Pcitulos platem r goto rini @ URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/Il V Ljubljani dne 19. septembra 1945 Številka 36. VSEBINA: 2G0. Začasna uredba o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljub- | 261, Odredba o prevažanju oseb z avtobusi. Ijani. I 262. Začasna imenovanja v pravosodni službi. Uredbe, odredbe in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije 260. Začasna uredba o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani T. Naloga, sredstva in ureditev Akademije Člen 1. Akademija ananosti dn umetnosti v Ljubljani je najvišji znanstveni in umetniški zavod Slovenije. V nji ' Člen 5. Odredba velja od dneva objave Ljubljana dne 21. avgusta 1945. Minister za notranje zadeve; Zoran Polič s, r. Bazne uradne objave 262. Začasna imenovanja Y pravosodni službi Z odločbo ministra za pravosodje z dne 23. avgusta 1945, št. 1001/45-3, so začasno sprejeti v pravosodno službo naslednji uslužbenci na razpolagi, ki so hkrati dodeljeni, in sicer: I. okrožnemu sodišču v Ljubljani: Mikuletič Bernard, uradnik biv. apelacijskega sodišča v Ljubljani, Felicijan Olga, Kuštrin Franc, Ogoreleo Vinko, We-ber Marija, uradniki biv. okrožnega sodišča v Ljubljani, Guzelj Marija, uradnica biv. okrajnega sodišča v Gornjem gradu, Skrem Josip, uradnik biv. okrajnega sodišča v Ljubljani, Kronabetkvogel Zinka, uradnica biv. okrajnega sodišča v Mariboru, Babšek Ana, uradnica biv. okrajnega sodišča v Ribnici, Kušar Miroslav, uradnik biv. okrajnega sodišča v Žužemberku, Hojker Frančiška, Javornik Anton, Jerele Franc, Mešič Franc, Nesman Franc, zvaničniki biv. apelacijske-ga sodišča v Ljubljani, Galien Ignacij, zvaničnik biv. okrožnega sodišča v Ljubljani, Bregar Jože, zvaničnik biv. okrajnega sodišča v Radečah, Hribar Avgust, sl ližite! j blv. okrajnega sodišča v Cerknici, Zajc. Ivan, stu.'-itelj biv. okrajnega sodišča v Ljubljani; II. okrajnemu narodnemu sodišilii y Ljubljani: Lumpert Josipinu, uradnica biv. apelacijskoga sodišča v Ljubljani, Faganel Adela, Kihne Julka, Miklič Josip, Zore Lavra, uradniki biv. ckrožnega sodišča v Ljubljani, Mišič Fran, urad. pripravnik biv. okrožnega sodišča v Ljubljani, Budnar Ivan, Furlan Niko, Grabnar Drago, Istenič Albin, JerSe Alojzija, Lavrič Ciril, Maček Vera, Matičič Anion, Mesec Jože, Novak Mara, Polane Franc, Potokar Slavko, Špunt Janez, Vodišek-Ivan, uradniki biv. okrajnega sodišča v Ljubljani, Drnovšek Terezija, Pečnik Alojzija, urad. pripravnici biv. okrajnega sodišča v Ljubljani, Kralj Alojzij, Pečnik Beno, uradnika biv. okrajnega sodišča v Liliji, Mir Leopoldina, uradnica biv. okrajnega sodišča v Ptuju, Bebec Miroslav, uradnik biv. okrajnega sodišča na Vranskem, \ Cvelbar Gregor, Fabjančič Marijan, Kovač Marija, Lampe Andrej, Lednik Zora, Mlinar Ivan. Vozel Anton, zvaničnlki biv. okrajnega sodišča v Ljubljani, Kastelic Stanislava, zvaničnlcn biv. okrajnega sodišča na Vrhniki, Medved Franc; služitelj biv. npelacijskega sodišča v Ljubljani, Logar Karel, služitelj blv. okrožnega sodišča v Ljub-liani. . Knmše Anton, Ostanek Franc, Poljšak Viktor, slu-Žitelji bi,v. okrajnega sodišča v Ljubljani, Zalokar Albin, služitelj biv. okrajnega sodišča v .Vel, Laščah. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. septembra 1943, št. I2(19/4fi, so začasno sprejeli v pravosodno službo naslednji uslužbenci na razpolagi, ki šo hkrati dodeljeni okrajnemu narodnemu sodišču na Rakeku, in.sicer: Jerančo Slavko, Šuštar Ivan, uradnika biv. okrajnega eodišča v Logatcu, G mden Rafael, uradnik biv. okrajnega sodišča na .Vrhniki, Šemrov Hema, uradniška pripravnica biv. okrajnega sodišča v Ljubljani, Stante Marija, zvaničnicn biv. okrajnega sodišča v. Ložu, Kozjan Anton, siužilelj biv. okrajnega sodišča v Sev-niči, Gerjol Ciril, siužilelj biv. okrajnega sodišča na Vrh. niki. Z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. septembra 1945, štev. 1268/45, so začasno sprejeti v pravosodno elužbo naslednji uslužbenci na razpolagi, ki so hkrati dodeljeni okrajnemu narodnemu sodišču v Sikofji Loki, in sicer: Štukelj Jakob, Košir Erna, uradnika biv. okrajuaga sodišča v Škofji Loki, Grčar Martina, uradnica biv. okrajnega sodišča v Tržiču, Osolnik Anton, zvattičnik biv. okrajnega sodišča v Škofji Loki, Ncčimer Hinko, zvaničnik biv. okrajnega sodišča v Laškem, Grošelj Leopold, služitelj biv. okrajnega sodišča v Škofji Loki, Z odločbo ministru za pravosodje z dne 8. septembru 1945, štev. 1207/45, so začasno sprejeti v pravosodno službo naslednji uslužbenci na razpolagi, ki so hkrati dodeljeni okrajnemu narodnemu sodišču v Trbovljah, in eicerit- - - Langer Franc, uradnik biv. okrajnega sodišča v Radečah, Špunt Martin, uradnik biv. okrajnega sodišča v Ljubljani, C"uk Franc, uradnik biv. okrajnega sodišča v Radečah, Leban Ana, zvimlčnica biv. okrajnega sodišča v Liliji, Groznik Vera, dnevničarkn-zvaničnica biv. okrajne, ga sodišča v Višnji gori, . . Planko Mariin, dnevničar-služitelj biv. okrajnega sodišča v Radečah, Juvan Martin, služitelj biv. okrajnega sodišča v Litiji, Golob Leopold, služitelj biv. okrajnega sodišča v. Laškem, , \ ***** h.dtijata: Predsedstvo SNOS in Narodna vlad« Slovenije v Ljubljani. Urednik: . Pohar Robert; tisk In založba; tiskarna Merkur - oba v Llubllant. — Izlinja vsako sredo la soboto Naročnina: mesečno: din 24.—, četrtletno: din 70.—. polletno: om L35.—. celoltiluo: din 2G0,—, Posamezna številka; prva pola din 2..r>0. vsaka nadaljnja začeta pola din 2.—. — Uredništvo in upravnišlvo: Ljubljana, Gregorčičeva uL 23, Tel, it. 25-52, UKAĐNS LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik I/II. Priloga k 36. koeu z dne 19. septembra 1945. Številka 22. Aktiva Blagajna: Gotovina . . . , Narodna banka . . Poštni čekovni urad Valute....... Denarni zavod Slovenije Ljubljana Stanje računov dne 31, avgusta 1845. Menice................ , , . Vrednostni papirji , » , . , Dolžniki: Denarni zavedi................ Industrija, trgovina, obrt in ostali dolžnik Podružnice . ................. Nepremičnine ....... Inventar . . . ............... Ostala aktiva 77,915.094.20 251,283.805.40 273.305.94 57,032.921.92 180,401.110.52 329,472.205.54 267.650.16 2,852.764.28 10,546.445.- 237,434.032.44 7,448.995.20 2,320.000,— 124.307.85 1,524.063.81 Pasiva Osnovna glavnica .... ... Upniki: 2iro računi ...... . . Denarni zavodi....................... Industrija, trgovina, obrt in ostali upniki Podružnice........................... Hranilne vloge in knjižice........... Lastne emisije , . . . .............. Ostala pasiva ....................... 592,040.464.31 30,000.000.— . 113,628.250.74 . 8,088.201.— . 408,467.764.03 525,129.275.77 33,414.795.44 663.840.70 2,020.529.40 812.023.