32. številka._Ljabljana, v četrtek 10. febrovarja._XX. leto, 1887. slovenski nun Izhaja Tsak dan nrceer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske delele za vse leto 15 gld , za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za. jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za Tse leto 13 gld.. za Četrt leta S gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kakor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., čc se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj te izTole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in opravnifivo je v Rudolfa Kirbisa hifii, „Gledališka stolba". UprmTiiiStTu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 24. jauuvarja 1887.) (Dalje.) Poslanec Dežman nadaljuje: Nacrtu pa manka popolnem tudi onih določeb o omejitvi delokroga glavnih in podobčin. Samostojni delokrog občin je isti ko doslej, kako se bode omejil in kako se bodo občine teritorijalno razdelile, treba bode po določilih načrta, nič manj ko treh instrukcij za izpeljavo, pri katerih bode morda odločeval minister notranjih zadev, dasi bi bilo pač umestno, da v tako važni zadevi odločuje deželni zbor sam. Da bi se sklenil ta postavni načrt že v drugem zasedanji, trebalo bi let in let, da se izvrši. Načrt deželnega predsednika idealen je popolnem, ne ozira se na človeške strasti, na sovraStvo, nevofičljivost itd. Ako se postavljajo župani podobčin pod župana glavnih občin, koliko bode tožeb pri glavnem županu! Tožba Vrhniških občanov, katero je vsprejel v podobi peticije pred kratkim deželni zbor, je zato najboljši dokaz. Da bi le ti imeli glavnega župana, kako bi bili pri njem delovali, da bi se njim nepriljubljeni župan odstavil. Deželni predsednik pravi, da se ob čine ne bodo nikdar dale šiloma združevati, inini-sterstvo pa je o tej zadevi popolnem drmega mnenja, kajti v svoji izjavi z dne 29. junija 1883, ko je tolmačilo uzroke, zakaj se ni po tedanji nemški večini sklenjena prenaredba novele z dne 2 janu-varja 1809 potrdila, izjavila je, da bi bilo po nje govem mnenji umestneje, postavo z dne 2. janu-varja 1869 tako prenarediti, da bi se princip imperativnega združenja opustil in naj bi se skušale večje občine doseči, da se odredi združenje občin, katerim mankajo sredstva za izvrševanje opravil v lastnem in izročenem delokrogu. Poslanec Svetec pravi, da hoče le na kratko označiti svoje stališče nasproti postavnemu načrtu, ki se obravnava. Za predlog manjšine ne bode glasoval, kajti isti ima, kakor deželni predsednik baron LISTEK. Petdesetletnica smrti Puškina. (Po raznih virih.) Danes, 29. januarja po starem stilu, ob dveh popoludne, izpolni se 50 let, odkar je prestalo biti srce največjega slovanskega poeta, sina neizmerne matuške Rusije, Aleksandra Sergejeviča Puškina. Ne ljuta bolezen, ne nesrečen slučaj, no vražja roka francoskega pustolovca nanesla je smrtni udar onemu, katerega je obožavala vsa obrazovana Rusija, katerega ime je zdaj iz vestno vsemu čitaj očemu svetu in dela katerega so prevedena po nekolikrat na vse evropske jezike. Pridržujem si na drugem mestu, podati svojim dragim rojakom majhen životopis našega genija; tu pa hočem seznaniti jih z nesrečno smrtjo njegovo. V 1831. letu vzel si je Puškin za ženo Natalijo Nikolajevno Gončarovo; on se ni ženil iz plamene ljubezni, no zato, da bi našel na domačem ognjišči pokoj, ki je bil tako potreben duši izmučenega poeta. On ni pričakoval mnogega, bodočnost se mu ni kazala v „rožah, no v strogoj nagote svojej". Navadil se je bil k gorju in vsaka radost bila bi torej njemu nepričakovan dar. Natalija Nikolajevna bila je kraBotica v polnem /mislu te besede. Po poroki živela sta mlada mož in žena v Petrogradu, kjer je krasna žena imela velikansk uspeh „v svete". Ta uspeh pa je VVinkler prav umestno trdi, nasprotje v sebi, ker drugi člen podira prvega. Deželni zbor imel bode še priliko preudarjati, ali bode glasoval za denašnji načrt ali