS Skupne službe je število invalidov sledeče: TOZD II. kate. lil. kate. Čipke Vintgar 1 1 Pozamenterija Bled 4 8 Konfekcija Bled 10 2 Konfekcija Vipava 1 1 Konfekcija Kočevje 2 Konfekcija II. Bistrica 1 1 DS Skupne službe 2 SKUPAJ: 17 17 Glede na celotno število zaposlenih predstavlja to 4,7 %. Žal je ta procent samo informacijski, ker nimamo podatkov za regijo ali republiko, da bi lahko videli primerjalno. Vendar pa lahko ocenimo, da je procent invalidnosti sorazmerno visok, kar je posledica narave dela — prisiljena drža. Še nekaj besed o nesrečah pri delu. Za nesrečo pri delu se poleg nesreče pri samem delu šteje tudi nesreča, ki se pripeti na poti na delo ali z dela. Iz evidence nesreč pri delu je razvidno, da so v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 v upadanju, razen v TOZD Konfekcija Vipava in TOZD Konfekcija Kočevje. MENCINGER JANEZ dipl. ing. POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ 1981 Radovljica, 21. aprila 1981 Popis 1981 je končan. Popisana komisija občine Radovljca je že izračunala prve rezultate in ocenjuje, da so zbrani podatki, zahvaljujoč delu popisovalcev in inštruktorjev, kvalitetni. 31. marca nas je bilo v občini 31.809.196 prebivalcev več kot pred desetimi leti; 10.289 gospodinjstev živi v 10.287 stanovanjih. Počitniških stanovanj je 1.058, kar 402 več kot v popisu 1971. leta. V desetih letih se je iz tujine vrnilo 71 zdomcev, tako, da jih dela v tujini le še 490. Gostota naseljenosti je v desetih letih zrasla od 44,6 ljudi na km2 na 49,6 ljudi na km2. Kaže se tudi neznanten trend zmanjšanja družin, saj pridejo na eno gospodinjstvo le 3,1 ljudje. Iz prvih kmetijskih razultatov je razvidno, da je v razdobju 1971--1981 najbolj porasla prireja ovac, indeks rasti je 150,8 ter govedi za 110,3. Največji padec pa smo zabeležili pri konjereji in prešičereji. Govedi je v občini 6.999,653 glav več kot leta 1971. ovac je 1.365, prešičev 1.813, pred desetimi leti pa jih je bilo 2.763. Našteti so tudi 18.760 glav perutnine. Pričakovati je, da se bodo prvi rezultati popisa po končani obdelavi vseh zbranih podatkov še nekoliko spremenili. Prvi rezultati po krajevnih skupnostih in naseljih pa bodo izšli v Statističnem biltenu že koncem meseca maja. ZAKAJ SE SLOVENCI NERADI ODLOČAMO ZA VOJAŠKE POKLICE Radovljica, 14. marca Zanimanje Slovencev, tudi mladih iz naše občine, za vojaške šole je kljub vsem prizadevanjem iz leta v leto manjše. Z namenom, da bi povečali vsesplošne prizadevanje in propagando ter informiranje za vojaške šole in poklice je začel delovati v okviru OK SZDL Radovljica koordinacijski odbor za usmerjanje v vojaške šole in obrambne poklice. Prizadeval si bo za čim celovitejše poznavanje staršev in otrok z možnostmi in potrebami šolanja, štipendiranja in zaposlovanja na tem področju. 14. aprila 1981 je bila prva seja koordinacijskega odbora. Udeleženci so se seznanili z osnovnim i naolgami koordinacijskega odbora v prihodnje. V preteklosti je koordinacijski odbor deloval v okviru OK ZKS Radovljica in dosegel, kljub mrtvilu v zadnjih dveh letih, določene uspehe pri pridobivanju kandidatov za vojaške šole. Leta 1971 so v občini začeli uvajati šolske svetovalne službe, aktivne poverjenike in komisije za poklicno usmerjanje. Z organizacijo predavanj za učence in starše, s seznanjanjem z literaturo, predavanjem filmov z vojaško vsebino, organiziranjem podučnih ekskurzij na vojaške gimnazije Franca Rozmana Staneta in vojaške šole