— Obrestne mere veljavne od 1. X. 1945 dalje: 592,010.464.31 Vloge na žirovnih računih so plačljive na pokaz in ne donašajo obresti, Vloge v tekočih računih a vista 1% p. a. — polletno obračunavanje. Vloge na hranilne knjižice so plačljive na pokaz ali na odpoved: hranilne vloge ua pokaz hranilne vloge vezane 1 mesec ...... hranilne vloge vezane 3 mesece. hranilne vloge vezane 6 mesecev ali več . posojila v tekočih računih hipotekarno kritje eskompt menic .......e.,,. bianco menice in drugo , 2% 2K % 3% 3K % 6 >4 % 0>'A % 7% p. a p. a. P-P-P-P-P- Sodna oblastva Og 16/45-6, 743 Amortizacija. Na prošnjo dr. Ravniharja Vladimirja, odvetnika v Ljubljani, se uvaja postopek zn amortizacijo navedenih vrednostnih papirjev, ki so prosilcu baje Prešli, ter se njih imetnik poziva, da Uveljavi v 6 mesecih po objavi v >Urad. tiem listu< svoje pravice, sicer bi se po Pretoku tega roka proglasilo, da so Vrednostni papirji brez moči. , Oznamenilo vrednostnih papirjev: 1. Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 93978, glaseča se na ime Sterle Frančiška, z vlogo lir 1275.41, 2. hranilna knjižica Hranilnice ljubljanske pokrajine, prej Hranilnice drav- ske banovine št. 2070 (350.518), glaseča se na ime Sterle Frančiške, z vlogo lir 2686.91. Okrožno narodno sodišče: v Linbljani. dne 14. septembra 1945. Trgovinski register Vpisi: 90. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. september 1945. Besedilo: »Goandc, podjetje z gozdnimi sadeži, semeni in deželnimi pridelki d. d. v Ljubljani; srbskohrvatsko: >Gosad«, preduzeče šumskim plodovima, Bcmcnima i zemaljskim proizvodima, akcionarsku društvo u Ljubljani; angleško: »Gosadc, enterprise with vvooden-truits, sceds and leand’s pro- duces. Joint-stock compaiiy in Ljubljana; francosko: *Gosad<, societe des pio-•duits lorestauK ct des produits agrieoloa et des semences, s. a. Ljubljana; italijansko: >Gosad«, impresa in irut-ta Silvestri, semenze e prodotti ucjtraui, socicta anonima a Ljubljana. Nameri družbe je: a) da nakupuje in prodaja gozdne sadeže, deželne pridelke ter suho sadje za prehrano in v industrijske namene; b) da strokovno pripravlja in predeluje te pridelke za domači jn tujezem-skj trg ter sodeluje pri izvozu in uvozu gori omenjenih predmetov ter hranil vseh vrst; c) da ustanavlja, pridobiva, jemlje v zakup in obratovanje druga, bodisi že obstoječa bodisi nova podjetja iste stro ke in naprave, ki naj služijo namenom te stroke; č) da razširja lastna podjetja z ust a navijanjem podružnic in zastopstev poslovalnic in zalog doma in v tujezem-stvu; d) da sodeluje pni podjetjih z enakim ali podobnim namenom; e) da jšče načine in vire za čim racionalnejše izkoriščanje naših narodnih bogastev v predmetih, navedenih pol a), ter Sj prizadeva, da se uveljavi doma in v tujezemstvu strokovno čim bolj dovršeno in tipizirano blago; f) da skrbi za primeren strokovni pouk in propagando glede ravnanja z blagom, ki je predmet poslovanja, ter za to prireja tečaje, predavanja itd. in izdaja strokovne knjige, spise in podobno. Družbina oblika: Delniška družba, ustanovljena na skupščini dne 14. av. gusta 1945 na podlag; pravil, odobrenih od ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 13. avgusta 1945, II. št. 358/1 tz 1945. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Delniška glavnica znaša 1.0'’'’> fPO dinarjev in je razdeliena na 1 009 delr.’B po 1.000 dinarjev. Delnice se glasijo na ime. Družbi načeluje upravni odbor, ki je sestavljen iz najmanj 5 in največ 11 članov. Član; upravnega odbora so: dr. Schauer Dolfe, reierent nvni-fr. stva za trgovino in preskrbo. Ljubljana, Pralnkova ulica 11, predsednik: Pogačnik Fran, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta št. 67, podpredsednik: ing. Potočnik Milan, referent nrrvi-strstva za trgovino in preskrbo, Ljubljana, Linhartova ul. 18; ing. Bajce Viktor, referent ministrstva za kmetijstvo, Ljubljana; ing. Cokl Martin, referent ministrstva z.a gozdarstvo, Ljubljana; Pucelj Franc, referent »Navoda1!:, Ljubljana; Sever Makso, veletrgovec, Ljubljana, Gosjiusvedska c. St. 5; inir. Kolirman Vladimir, trgovec, Ljubljana, Sv. Pelra naši]) St. 27. Firma se podpisuje kolektivno, in'si-cer tako, da se pod besedilo tvrdke, pi. sano, tiskano ali s Štampiljko vtisnjeno od kogar koli, podpišeta dva elana upravnega odbora ali pa en član in ravnatelj s proluiro oziroma kot prokurist ali pa ravnatelj in prokurist, in sicer zadnja dva vedno s pristavkom p. p. (per prodira). Družba objavlja vse svoje razglase prnvnoveljavno v uradnem listu svojega sedozii in v uradnih lisi ih sedežev svojih podružnic. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 10. septembra 1015, Fi l();4fj. — Rg B 111 104/t. * 91. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. september 1045. Besedilo: »Sadje-«, podjetje s sadjem in zelenjavo ter njihovimi izdelki d. d. t Ljubljani; srbskohrvatsko: »Sadje«, preduzedc Tiićcm, povrćem i njihovim proizvodima n. d. u Ljubljani; nngleško: »Sadje«, enterprise with Iniita and vegctatilcs oud their produ-cti3. Joint-sloek eo:n|iimy at Ljubljana; francosko: »Sadje«, Penterpriso nvec les frnits vt les legumcs verts et leur produits, s. n. h Ljubljana; italijansko: »Sadje«, impresa in Irultn, verdnre e loro prodotti, socicta nnonima a 1 jubljana. Namen družbe je: a) da r.nkupuje in prodaja doma in v tujezemstvu sadje in zelenjavo, sadno ter zelcnjadtic izdelke za prehrano in predelavo; b) dn strokovno pripravlja in pre. deluje to pridelke za domači in tuj-v zemski trg ter sodeluje pri izvozu in uvozu gori omenjenih predmetov; c) da uslnnavlja, pridobiva, jemlje v zakup in obratovanje druga, bodis; že obstoječa bodisi nova podjetja iste stroke in naprave, ki naj služijo namenom tc stroke;. č) da razširja lastna podjetja z ušla-navijanjem podružnic in zastopstev, poslovalnic in zalog doma in v tu jeze m-stvu; d) da sodeluje pr, podjetjili z enakim ali podobnim namenom; e) da išče načine in vire za čim racionalnejšo izkoriščanje naših narodnih bogastev v predmetih, navedenih pod a), ter si prizadeva, da se uveljavi doma in v tujezemslvu strokovno čim bolj do-vršeno in tipizirano blago; f) da skrbi za primeren strokovni pouk in propagando glede ravnanja z blagom, ki jc predmet poslovanja, ter z« to prireja tečaje, predavanja itd, :n izdaja strokovne kujige, spise in podobno, Družbina oblika: Delniška družba,-ustanovljena na skupščini dne 1.4. avgusta 1945 na podlagi pravil, odobrenih od ministrstva zn trgovino in preskrbo z dne )3. avgusta 1915, II. .št. 357/1 iz 1945. Družba je ustanovljena zn nedoločen čas. Delniška glavnica znaša 1,090.000 dinarjev in je razdeljena na 1000 delnic po 1.000 dinarjev. Delnice sc glasijo na ime. Družbi načeluje upravni odbor, ki jo sestavljen iz najmanj 5 in največ 11 članov. Člani upravnega odbora so: Rožet Anton, predsednik Kmetijske družbe, Ljubljana, Pražakova ut. 11, predsednik; Kompare Milan, trgovec, Ljubljana, Poljska pot 90, podpredsednik; Zorčie Stanko, referent ministrstva zn poljedelstvo, Ljubljanu; inž, Orlhnber Albin, referent min. za poljedelstvo, Ljubljana ", inž. Zalokar Vinko, načelnik minislr-stva za industrijo in rudarstvo, Ljubljana; inž, Adamič Franc, referent ministrstva zn trgovino in preskrbo, Ljubljana, Celovška 191 la; Žigon Alojz, predsednik sodišča zn narodno čast, Ljubljana; Pielick Ivan ml., trgovec, Ljubljana, Cigaletova 5; Stele Ljubomir, trgovec, Ljubljana, Tabor. Firma se podpisuje kolektivno, in sicer tako, da so pod besedilo tvrdke, pisano, tiskano ali a štampiljko vtisnjeno od kogar koli podpišeta dva čla-na upravnega odbora ali pa en član in ravnatelj s prokuro oziroma kak prokurist ali pa ravnatelj in prokurist, in sicer zadnja dva vedno s pristavkom p. p. (per prociira). Družba objavlja vse svoje razglase pravnoveljavno v uradnem listu svojega sedeža in v uradnih listih sedežev svojih podružnic. Okrožno narodno kot trg, sodišče v Ljubljani dne 10. septembra 1945. Fi 20/45. — Rg B III 10(3/1, Spremembe in dodatki: 1)2, Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. september 1945, Besedilo: Kunz & Komp. