Prvi maj
Prvi maj — izrazito mednarodni političnl praznik, ki ga menda edinega kot takega praznujejo delovni Ijudje vsega sveta ne gle-de na verske in narodnostne razlike, politična in partijska prepričanja — je simbol med-narodncga sodelovanja delavskega razreda v borbi za pravico, mir, svobodo in socializenu
V  zgodovini mednarodnega delavskega gi-banja je bil prvi maj vselej, bodisi okrvav-Ijen ali zmagovit, dan revolucionarne borbe, dan pregleda uspehov v osvobajanju delovnih Ijudi  vsega  sveta.
Letošnji proi maj slavi delavski razred Jugoslavije v znameiiju sroje velike borbe za nadaljnji razvoj socializma in socialističnih družbenih odnosov. Hkrati z uspehi v gospo-darskem razvojv. driave m razvoju družbe-nega in političnega življenja v socialističnem du.hu, teče globok proces razviianja in izpo-polnjevanja novih oblik socialističnega siste-ma — samoupravljanja. Ta, do zdaj najdalj-ši poseg v iskanju oblik, ki dajejo delovne-mu človeku dejansko pravico upTavljanja, porneni zgodovinski prispevek delavskega razreda Jugoslavije stvari socicUizma v svetu.
Letos slavimo prvi maj tudi v znamenju pomembnega napredka na področju medna-radnega sodelovanja in mira med narodi vse-ga sveta. Kajti, če je danes vprašanje miru odločilnega pomena za obstoj in napredeJt člov-eštva, kar tudi v resnici je, potem pome-ni popuščanje mednarodne napetosti, da se po desetletni hladrvi vojni približujemo ostvaritvi upov miUjonov Ijudi in zmagi mi-rovnih sil.
V  naporih za prebroditev mednarodne na-petosti in hladne vojne, katere nevamosti in
. škodo je nekoč občutila naša dr&ava, daj6 Jugoslavija s svojim prispevkom k medna-Todnemu sodelovanju ter viiroljubnim in ena-kopravnim odnosom med narodi primer no-vih možnosti- odnosov med narodi in država-tni  v korist miru in vzajemne pomoči.
Zgodovinske in nedavne izkiMšnje medna-rodnega delavskega gibanja dovolj jasno ka-žeyo, kakšne škode lahko nastanejo za socia-listično misel in prakso, če ni sodelovanja v mednarodnem delavskem .gibanju. Tokovi v svetu, ki so usmerieni k demokraciji %n socia-lizmu, nove oblike in socialistični elementi, ki se javlfajo v sodobnem obdobju, zahtevajo tudi novo širino in take oblike mednarodne-ga sodelovanja socialističnih in demokratič-nih sil, ki ne bodo zoievale in razedinjevale borbe na najširšem planu in reševanju med-narodnih vprašanj. Prav v teh dneh je bila v procesu, ki se dogaja v Soifjetski zvezi, z ukinitvijo Kominforma, fci je bil zavora in tuj načelom mednarodnega sodelovanja, od-stranjena kot preživela škodljiua praksa iii resna ovira v mednarodnera sodelovanju.
Mar je treba dokazovati, fcolifco sta Jugo-slavija in njena Partija v praksi pokazali, da morajo biU sodobne oblike sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju gibčne in konstruktivne, da bi lahko razvili vse pozi-ti~Mie izkušnje in stremlienja vseh demokra-tičnih in socialističnih sil.           —--
Z letošnjimi prvomajskimi proslavcmi za-znamujemo v naši državi ogromne uspehe v razvijanju splošne jugoslotKinske enotnosti in krepitvi interneicionalističnih čustev najširših množic, v krepitvi demokratične samouprave delovnih Ijudi kot osnove za razvoj socicUi-stičnih odnosov, v iskanju najboljSih oblik mednarodnega sodelovanja v smeri ohranitve miru med narodi vsega sveta.