v Zagrebu, z vzpodbujanjem gasilskih, taborniških, planinskih in krožkov rdečega križa, z razpisovanjem likovnih in pismenih tekmovanj v osnovnih šolah in z drugimi akcijami so osnovne šole, OK ZSMS, OKZRVS, skupnost za zaposlovanje Radovljica in drugi povečali vedenje in motiviranje za vojaške šole in poklice. Letos se je v vojaške šole prijavilo na Gorenjskem dvaindvajset kandidatov, v občini Radovljica pa le trije. Koordinacijski odbor je sprejel sklep, naj vsi nosilci usmerjanja v vojaške poklice do konca junija pripravijo akcijske programe za naslednje leto in jih pošljejo koordinacijskemu odboru, ki jih bo uskladil in oblikoval skupni program. Programi naj bodo usmerjeni k odpravljanju vzrokov dosedanjih pomanjklivosti, med katerimi so tudi negativna stališča staršev do vojaških poklicov, maloštevilne družine in veliko povpraševanje po drugih profilih poklicov pri nas. INDOK CENTER SPOMINSKI PARK MARŠALA TITA Turistično društvo Bled je po sklepu upravnega odbora z dne 27. marca t. I. dalo pobudo, da se tudi na Bledu v spomin tovariša Tita zasadi spominski park — 88 dreves in prevzelo nalogo, poiskati primerno lokacijo ter izdelati ustreken načrt. S tem v zvezi bodo zelo zažel-jeni predlogi, tako OZD' kot krajanov, predvsem glede lokacije kot tudi vrste dreves oziroma rastlin, ki bi se zasadile. Pri iskanju lokacije za spominski park Maršala Tita, bi bilo treba zasledovati praktično korist v tem, da bi se park vključil v že obstoječe parkovne površine ter jih s primerno estetsko ureditvijo tudi obogatil. Doslej je bil podan s strani upravnega odbora TD predlog, da bi se spominski park lociral na neurejenem zemljišču, ki leži v neposredni bližini centra, to je med Ljubljansko cesto in cesto Narodnih herojev (med objekti hotela Lovec, Kompas hotel, Golf hotel in hotel Trst. Kakoršnikoli predlogi in ideje s tem v zvezi so zaželjeni. Delovna organizacija »Vezenine« Bled razpisuje NATEČAJ za KOLEDAR 1982. Natečaj razpisujemo v želji, da bo krog čim-širši in ideje razno-vrstnejše. Sodeluje lahko vsak član naše delovne organizacije. Upoštevali se bodo predlogi, ki bodo predloženi kot skice ali kot modeli. Priloženi ali opisani morajo biti materiali in barvne kombinacije. Idejni osnutek mora predstavljati našo delovno organizacijo. Biti mora dekorativen (stenski, namizni ali v drugi obliki), estetsko obdelan in uporaben. Nagrade — komisija bo izbrala tri najboljše osnutke in jih nagradila: 1. nagrada 1.500,— din 2. nagrada 1.200,— din 3. nagrada 800,— din Komisija bo sprejemala predloge do vključno 15. junija 1981. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoje delo opremijo s šifro. Avtorstvo bodo dokazali z drugim izvodom, ki ga imajo pri sebi. Pošljite na uredništvo Naše vezi z oznako »NATEČAJ«. Upošteva se datum pošte še do 15. junija 1981. zaves zaves Kran j P GORENJSKA revije NAŠA 1981 05 191102548,3 c.. I iuy I uuo f \j.- um STRGAR Milka 3. nagrada 50.— din cobi ss n 3. TABORIN Marlena 20. 4. 1981 šivanje 4. SELIMOVIĆ Haiša 21. 4. 1981 šivanje 5. KUHN Jožefa 20. 4. 1981 vezilja 6. PRETNAR Irena 21. 4. 1981 vezilja 7. ZVER Darinka 20. 4. 1981 šivanje štiket TOZD Konfekcija Bled 1. STARE Danica 2. 4. 1981 šivanje TOZD Konfekcija Ilirska Bistrica 1. DŽOKIĆ Gordana 1. 4. 1981 šivanje 2. TONO Tina 1. 4. 1981 likanje 3. BROŽIČ Marija 17. 4. 1981 šivanje Odšli: 1. JAMŠEK Julijana 15. 4. 1981 v pokoj TOZD Konf. Vipava 2. ROJC Marija 30. 4. 1981 TOZD Konf. II. Bistrica 3. ALAGIČ Mekbule 29. 