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, minislrstva za industrijo in rudarstvo z dne 20. maja 1945, zan. št. 90/45, se vpiše delegat Sarlorl Božidar iz Ljubljane. Izbrišejo se jnvnj družbeniki Kunz Karol, Kunz Ivanka, Kunz Viljem ter prokurist Kunz Josip. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 10. septembra 1945. lig A IV 131/8. 93. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. september 1945. Besedilo: Lanu, tekstilna tovarna družba z o. z. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 20. maja 1945, zap. št. 83/45, se vpiše delegat Sarlorl Božidar iz. Ljubljane. Izbriše se poslovodja Ceč Karl, glede poslovodje Bcha Slavka pa vpiše omejitev, da ni upravičen zn tvrdko podpisovati. Okrožno narodno kot trg, sodišče, v Ljubljani dne 10. septembra 1945. Rg C I 104/33. * 91. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. september 1945. Besedilo: i. C. Mayer. Na podlagi dekreta Ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 7 7. 1945, št. 52/10-1945, se vpiše vršilec dolžnosti delegatu tov. Pretnar Zvone in na podlagi dekreta istega ministrstva pomočnik vršilca dolžnosti delegata tov. Hribar Adolf, oba iz Ljubljane, Imenovana bosta skupno zastopala firmo in zanjo skupno podpisovala. Izbrišejo se: lastnik firme Mayer Kmerik star, in prokuristi: Tekavčič Karel, Lulm Josip in Mayer Emerik ml. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 11. septembra 1945. Rg A II 230/20. * 95, Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: V2. september 1945. Besedilo: Modič-Zunkl, tovarno olja, Inkov in barv, družba z o. z. Na podlagi dekreta Narodne vlado Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 24. junija 1945, zap. št-742 in 743, se vpiše delegat tov. dr. Goljnr Srečko iz Ljubljano. Izbriše so poslovodja Medič Franjo j2 Ljubljane. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 11. septembra 1945. Rg C I 07/42. 90. * Sedež: Ljubljana, Dan vpisa: 11. september 1945. Besedilo: Prometna bunka d. d. ^ Ljubljani, Po zapisnik« delegata ministrstva z.a pravosodje pri okrajnem sodišču v Ljubljani po pooblaščencu sodniku Peterci Francu z dne 0. 8. 1915 o XXrt. rednem obenem zboru delničarjev se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidalorji: dr. Mal Josip, ravnatelj muzeja, IIyba3ek .Vojteh, profesor v pok., Koruza Franc, zadružni revizor, Kropil Ivan, ravnatelj Ljudske posojilnice in Buli Marija, uradnica, vsj v Ljubljani. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorji bodo tvrdko zastopali in firmo, ki je lahko pisana od kogar koli ali tiskana ali s štampiljko vtisnjena, podpisovali vedno po dva kolektivno. Iz.brišejo se člani upravnega sveta: Dermastja Karol, Leskovic Franc, Škrbec. Matija, Hybašek Vojteh, dr. Mal Josip, Olup Josip in dr. Kržan Franc, vsi jz. Ljubljane. Okrožno narodno kot trg, sodišče v Ljubljani dne 10. septembra 1945, Rg B II 169/20. » S7. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. september 1945. Besedilo: Ing. Vladimir Stare, tvor-•lica kovinskih izdelkov Eka. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 16. 8. 1945, zap. št. 974, 6e vpiše kot delegat tov. ing. Zor Stanislav iz. Ljubljane, Sv. Jerneja c, 43. Izbriše se lastnik firme ing. Stare ‘Vladimir. Okrožno narodno kot trg, sodišče v Ljubljani dne 11. septembra 1945. Rg A VI 111/7. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 11. september 1915. Besedilo: Stavbna družba d. d. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za gradnje z dne 23, maja 1945, št. 134/45, se vpiše kot delegat dr. Lunaček Aleksander to Ljubljane. Izbrišejo "se člani upravnega sveta: “leiweis pl. Trsteniški Janko, ing. Luckmann Herbert, Luckmann Jožef, Mikor Robert, dr. restotnik Pavel, dr. Ravnihar Vladimir, ing. Škof Rudolf, Jošti Avgust in Turk Rajko. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 10. septembra 1945, Rg B I 57/46. 99. Sedež: Radovljica, Dan vpisa: 12. september 1945, Besedilo: Vidic Joško. ^ Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in Rudarstvo z. dne 20. 6. 1945, zap. št. "'25/T, se vpise delegat Smolnikar Dra. 8°. trg. sotrudnik iz Radovljice. Okrožno narodno kot trg, sodišče v Ljubljani dne 11. septembra 1945. Rg A VI 211/5. 100. • Sedež: Škofja Loka. Dan vpisa: 12. september 1945. Besedilo: (5, F. Schneider, podjetje zn gradho vodnik turbin, Škofja Loka. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, minislrstva za industrijo in rudarstvo z dne 20. junija 1945, zap. št. 633/T, se vpiše delegat tov. Pogačar Stane, slrojni tehnik iz Ljubljane. Izbriše se lastnik firme Schneiter Franc. Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 11. septembra 1945. Rg A VI 29/3. 101. Sedež: Verd pri Vrhniki. Dan vpisa: 11. september 19-15. Besedilo: Frane Kotnik. Obratni predmet: Opekarna in tovar-na za parkete. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 7. 8. 1945, zap. št. 950, se vpiše delegat tov. Medvešček Egidij iz Verda št. 28. Izbriše se lastnik firme ing. Lenarčič Milan in Lenarčič An[ podeljena pro-kura, Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani dne 10. septembra 1945. Rg A I 156 a/15. 102. Sedež: Železniki. Dan vpisa: 12. september 1945. Besedilo: Johann Globptsclmigg. Na podlagi dekreta Narodne vlade Slovenije, ministrstva za industrijo in rudarstvo v Ljubljani z dne 10. 6. 1945 se vpiše delegat Grčar Ivan iz Ljub-Ijane, Okrožno narodno kot trg. sodišče v Ljubljani Pos. I 7/11. 103. Sedež: Dobertcša vas pri Sv. Petru v Sftv. dolini. Dan vpisa: 11. septembra 1945. Besedilo: Ogriseg & Thcmel. Obratni predmet: Sav. tkalnica, barvarna in apretura. Na podlagi dekreta ministrstva za industrijo in rudarstvo prj Narodni vladi Slovenije z dne 30. junija 1945, zap. št. 765/T, se vpiše delegat Ašič Alojz iz Do-berteše vasi pri Sv. Petru v Sav. dol. Firma se podpisuje odslej lako, da podpiše Ašič Alojz svoje ime pod žigom tvrdkinega imena >Ogriseg & Themel« s pristavkom: delegat ministrstva za in. dustrijo in rudarstvo. Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem narodnem kot ti g. sodišču v Celju dne 11. septembra 1945. D-R 93/45, 104. Sedež: Maribor, Dan vpisa: 30. avgusta 194Č. Besedilo: Dragotin Roglič, Na podlag-, začasne odredbe m nislr-stva za industrijo in rudarstvo v Ljub-Ijani z dne 14. avg. 1945,. Pers. 1778/45, se postavlja vse premično ih nepremično imetje Rogliča Dragotina, lastnika tovarne čevljev (sKaroz), Maribor, kar ga je -v Mariboru ali kjer koli na ob-mečju fed. Slovenije, pod začasno 'upravo. Za začasnega upravitelja vsemu temu premičnemu in nepremičnemu imetju je postavljen Koprivnik Albin, poslovodja tovarne »Karo« v Mariboru. Dosedanji upravitelj VVilhelm Wregg se tobriše. V. d. predsednika okrožnega sodišča v Mariboru dne 30. avgusta 1945, Dr. Lešnik s. r. D-Rg A 41/1.4 105. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 3. septembra ItMo. Besedilo: Miho Vahtar. Na podlagi začasne odredbe ministrstva za industriio in rudarstvo v Ljubljani Z dne 14. 8. 1945, Pers 1777/45, se postavlja vse premično in nepremično imetje Mihe Valitarja, knjigoveza v Mariboru, kar ga je v .Mariboru a1! kjer koli na območju fed. Slovenije, pod začasno državno upravo. Za začasnega upravitelja vsemu temu premičnemu in nepremičnemu imetju se postavlja tov. Vidmar Peter, knjigovez v Mariboru. Dosedanji upravitelj Ervin BerkiČ se tobriše. V. d. predsednika okrožnega sodišča v Mariboru dne 3, septembra 1945. Dr, Lešnik s. r. D—Rg A 120/11 Zadružni register Vpis!: 106. Sedež: Ljubljana, Dan vpisa: 10. september 1945. Besedilo: »Usnjeni iziln'ki« rnndnk-tivna in prodajna zadruga z oni jenim jamstvom. Zadruga je bila ustanovljena na skup. ščini as cine 31. ovčjo st o. 1043. 611. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru .Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 1945 o spremembi naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije in na predlog ministra za konstituanto izdaje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije naslednji zakon o tisku I. POGLAVJE Splošne določbe Člen 1. Tisk je v demokratski federativni Jugoslaviji svoboden. Nihče ne sme biti oviran v svobodnem izražanju svojih misli s tiskom, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Člen 2. S tiskom po tem zakonu se razumejo vsi tiskani spisi, slike, risbe ali drugi podobni predmeti, ki se na mehanični ali na kemični način izdelujejo za razmnoževanje in' razširjanje. Za tisk po tem zakonu se ne štejejo razmnoženi izvodi, ki rabijo ožjemu krogu oseb za notranje poslovne namene ali za običajno obveščanje, kakršni so n. pr. tiskani obrazci, trgovsko in druge podobne knjige, osmrtnice, običajna vabila na razne zabave, sestanke, predajanja itd. Člen 3. Zn tiskanje knjig, umetniških del in podobnih nc-periodičnih tiskanih stvari ni treba nikakršne poprejšnje prijave ali oblastvenega dovoljenja. Člen 4. Kdor želi izdajati časnike ali periodične spise, mora najmanj 14 dni pred začetkom izdajanja predložiti pristojnemu okrožnemu javnemu tožilcu prijavo, v kateri mora navesti: 1. naziv časnika ali periodičnega spisa, ki se bo tiskal; 2. ime. poklic in naslov izdajatelja, odgovornega urednika in ostalih članov uredništva; 3. naziv (firmo) in naslov tiskarne, v kateri se bo tiskal; 4. kraj izdajanja časnika ali periodičnega spisa; 5. značaj in vrsto časnika ali periodičnega spisa (n. pr. alj je dnevnik ali tednik, ali je zabaven, književen, političen itd.). Prav tako mora izdajatelj javnemu tožilcu predložiti prijavo o vsaki-spremembi prednjih okoliščin, in to najpozneje v 24 urah, ko je nastopila sprememba. Člen č. Za isti časnik ali periodični spis sme bi tj postavljenih po več odgovornih urednikov, z navedbo, za kateri del (rubriko) časnika oziroma periodičnega spisa je vsak izmed njih odgovoren. Odgovorni uredniki morajo imeti svoje stalno bivališče v tistem kraju, kjer se časnik ali periodični spis izdaja., , . . Člen 6. Pravice, biti izdajatelj, urednik ali stalni član uredništva, nima: 1. kdor nima političnih in državljanskih pravic; 2. kdor je bil funkcionar ali vidnejši član v ustaških, Selniških ali Ijotičevskih organizacijah, v organzacijah bele ali plave garde ali v kakih drugih fašističnih organizacijah in skupinah v državi ali v inozemstvu', in kdor jo sodeloval s sovražniki ali z njihovimi domačimi pomagači; 3. kdor je bil izdajatelj, urednik, vidnejši sodelavec ali pisec fašističnih, profašisličnih knjig, časnikov ali drugih periodičnih ali neperiodičnih spisov; 4. kdor je v vojni dobi, t. j. po 6. aprilu 1941 bil izdajatelj, urednik, vidnejši sodelavec ali pisec knjig, časnikov ali drugih periodičnih ali neperiodičnih spisov, ki ,so razpihovali narodnostno, plemensko ali versko mržnjo ali razdor ali so podpirali delovanje zunanjih sovražnikov Jugoslavije; 5. kdor je uporabljal tisk za širjenje pornogruf ja, za izsiljevanje ali za podobno nemoralne namene. Člen 7. Tuji državljan more biti izdajatelj ali odgovorni urednik časnikov in periodičnih spisov samo pn poprejšnjem dovoljenju zveznega ministra za notranje zadeve. Člen 8. Tiskar je dolžan poslati pristojnemu okrajnemu ozi roma okrožnemu javnemu tožilstvu po trj izvode tiskane stvari takoj, ko se natisnejo. Člen 9. Nit vsaki knjigi in na vsakem drugem neperiodičuem spisu mora biti naveden kraj izdaje, kraj in leto natiska, naziv (firma) tiskarne in ime izdajatelja (lastnika), na vseh časnikih in periodičnih spisih pa tudi ime odgovornega urednika. II. POGLAVJE Popravek Člen 10. Oblastveni organ, zasebna ali pravna oseba, ki se po izvestnih trditvah, objavljenih v časniku ali periodičnem spisu čuti prizadelo, sme poslali odgovornemu uredniku popravek o objavljenih trditvah, ki pa ne smo bilj več Ito dvakrat .daljši od sestavka, kateri so popravlja, in ne sme biti nevljudno napisan. Ako odgovorni urednik noče objaviti popravka v prvi ali drugi naslednji šlevilki po prejemu popravka, sme prizadeti vložiti tožbo pri pristojnem okrožnem narodnem sodišču za natisk popravka. Ko sodišče prejme tožbo, pozove in zasliši odgovornega urednika in tožnika ter morebitno neogibno potrebne priče, potem pa izda razsodbo, s katero ali opro-eti odgovornega urednika dolžnosti, natisniti popravek ali pa mu odredi, da popravek natisne na način, kakor sodišče to odredi. Sodišče opravi postopek o takih tožbah v roku treh dni. Nezadovoljna stranka ima pravico pritožbe na višje sodišče. III. POGLAVJE Prepoved Člen 11. . Prepoveduje se razširjanje in prodajanje posameznih' knjig, časnikov in drugih tiskanih stvari, ako vsebujejo: 1. propagiranje, izzivanje alj razpihovanje narodnostnih, plemenskih ali verskih neenakosti, mržnje ali razdora; 2. pozivanje državljanov na upor, diverzijo alj sabotažo; 3. pozivanje državljanov na nasilno rušenje ustavne ureditve demokratske federativne Jugoslavije; 4. žalitve in obrekovanja prijateljskih držav z name-nom, da bj se motili dobri mednarodni odnošaji in mednarodni mir; 6. odobravanje ali podpiranje delovanja zunanjih sovražnikov demokratske federativne Jugoslavijo; 6. pozivanje, naj se ne izpolnjujejo vojaške dolžnosti; 7. širjenje neresničnih in razburljivih vesti, ki ogrožajo državne in narodne koristi; g. izdajanje vojaških tajnosti; 0 žalitve ali obrekovanja vrhovnih zveznih in federalnih predstavniških zborov demokratske federativne Jugoslavije; 10 hudo žalitev morale, pozivanje k zločinstvu. Člen 12. Časnik ali drug periodični spis z objavo vsebine, prepovedane po členu 11, tega zakona, k j se mu zaradi tv ga posamezne njegove številke večkrat, najmanj pa trikrat zaporedoma sodno zaplenijo, se sme popolnoma prepovedati. Prav tako se smejo prepovedati knjige, Časniki in druge tiskane stvari, za katere se ugotovi, da jih finansirajo iz inozemstva sovražniki države in državne ureditve, Prepoved tiska po tem členu se objavi v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Člen 13. Prepoved tiska po Členih 11. dn 12. tega zakona in prepoved izdajanja tiska iz razlogov, navedenih v členu 6. tega zakona, izrekajo okrožna narodna sodišča na predlog pristojnega javnega tožilca. V posebno nujnih in opravičenih primerih sme javni tožilec z obrazloženo pismeno odločbo začasno prepovedati razširjanje in prodajanje Časnika oziroma periodičnega spisa. V takem primeru pošlje svojo odločbo o prepovedi takoj In sočasno uredništvu in pristojnemu narodnemu okrožnemu sodišču, narodni milici pa ukaže, naj zapleni natisnjene izvode in po potrebi zapečati tiskarski stavek, klišeje itd. Ko prejme sodišče predlog javnega tožilca (prvi odstavek tega člena) oziroma njegovo odločbo o začasni prepovedi (drugi odstavek tega Člena), mora. najpozneje v roku 24 ur odrediti razpravo. Po zaslišanju javnega tožilca in odgovornega urednika, izdajatelja m pisca in po zaslišanju neobhodno potrebnih prič odloči sodišče o tem, ali se predlog javnega tožilca o prepovedi sprejme ali zavrne, oziroma ali se njegova prepoved potrdi ali razveljavi. Odločita o prepovedi mora natančno označiti mesta, zaradi katerih se prepoved izreka, in navesti zakonsko predpise. Nezadovoljna stranka ima pravico do pritožbe na višje sodišče v roku. 48 ur po priohčitvl odločbe. Člen 14. Ako se v postopku o prepovedi tiska po prednjem členu ugotovi, da je izdajatelj ali urednik ali pisec prejel poleg rednih službenih prejemkov šo kak poseben honorar za objavo prepovedanega Članka, odlomka Ud., ali da jo bil za ta posel finansiran iz inozemstva, mu smo sodišče prepovedat) vsako nadaljnje delovanje kot izdajatelju ali uredniku ali sodelavcu pri vseh časnikih in drugih tiskanih stvareh, ki izhajajo v državi. Taka sodna odločba se objavi v Uradnem listu demokratsko federativne Jugoslavije. IV. POGLAVJE Inozemski tisk Čl on .16, Časniki, knjige in drugi spiei, tiskani v inozemstvu, smejo svobodno prihajati in se razširjati v demokratski federativni Jugoslaviji, brez vsakega poprejšnjega dovoljenja za to. Pravico razširjati inozemski tisk imajo tista domača in tujezemska podjetja in ustanove, ki dobijo za lo posebno pooblastilo zveznega ministrstva za informacijo. i izjemno od prednjega odstavka je dopustno priba-janje in razširjanje v naši državi časnikov, knjig in drugih spisov, ki se v inozemstvu tiskajo v jezikih naših narodov ali ki so namenjeni našim narodom, le po poprejšnjem dovoljenju zveznega ministra za informacije. Ako minister prihajanja in razširjanja takih opisov v naši državi ne dovoli, se to objavi v Uradnem listu demokratsko federativne Jugoslavije. sor i«---i Člen 16. „ Podjetja in ustanove, pooblaščene za razširjanje inozemskega tisloi v naši državi, morajo dostavljati po tri izvode ministrstvu za informacije. Predpisi Členov 11. in 12, tega zakona se nanašajo tudi na inozemski tisk) ki prihaja v našo državo. Odločbo o prepovedi izda zvezni minister za informacije. ,Y. POGLAVJE Kazenske, določbe Člen 17, Za kazniva 'dejanja po določbah tega zakona, /eko niso hkrati, tudi dejanja, kazniva po drugih zakonih, se po okoliščinah posameznega primera in po oceni sodišča izreče kazen do 50.000 dinarjev ali kazen odvzema prostosti do štirih mesecev. Člen 18. Kdor pod kak sestavek podpiše koga drugega, ki tega sestavka ni napisal, ali kdor dovoli, da ga označi za urednika, pa se ne udeležuje določanja smeri lista ali odločanja o tem, al; naj se kak sestavek objavi ali ne, Se kaznuje z odvzemom prostosti do štirih mesecev. Člen 19. Za članke in sestavke, s katerimi se za posebno plačilo ali za gmotno korist neresnično prikazujejo ali poveličujejo posamezniki, ustanove ali podjetja, se iz^ reče kazen odvzema prostosti do enega leta. Člen 20. Za razširjanje prepovedanega domačega ali inozemskega tiska in za razširjanje inozemskega lisica brez dovoljenja po drugem odstavku člena 15. tega zakona se kaznujejo krivci z odvzemom prostosti do enega leta. Člen 21. ' Za objavljanje uradnih in vojaških tajnost; po tiska brez izrečnega dovoljenja pristojnih državnih organov se kaznuje odgovorna oseba z odvzemom prostosti od enega meseca do dveh let, ako nima dejanje po kakem drugem zakonu hujše kazni za posledico. Člen 22. Za kaznivo dejanje žalitve oziroma obrekovanja, storjeno po tisku, se kaznuje odgovorna oseba z odvzemom prostosti do treh let in v denarju do 20.000 dinarjev. Na tožnikovo zahtevo odloči sodišče, ali naj se sodna sodba v celoti ali v izpisku objavi v listu, v kaierem je bil objavljen inkriminirani sestavek. Poleg tega ima tožnik pravico do povračila škode. Člen 28. Oseba, odgovorna za storjeno dejanje po členu 14. tega zakona, se kaznuje z odvzemom prostosti do treh let. ako pa je prejela denar iz inozemstva, z odvzemom prostosti do petih let. Člen 24. Za odgovorno osebo v smislu kazenskih določb tega zakona se šteje v prvi vr ti pisec; ako pisec ni znan ali oblaslvom ni dosegljiv, urednik; ako m urednika, iz- dajatelj; ako izdajatelj nj znan, tiskar; ako tudi tisku ni znan,, pa razširjevalec. Člen '25. Za sojenje dejanj po tem zakonu je pristojno tisto okrožno narodno sodišče, na čigar območju se je izdala ali tiskala stvar, ako pa kraj izdaje ni znan, tedaj boL. šče v tistem kraju, kjer se tiskana stvar razSiria. Člen 38. Izdajatelj jamči nerazdelno za vso štoodo In za vw» denarno zneske, na katere se obsodi odgovorni urednik. Člen 27. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uraduam listu demokratske federativne Jugoslavije, Beograd dne 34. avgusta 1945. Predsedništvo Žarami e narodne skupščine demokratske. federativne Jugoslavije Tajnik: Predsednik: Omer Gljuhič s. r. Dr. Bihar s. r. 612. Na podlagi člena 2. odloka z dne 30. novembra 1943 o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji ter na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 1945 o sprememb, naziva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo v Začasno narodno skupščino demokratoke fedorativne Jugoslavije in na predlog ministra za koustituanto iz/-daje Začasna narodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije, naslednji zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih POGLAVJE 0 društvih Člen Za razvijanje politične, kulturne in družbene depivd nosti ljudskih množic se državljanom demokratske federativne Jugoslavije zajamčijo pravice združevanja v politična, kulturna, znanstvena, strokovna, telespo-vzgojna in druga društva. 