4. 1981 TOZD Pozamenterija 29. 4. 1981 TOZ Pozamenterija Bled PODLIPNIK Ivanka — Živeti bi moral tako, da bi spoštoval predvsem samega sebe. GORKI — V kar verjamem, to tudi je. — Nič mi nisi mar — pravi priroda človeku. Jaz kraljujem, ti pa se pobrigaj, da ne umreš. TURGENJEV — Ni važno, koliko si napisal, temveč kaj in kako. »KINO« Bled Ameriški barvni film »LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEU« sobota 16. 5. ob 20 uri nedelja 17. 5. ob 18 uri Italijanski barvni film »AFERA CONCORD 79« ponedeljek 18. 5. ob 20 uri nedelja 24. 5. ob 20 uri Angleški barvni zabavni film »NENAVADNI PSI ČUVAJI« torek 19. 5. ob 20 uri sobota 23. 5. ob 18 uri Angleški barvni kriminalni film »KANALOM DO ZLATA« sreda 20. 5. ob 20 uri petek 22. 5. ob 20 uri Ameriški barvni film »ZAKLAD MORSKEGA PSA« sobota 23. 5. ob 20 uri nedelja 24. 5. ob 18 uri Jugoslovanski barvni film »EROGENA ZONA« ponedeljek 25. 5. ob 20 uri nedelja 31. 5. ob 20 uri Italijanski barvni film »DRAGI OČKA« torek 26. 5. ob 20 uri sobota 30. 5. ob 18 uri Španski barvni film »ZAKLAD ŠPANSKIH GALIJ« sreda 27. 5. ob 20 uri petek 29. 5. ob 20 uri Ameriški barvni film »KO TUJEC POKLIČE« sobota 30. 5. ob 20 uri nedelja 31. 5. ob 18 uri Francoski barvni pustolovski film »LUMP« ponedeljek 1. 6. ob 20 uri nedelja 7. 6. ob 18 uri Jugoslovanski barvni zabavni film »OBETAVEN FANT« torek 2. 6. ob 20 uri nedelja 7. 6. ob 18 uri Jugoslovanski barvni krim. film sreda 3. 6. ob 20 uri sobota 6. 6. ob 18 uri Ameriški barvni glasbeni film »TA VRAŽJI JAZZ« petek 5. 6. ob 20 uri sobota 6. 6. ob 20 uri Ameriški barvni krim. film »ČLOVEK ŽENA IN BANKA« ponedeljek 8. 6. ob 20 uri torek 9. 6. ob 20 uri nedelja 14. 6. ob 20 uri Ameriški barvni pust. krim. film »ON TO DELA BOLJE« sreda 10. 6. ob 20 uri nedelja 14. 6. ob 18. uri Ameriški barvni film »AMERIŠKI GRAFITI II« petek 12. 6. ob 20 uri sobota 13. 6. ob 18. in 20 uri Ameriški barvni film »V VRTINCU« ponedeljek 15. 6. ob 19 uri nedelja 21. 6. ob 18 uri APRIL 1981 Prišli: TOZD Pozamenterija Bled 1. SUŠIĆ Merima 14. 4. 1981 krojenje zaves 2. MIHAJLOVIČ Miloš 15. 4. 1981 REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: Ifigenija, lapidaren, ilegalen, RK, amen, SB, takt, keops, kor, Armstrong, BG, kruh, IE, on, oko, TITO — Bojazljivec je tisti, ki v nevarni situaciji misli z nogami. Nagradna križanka št. 3 SHSTAVU MAR. čustven vód|a FÄZVojN. SEKTORJA HERCf- S6VEC <;r£ki piSATEL) MlKOs MESTÒ V ZAMBIJ« BOC ZAŠO y STAREC RIOAU MOŠTVO SPAWSC5 Keka v£Z£NIKE SLED ODMPIJSK ■PRETA- KANJE vode SKANDI- NAVSKI drobiž. ZBODEN VZKLIK NA6IKD- SMUSAU obžalovanje . JOKANJE PROTI -s Re ost va JODÖVSKI PRSR.OK (T£0 pr.£, TESTA- MENT |AFWSKA PV0R.04M ŠlKlBU nerealen sr. SLOVANOV òPCyHIN NA[&1AX}A VR.KA2KI M.IME. državna BLAGAJNA KALCIJ AMINO-MSDNA hLAN tftZiNINt SLED TKANC£ prešeren ANA IGNJATOVIČ AN^lČ. £V£,E*4 ZELENICA V PUŠČAVI &oqiN|A PWDNOSTI A4ÖSA CONO c^RjoKA ČRKA SKLAD citJAN Kis STAPO POKOR-/><£5K VKlüK)|i • VRSTA KOTNE PUNKCIJ P\ŽEVO ŽZjAMjk SRBSKO M. IME NOVI S4D ZV. \ZV-SVfcT YEIEMIHE BLED OVJEM RÒBERT KAZALNI zaimek DUHOVNA' ČAST KAHNOV SòRODN'k VRSTA KO^AVlC SL04 ZOLAJEV KOMAN'f KNjKjE ZEMLJE- VIDOV SMOLEJ MIKiRZx tehnolo-JlN|A KOS 669N JA tiESROSČt clan urepN- ODBORA ZENSKA i/aE. RADklO POLe£ NESTRO- KOVNJAK SEKANEC Del telesa AV TONOM; Rl krajina. SAWs telka fcRŽSN EIA j AN LEVIMI 5TEVK4IK RAPACK\C TAZMA- VAUJE NAjVlŠj» VRH V PlReW€|^ RREDUKj PRlPAPM- RAZREDA VRETENC-.