'A. Politične stranice (AruŠtrn; Člen 2. Politične stranke (društva) morejo aeiovan. a) na ozemlju posameznih avtonomnih pokrajin (politične stranke avtonomnih pokrajin); b) na ozemlju ene federalne enote (federalne politične stranke); e) na ozemlju vse zveze (zvezne politične stranke). Člen 3. Državljani, ki nameravajo začetj kako organizirano politično delovanje, morajo poprej prijaviti stranko (društvo) pristojnim oblastvenim organom. Prijavi morajo priložiti program in pravila (statute) svoje politične stranke (društva). Člen 4, x Prijavo o ustanovitvi oziroma o obnovitvi delovanja političnih strank, (društev) mora podpisati: a) za politične stranke (društva) avtonomnih pokra, jiu iu za federalne politične stranke najmanj 50 volivcev; L) za zvezne stranke (društva) najmanj 100 volivcev 7. ozemlja, na katerem delujejo. Člon 5. Pri ustanavljanju oziroma delovanju političnih strank (društev) ne morejo sodelovati niti biti njih člani tuji državljani ter tisti, ki nimajo volivne pravice. Člen 6, Pravila političnih strank (društev), Člen 3. tega zakona, morajo obsegati ime stranke, predpise o notranji organizaciji, navodim o vseh gmotnih in drugih sredstvih, s katerimi naj se namen stranko dosega, ter se-do/, stranke. Člen 7. Prijavo po členu 3. tega zakona je treba predložiti: a) za politične stranke (društva) avtonomnih pokrajin in za federalne politične stranke — federalnemu ministrstvu za notranje zadeve; b) za zvezne politične stranke (društva) — zveznemu ministrstvu zn notranjo zadeve, Ako ima prijava oblikovne pomanjkljivosti, jo je treba vrniti predlagateljem v popravo oziroma dopolnitev, Člen 8. Pristojno oblaslvo sme prepovedati ustanovitev in delovanje političnim strankam (društvom), kj imajo fašistični ali profašistični značaj, ali ki rabijo zn izzivanje in razpihovanje narodnostne (plemensko) alj verske ne-enakosti, mržnjo ali razdora, ali če so ustanovitelji oziroma osebe, kj so na čelu stranko, nosilci takega delovanja. Pristojno oblnstvo avtonomne oziroma federalne enote sme na svojem območju prepovedati dolovanjo zvezni politični stranki (društvu), če njeno delovanje ogroža enakopravnost ati enotnost tiste enote z drugimi enotami, Člon 9. Ako (edemino oziroma zvezno ministrstvo za notranjo zadeve odloči, da se dovoljenje za delovanje ne izda ali da so delovanje politični stranki (društvu) prepove-riuje, se smejo podpisniki prijave pritožiti, in sicer: n) zoper odločbo federalnega minisirslva za notranje zadeve — na federalno vrhovno sodišče; b) zoper odločbo zveznega ministrstva zn notranjo zadeve — na vrhovno sodišče dcmokrutslte federativne Jugoslavije. Ako federalno oziroma zvozno minislrstvo za no-tranjc zadevo odločbe v roku 15 dni po vložitvi prijavo ne izda, velja, da delovanje politični stranki (društvu) ni prepovedano. Federalno oziroma zvezno vrhovno sodišče mora odločili o pritožbi v roku 15 dni. Njegova odločba je do-končna Člen 10. Politične stranke (društva) morajo vsako leto enkrat objaviti vir svojih dohodkov jn njihovo višino ter za kaj so se porabili. Člen 11. Politične stranke (društva) imajo pravno in opra-vilno sposobnost. Imeti morejo lastnino hi razpolagati: 1. e članarino in drugimi dohodki; 2, s prostori, določenimi za sestanke odbora in za shode; 3. z nepremičninami, potrebnimi za doseganje strankinih namenov; 4. s svojim tiskom. B. Kulturna, znanstvena, strokovna, tolesno-vzgojna in druga društva člen 12. Državljani, ki nameravajo ustanoviti kulturno, znanstveno, strokovno, telesno-vzgojno ali kako drugo društvo, morajo za ustanovitev društva predložiti pristojnim oblastvenim organom prijavo, in sicer: a) zn društva, katerih delovanje se razteza na ozemlje enega kraja, enega ali ved okrajev istega okrožja ali na ozemlje vsega okrožja, — izvršilnemu odboru okrožnega narodnega odbora; b) zn društva, katerih delovanje se razteza na ozemlje več okrožij iste federalno enote ali na ozemlje avtonomne pokrajine ali na vse ozemlje (ederalne enote, — federalnemu ministrstvu za notranje zadeve; c) zn društva, katerih delovanje se razteza na več federalnih enot ali na vse ozemlje demoleratske lede-ralno enote — federalnemu ministrstvu zn notranjo zadeve. Člen 15. Prijavo za ustanovitev drušh'a mora podpisat; naj. manj deset ustanoviteljev društva. , Ustanovitelji morajo taki prijavi priložiti program in pravila društva, Člen 14. Društvena pravila (člen 13, tega zakona) morajo obsegali: 1. ime, sedež In območje društva; 2. nalogo društva in sredstva, s katerimi naj se ta naloga doseže; 3. organizacijo in način sestavljanja društvenega odbora ter način, kako društvo sklepa; " 4. predpise o vstopanju v Članstvo društva in o izstopanju; 5. Članske pravico in dolžnosti; 6. zastopanje društva; 7. društvene znake, pečat in temu podobno; 8. vire gmotnih društvenih sredstev in komu je imovina namenjena, če bj društvo prenehalo. Člon IG.. Društveni odbor mora imeli najmanj 8 članov, Člen 16, Oblastveni organi, katerim se predloži prijava (člen 12. lega zakona) izdajo v roku 15 dni po vložitvi prijave odločbo o tem, ali se dovoljuje ati no dovoljuje ustanovitev društva. Prepove so ustanovitev in delovanje lalu.h društev, katerih delovanje, ima tašističiii ali profašistični značaj, ali rabi za izzivanje iu razpihovanje mirodnoslue, ple- * menske ali verske neenakosti, mržnje alj razdora ali će so ustanovitelji oziroma osebe, ki so na čelu društva, nosilci takega dedovanja; prav tako se sme prepovedati delovanje društvu, ki njegovo delo ni v skladu z objavljenim programom. Člen 17. Ako izdajo po členu 12. tega zakona pristojni organi odločbo, da se ustanovitev društva ne dovoljuje ali da se delovanje prepoveduje, se smejo podpisniki prijave oziroma društveni odbor pritožiti, in sicer: a) zoper odločbo okrožnega narodnega odbora — na federalno ministrstvo za notranje zadeve; b) zoper odločbo federalnega ministrstva za notra-nje zadeve — na ministrski svet federalne enote; c) zoper odločbo zveznega ministrstva za zunanje zadeve — na ministrski svet demokratske federativne Jugoslavije. Ako v členu 12. tega zakona navedeni organi ne izdajo odločbe v roku 15 dni po vložitvi prijave, velja, kakor da so izdali odločbo o dovolitvi. Organi, katerim se predloži pritožba, so dolžni izdati odločbo o pritožb; v roku 15 dni. Njihova odločba je dokončna. Člen IS. Društva, ki so obstajala pred 6. aprilom 1941 in na-meravajo obnoviti svoje delovanje, morajo vložiti prijavo organom, pristojnim po členu 12. tega zakona. Prijavo o obnovitvi društva morajo podpisati člani vseh organoV društva (glavnega, upravnega in nadzornega odbora itd.). II. POGLAVJE 0 zborovanjih |n drugih javnih eboilih Člen 19. Za razvijanje politične zavednosti in dejavnost; ljudskih množic se državljanom demokratske federativne Jugoslavije zajamčuje pravica, prirejati javne shode, zborovanja, mitinge, prireditve pod vedrim nebom ali na kakem drugem javnem kraju in prirejati poulične obhode, demonstracije in manifestacije. Člen 20. Sklicatelji zborovanja ali kakega drugega javnega shoda iz člena 19. tega zakona so dolžni zborovanje ali shod prijaviti pristojnemu okrajnemu oziroma mestnemu narodnemu odboru najmanj 48 ur pred začetkom. V prijavi o zborovanju ali kakem drugem javnem shodu se mora natančno navesti kraj in čas, kjer in kdaj se prireja javni shod, ter namen, zaradi katerega se shod sklicuje. Prijavo morata podpisati vsaj dva sklicatelja in v njej navesti svoj poklic in naslov. Pristojni okraju; oziroma mestni narodni odbor je 'dolžan izdati potrdilo o prejemu take prijave takoj, ko prijavo prejme. Okrajni oziroma mestni narodni odbor sme prepo-povedal; prijavljeni javni shod, ako je dejanska nevarnost, da bi se red in mir ogrožal. 0 prepovedi javnega shoda obvesti pristojni narodni odbor sklicatelje najpozneje 24 ur pred časom, za katerega je shod sklican. Sklicatelj; imajo pravico pritožbe v-roku 24 ur na višje narodno oblastvo, ki mora izdali odločbo v roku 48 ur. Ta odločba je dokončna. Člen 21. RklVatelji javnih shodov iz člena 19. tega zakona imajo pravico zahtevati, da jim narodna oblastva omo- I gočijo oziroma olajšajo prireditev shoda na ta način, da jim dovolijo uporabo trgov, ulic, javnih poslopij in podobno. Člen 22. Javne shode iz člena 19. tega zakona vodi predsed-ništvo, sestavljeno iz najmanj treh oseb. Predsedništvo mora vzdrževati red na javnem shodu in se držati obsega in vsebine, kakor je to določeno v predloženi prijavi. Za vzdrževanje reda na shodu je odgovorno predsedništvo javnega shoda, do sestavitve predsedništva pa sklicatelji, ki so navedeni v prijavi. Člen 23. Predsedništvo javnega shoda oziroma sklicatelji imajo pravico zahtevati, da se jim zavarujeta red in varnost javnega shoda, oziroma da se red kolikor je to mo-goče, vzpostavi. Člen 24. Tuji državljani in osebe, ki nimajo votivne pravice, ne morejo javnih shodov niti sklicevati niti vodilL III. POGLAVJE Kazenske in prehodno določbe Člen 25. Kršitve predpisov tega' zakona o prijavljanju političnih strank (društev) in o prijavljanju zborovanj in drugih javnih shodov, ki imajo politični značaj, se kaznujejo v denarju do 5000 dinarjev, ako niso hkrati tudi še kako drugo kaznivo dejanje. Kršitve predpisov tega zakona o prijavljanju društev in javnih shodov, ki nimajo političnega značaja, se kaznujejo v denarju do 3000 dinarjev, ako niso hkrati tudi še kako drugo kaznivo dejanje. Člen 26. Kdor sodeluje kot funkcionar pri delovanju kakega nedovoljenega društva, se kaznuje z odvzemom prostosti do enega leta, člani nedovoljenih društev pa do treh mesecev ali v denarju, ako niso storili kakega hujšega kaznivega dejanja. Člen 27. Kdor ne ustreže predpisu člena 10. tega zakona ali objavi po tem členu predpisane podatke neresnično in to stori zlonamerno, se kaznuje z odvzemom prosto, sti do enega leta. Člen 28. Vse te kazni izrekajo pristojna narodna okrajna sodišča: zoper njihove razsodbe je dopustna pritož.ha v roku 15 dni ua pristojno okrožno sodišče. Člen 29. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 25. avgusta 1945. Predsedništvo Začasne narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije Tajnik: Predsednik: M. Peruničič s. r. Dr. Ivan Ribar s. r. 613. Na podlagi člena 2. odloka z dne SO. novembra 1943 "o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne ipirodne oblasti v Jugoslaviji tor na podlagi resolucije z dne 10. avgusta 19-j‘o o sprememb; naziva Antifašističnega avdia narodne osvoboditve Jugoslavijo v Začasno narodno skupščino demokratske federativne Jugoslavije in na predlog ministra za narodno hrambo, .izdaje Začasna narodna skupščina demokratske federativno Jugoslavije naslednji zakon n ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v Jugoslovanski vojski I. POGLAVJE Splošne določbe Člen 1. V Jugoslovanski vojski in Jugoslovanski mornarici e e organizirajo tale vojaška sodišča: 1. divizijska vojaška sodišča, vojaška sodišča pomorskega brodovja in vojaška sodišča vojaških področij; armadna vojaška sodišča, vojaška sodišču mornarice. vojaška sodišča samostojnih vojaških korov in vojaško sodišče za mesto Beograd. * Najvišji sodni organ za Jugoslovansko vojsko in mornarico je vrhovno sodišče demokratsko fedorativne Jugoslavije. Člen 9. Vojaška sodišča izrekajo svoje razsodbe: >V imenu naroda.< Člen 8. Naloga vojaških sodišč je ščititi ustanovljeni red v vojski in vojaške ukrepe, izdane za obrambo in varnost države pred kaznivimi dejanji s tem, da uporabljajo kaz.n: proli tistim, ki storijo taka dejanja. Člen d. Vojaški sodniki in sosodniki so pri sojenju neod-cisni in morajo soditi po zakonu. Člen 5. Vojašk] sodnik sme biti za kazniva dejanja, aatera (rvrši pri opravljanju sodniške sluKbe, izročen sodišču in dejan v preiskavo ali v pripor samo z dovoljenjem čačasne narodne skupščino demokratske federativne Jugoslavije, sosodniki pa z dovoljenjem prodsedništva. pristojnega federalnega narodnega predstavniškega (bora • Člen 6. Vojaška sodišča med seboj in prav tako vojaška sodišča in narodna sodišča so dolžna drugo drugemu dajati pravno pomoč pri uradnih poslik. S tujimi državami In njihovimi oblastvj smejo vo-ja-ka sodišča občevati le po minislrstvu za narodno hrambo, 1 II. POGLAVJE * Pristojnost vojaških sodišč Člen 7. Vojaška sodišča sodijo o kaznivih" dejanjih vojaških oseb. Ta sodišča sodijo tudi nevojaškim osebam za kazni-va dejanja slabljenja narodne hrambe in izdajanja vo. jaških tajnosti. Pri drugih kaznivih dejanjih, ki jih storijo nevojaško osebe skupno z vojaškimi osebami, orno vojaško sodišče na predlog vojaškega tožilca kazenski, predmet odstopiti v postopek narodnemu sodišču. Član 8. Vojaška sodišča sodijo tudi o kaznivih dejanjih vojnih ujetnikov. Člen 9. Divizijska vojaška sodišča sodijo na prvi stopnji: 1. o kaznivih dejanjih vojaških oseb jz sestava divizije, razen oficirjev in generalov; 2. o kaznivih dejanjih nevojaških oseb v pasu vojnih operacij, kjer se nagla sodna odločba pokaže za f»o. trebuo. 0 kaznivih dejanjih vojaških'oseb iz sestava enot (delov) in ustanov, ki so neposredno podrejene armadnemu štabu, razen oficirjev in generalov, sodi na prvi stopnji tisto divizijsko vojaško sodišče ali vojaško sodišče vojaškega področja, ki ga za to odredi armadno vojaško sodišče. Člen 10. Vojaško sodiŠčo pomorskega brodovja sodi na prvi stopnji o kaznivih dejanjih vojaških oseb iz sestava mornarice, razen oficirjev in admiralov- Clen 11. Vojaško sodišče vojaškega področja sodi na prvi stopnji: 1. o kaznivih dejanjih, ki jih na ozemlju vojaškega področja storijo vojaške Osebe izven sestava operativnih enot (člena 9. in 10.), razen oficirjev, generalov in admiralov; 2. o kaznivih dejanjih vojaških oseb iz sestava takih enot (delov) in ustanov, ki so neposredno podrejene armadnemu Šlabu, razen oficirjev in generalov, po odločbi armadnega vojaškega sodišča $ smislu drugega odstavka člerin 9. Člen 12. Armadno vojaško sodišče sodi na prvi stopnji o kaznivih dejanjih oficirjev ]z sestava armade, na drugi stopnji pa o predmetih, o katerih so na prvi stopnji izrekla sodbo podrejena divizijska vojaška sodišča iu sodišča vojaških področij. Člen 13. Ako odide armada s svojega ozemlja,' se sestavi za tisto ozemlje vojaško sodišče vojaške oblasti, ki ima sestav in pristojnost armadnega vojaškega sodišča. Člen 14. Vojaško sodišče mornarice sodi na prvi stopnji o kaznivih dejanjih oficirjev jz sestava mornarice, na drugi stopnji pa o predmetih, o katerih so nn prvi stopnji izrekla sodbo vojaška sodišča pomorskega brodovja ali vojaška sodišča vojaškega področja za kazniva dejanja vojaških oseb iz sestava mornarice. Člen i:. Vojaško sodišče vojaškega kora sodi na prvi stopnji o kaznivih dejanjih oficirjev iz sestava kora, na drugi stopnji pa o predmetih, o katerih so na prvi stopnji izrekla sodbo podrejena divizijska vojaška sodišča. Člen 16. Vojaško sodišče za mesto Beograd sodi na prvi stopnji o kaznivih dejanjih vojaških oseb beograjske, garnizije, razen generalov in admiralov. 0 kaznivih dejanjih vojaških oseb iz operativnih enot, ki se stalno ali začasno mudijo na območju beograjske garnizije, sodijo njihova pristojna vojaška sodišča. Člen 17. \rrhovno sodisče demokratske federativne Jugoslavije sodi v svojem vojaškem senatu na prvi in zadnji stopnji o kaznivih dejanjih generalov in admiralov, na drugj stopnji pa o predmetih, o katerih so na prvi stopnji izrekla sodbo armadna vojaška sodišča, vojaška sodišča mornarice, vojaškega kora in vojaško sodišče za mesto Beograd. Člen 18. 0 sodbah vojaških sodišč, s katerimi je izrečena smrtna kazen, odloča vojaški senat vrhovnega sodišča na drugi in poslednji stopnji. Smrtna kazen se sme izvršiti šele, ko jo potrdi vrhovno sodišče. Člen 19. V posebno važnih primerih se sme predmet izvzeti iz redne pristojnosti nižjega sodišča in predložiti v sojenje višjemu vojaškemu sodišču. Odločbo o tem izda zadevno višje vojaško sodišče na predlog javnega tožilca. Člen 20. V vojni ali v miru sme zvezna vlada, ako se pojavijo izjemne razmere, ki so nevarnost za javni mir in red v državi ali na kakem delu njenega ozemlja, z odločbo odrediti v pristojnost vojaških sodišč sojenje vsake osebe za vsa kazniva dejanja ali samo za tista kazniva dejanja, ki se navedejo v odločbi in ki se storijo na zadevnem ozemlju. V mirovni dobi mora takšno odločbo zvezne vlade naknadno odobriti predsedništvo Narodne skupščine demokratske federativne Jugoslavije. Sodbe teh vojaških sodišč so izvršne in no spadajo v presojo višjih vojaških sodišč. Člen 21. Spore o pristojnosti med vojaškimi sodišči prve stopnje' rešuje tisto vojaško sodišče druge stopnje, na katerega območju oziroma v katerega sestavu so ta sodišča, Vse druge spore o pristojnosti med vojaškimi sodišči rešuje vojaški senat vrhovnega sodišča III. POGLAVJE Sestava sodišč in sodno osebje Člen 22. Vojaška sodišča sodijo v senatih treh sodnikov, Člen 2C. Vojaško sodišče je sestavljeno iz vojaških sodnikov, sosodnikov, tajnikov in upravnega osebja. Člen 24. Vojaški sodniki.,morajo .biti po stroki pravniki in v činu oficirja. Predsedniki vojaških sodišč in njihovi namestniki se volijo izmed vojaških sodnikov. Sosodniki in njihovi namestniki se volijo izmed generalov, admiralov, oficirjev, podoficirjev in borcev. Člen 25. Divizijska vojaška sodišča, vojaška sodišča pomorskega brodovja in vojaška sodišča vojaških področij sodijo v senatih, ki so sestavljeni iz predsednika ali njegovega namestnika in dveh sosodnikov, izmed katerih je eden oficir, drugi pa podoficir ali borec. Kadar odločajo vojaška sodišča vojaškega področja o kazenskih predmetih vojaških oseb iz sestava mornarice, se sosodniki vzamejo izmed vojaških oseb na službi v mornarici. Armadna vojaška sodišča, vojaška sodišča mornarice in vojaška sodišča vojaškega kora sodijo v senatih, ki sestojijo iz predsednika ali njegovega namestnika in dveh sosodnikov v činu oficirja ali generala oziroma admirala. Kadar sodi vojaško sodišče za mesto Beograd o kaznivih dejanjih vojaških oseb izmed 'oficirjev, sodi v senatu, sestavljenem iz predsednika oziroma njegovega namestnika in dveh sosodnikov v činu oficirja ali generala. Ta sodišča imajo lahko več senatov. Člen 26. Vsak sodni senat ima tajnika, ki mora biti pravnik po stroki in v činu oficirja. Ta vodi zapisnik na sodnih razpravah, sestavlja osnutke sodnih odločb in ima v senatu posvetovalni glas. Člen; n. Sodnike vojaškega senata vrhovnega sodišča in osla-' le vojaške sodnike voli in razrešuje dolžnosti prodsed. ništvo Začasne narodne skupščine demokratske federa-tivne Jugoslavije. Sosodnike vojaških sodišč na ozemlju vsake fedo ralne enote voli lin razrešuje dolžnosti predsedništvo narodnega predstavniškega zbora tiste federalne enote. den 28. Tajniki in upravno osebje pri vojaških sodiščih se posta, vila jo w. .veljajptik pr.c^jii&Lh, S(M IV. POGLAVJE Nadzorstvo naj dolom sodiš?1 Člen 29. Višja vojaška sodišča so dolžna nadzorovati delo nižjih vojaških sodišč. Med pravice nadzorstva spada zlasti kontrola, ali sodijo sodišča po zakonu in ali opravljajo svoje posle pravilno in o pravem času. Višjo vojaško sodišče ima pravico zahtevati od nižjega sodišča na vpogled kazenske spise v katerem koli stanju postopka. V. POGLAVJE ' Prehodne in končne določbe Člen 30. Minister za narodno hrambo se pooblašča, da Izda v soglasju z zveznim ministrom za pravosodje uredbo, naredbe in pravilnike za izvrševanje tega zakona. Minister za narodno hrambo more po potrebi v mejah tega zakona ustanavljali ali ukinjati posamezna vojaška sodišča in dodeliti posle ukinjenih sodišč v pristojnost enega ali več vojaških sodišč. Člen 31, V enotah vrst vojsko na stopnji divizije se smejo sestaviti vojaška sodišča s pristojnostjo divizijskega vojaškega sodišča. Pristojno vojaško sodišče je v teli primerih armadno vojaško sodišče oziroma sodišče tiste vojaške oblasti, na katere ozemlju ima taka enota svoj sedež. Člen 32. 0 kaznivih dejanjih zoper donrovino, ki jih storijo generali, admirali, oficirji in podoficirji bivše jugoslovanske vojske, sodijo vojaška sodišča. Nevojaškim osebam sodijo vojaška sodišča za taka kazniva dejanja saipo tedaj, ako so bile z njimi povzročeno posebno hude posledice v toku osvobodilno vojne ali ako so posebno nevarna za obrambo in vojaško varnost države. 0 tem odloča vojaški senat vrhovnega sodišča na predlog javnega tožilca demokratsko federativne Jugoslavije. Člen 33. Izjemno od člena 24. tega zakona so smejo ob pomanjkanju pravnikov po stroki postavljati za predsednike divizijskih vojaških sodišč in vojaških sodišč vojaških področij ter za njihove namestnike nepravniki, ki so doslej delali pri vojaških sodiščih. Člen 34. Postopek o kazenskih predmetih, ki so v teku pred vojaškimi sodišči in o katerih je bila izrečena sodba na prvi stopnji do dneva, ko slopi ta zakon v veljavo, dokončajo vojaška sodišča. Člen 35. Ko začne ta zakon veljali, prenehajo veljati predpisi uredbe vrhovnega štaba NOV In POJ o vojaških sodi. ščih z dne 24. maja 1944, ki urejajo ustroj in pristojnost vojaških sodišč, kakor tudi vsi drugi predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu, Clon 39. Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu demokratsko federativne Jugoslavije. Beograd dne 24. avgusta 1945. Predsodništvo Začasno narodne skupščino demokratske federativno Jugoslavijo Tajnik: Predsednik: Omer Gluhič s, r, Dr. I. Ribar s. r, ♦ f