pa za druzega, katerega prinese deželni odbor po naročilu odsekovem v prihodnje zasedanje. Glasoval bode torej za predlog večine, čeravno mu ne ugaja popolnem. Predlog je jako obširen in deli občine v glavne in podobčine, dasi-ravno iste v nekaki meri že sedaj obstoje. Da bi pa glasoval za drugi nasvet odsekove večine, da bi imel deželni odbor prinesti ravno predloženi načrt občinske postave v zbor, tega nikakor ne more, kajti deželnemu odboru se s tem le vežejo roke. Deželni odbor naj poizvedava, zaslišava občinske zastope sedanjih občin, naj uvaža vse tehtne pomisleke, katere so uaglašali poslanci nemške strani in potem naj pride drugo zasedanje z novim načrtom. Poizvedovanje pri občinah naj torej bode podlaga za nov načrt občinske postave, ne pa sedanji, ki se danes obravnava Konečno izjavlja govornik, dasi bode glasoval za predlog večine, pri drži si vender popolno svobodo, kako bode glasoval v prihodnjem zasedanji. Poslamc baron Schvvegel pravi, da kolikor on opazuje i a«pravo o postavnem načrtu občinske postave, ne razvidi, kje ja večina, kje manjšina in kaj prav za prav c. kr. vlada hoće. Deželni pred sednik baron VVinkler zatrdil je v začetku razgo vora, da se bode vladal popolnem neutralno, ali njegovo postopanj«; nikakor- »o ni zlagalo s storjeno obljubo in res presenečen ie bil govornik o postopanji deželnega predsedniku, dasi ni čuda, kajti kot spisatelj dotičnega postavnega načrta moral se je baron VVinkler zanj vender U ogreti. Polemizoval je s poslanci manjšine deželnega zbora in tako prišel v nasprotje s sedaj vladajočim ministerstvoin Pripoveduje se, da |e drug odsek deželnega zbora, obravnavajoč o nekih prošnjah občin, ki se žele ločiti, sklenil isto, kar r.eiuška manjšina danes na-svetuje. Manjšina se ne protivi uravnavi ali pre- mučil Puškina bolj, nego radovat; koketstvo žene prizadevalo mu je mnogo grenkih minut, dasi je bilo nedolžno. On ni bil ljubosumen, no koketstvo kazalo se mu je vulgarno. Puškin je znal dobro, da je žena o tem druzega mnenja, no on nikoli ni dvomil o nje zvestobi. Ženi je bolje razumela ne-Blane poklone in pustoslovje mladih kavalerov, nego visoki talent svojega moža; zato tudi Puškin v svojih pismih na njo nikoli ni govoril o svojih poetičnih delih. 1. januarja 1834 naznačil je gosudar Imperator Puškina kamer-junkerom Zavistniki so takoj začeli širiti vest, da to naznačenje ima namen, odpreti uhod v dvorec krasotici ženi. Vse te gnusne spletke mučile so dušo poeta: razen tega so veselice njegove žene požirale vsa materijalna sredstva ; a pisati za denarje Puškin ui mogel. Dolgov se je nabralo, po milosti prekrasne žene, do 60 tisoč rubljev. V 1835. 1. se je Puškin obrnil za pomoč k carju Nikolaju, ki ga je zelo ljubil in Imperator plačal inu je polovico dolgov. Skrb o materijalnih sredstvih in druge neprijetnosti razdražile so nesrečnega pesnika tako, da je za silo nosil breme teškega življenja i njega genij je včasih kakor bi zaspal. Govorim tako podrobno o tein, da bi čitatelj videl, v kakem duševnem stanji je bil Puškin tedni, ko se je nanj vzdignila roka podlega francoskega pritepenca Dantesa. Baron Georges Dantes pribežal je po revoluciji 1830 iz Francije v Petrograd „na lovlju sčastja naredbi občinske postave, nego priporoča za zdaj le najnujnejše prenaredbe. Celo poslanec Svetec je izjavil, da bode glasoval za predloge večine le z neko „reservatio mentalis". Predlogi so sicer isti, kakor jih je iste sklenil posebni odsek, ali motivacija se zdi baronu Schwegel-nu jako nepravilna. Sklenilo se je pač v odseku, da se preide v podi obno razpravo, a že pri §. 4. stavil je profesor Šuklje predlog, katerega danes zastopa poročevalec večine in nič dalje se ni razpravljalo potem podrobno. Prvi predlog odsekov sicer ni važen, kajti glavne in podobčine so Že sedaj v Kranjski. Važ-neji je drugi predlog, ki naroča, naj se barona VVinkler j a načrt obči uske postave pregleda, načrt, katerega načelom se pritrjuje v poročilu dotičnega odseka popolnem, dasi je v odseku bilo mnogo ugovorov od poslancev obeh stranrj, o katerih pa se, kakor vidno, hoče preiti kar na dnevni red. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. februvarja. Te dni se bode določil dan, kdaj naj se skli-četa delegueftjl. Ogerski ministerski predsednik Tisza prišel je na Dunaj, da se o tej zadevi dogovori s skupnimi in avstrijskimi ministri. Več namestnikov prišlo je na Dunaj, da so vladi poročali o minulem zasedanji deželnih, /.borov. Namestnike je cesar vsprejel v avdijenci. Vnaitje države. Ker si baje ruski ogleduhi in agitatorji prizadevajo napraviti ustajo v llolKuri.fi. osnovala je vladna stranka v več krajih odbore, kateri bodo zasledovali agitatorje in je izročevali policiji. Sedaj pač v Bolgariji ne bode varen nikdo, če je Rusiji prijazen. Ovadil ga bode kdo, da agituje proti vladi, pa ga bodo zaprli. Mi mislimo, da se s pomočjo denuncijantov sedanja vlada ne bode mogla več dolgo obdržati. Turčija se zadnji čas kaže jako prijazno bolgurMkeJ vladi. Na željo bolgarskega zastop- i činov", s celo torbo priporočevalnih pisem. Dantes je bil nenavadno lep, zgovoren, bahač prve vrste. Skoro so mu dobri ljudje naklonili razpoloženje samega imperatora Nikolaja. Bilo je to tako le: V Petrogradu je živel francoski slikar Ladurnere, katerega atelier je bil v ermitaži; včasih je k njemu pogledaval sam car; Ladurnere je hotel pomagati gladnemu in hladnemu rojaku. V ta namen je narisal karikaturo Louis-Philippa, katerega car Nikolaj trpeti ni mogel. Ko je car prišel in vprašal, kdo je narisal karikaturo, zlagal se je slikar, da je to delo Dantesa, ter ob jednem pozvel Dantesa in predstavil ga gosudarju. Dantes je takoj poprosil carja, vzeti ga v službo v armijo; car ga je vsprejel kot poročnika v gvardejsko konjico Takoj potem ga je usinovil nizozemski poslanik baron Heckemi, kateri mu je dal svoje obiteljsko ime in ga naznačil svojim naslednikom; govorili so sploh, da je bil Dantes ne-zakonsk sin Ileckerena. Heckeren je bil starček nizke rasti, vedno smehljajoč se, šaleč in človeče z nizko, podlo dušo, ki je storil mnogo zla svojim dolgim, s%upenim jezikom. V isti čas je Puškin izdajal „Sovremennika'*, žena pa je plesala in se veselila sredi mladih častnikov. Skoro so se začele mej občinstvom širiti nmuzane vesti o njenih odnošenjih k Dantesu, ki se je z njo seznanil v toplicah. Te govorice so dole tele do Puškina, ki je zato nehul prejemati Dan- nika je ukazala odpraviti karanteno prati Bolgariji in sklonila za Varno, FuSCuk in Vidin imenovati trgovske agente, ki bodo nekaki konzuli. Tudi bol g&rske odposlance so turški državniki jako prijazno vsprejeli. — Cankov se je izjavil, da je pripravljen v vseh drugih zadevah od jenja t i sedanji vladni; stranki, će ae le reh. bilitujejo izgnani častniki, katerih je bliza 90. Bolgarska vlada pa misli, da bi v vseh drugih točkah ložje se sporazumela s Can-kovom, kakor baŠ o tej. Sicer se pa Cankova predlogom ne more pripisovati posebna važnost, ker se ne ve, če se ž njimi strinja Rusija. Ruski veleposlanik se o tem še ni n č izjavil Kakor se sodi, pa Rusija še vedno odločno zahteva, tla odstopi re-gentstvo, četudi je že Cankov popustil to zahtevo, na rehabilitovanji častnikov pa Rusiji nekda ni to-l.ko ležeče. Veliki vezir pa dela na tu, da bi se velikemu sebianju predložili trije kandidati, mej njimi tudi knez nungrelski. Veleposlaniki svetnik Onov vrnil se je iz Peterburga v Carigrad in prinesel lastnoročno pismo riiNkcgu carja turškemu sultanu. Razen tega prinesel je Onov važne instrukcije za veleposlanika Nelidova. — Ker vojvoda Leuehten-berški nekda ne mara prevzeti bolgarskega prestola, bode Rusija baje predlagala za kandidata vojvodo Oldenburškega. Z vojvodo Oidenburškiin bodo nekda drugo velevlasti zadovoljueje nego z LeuehtcnberSkJm. — Kakor je „Kreuzzeitung" izvedela, bode se v kratkem general Kaulbars vrnil v Bolgarijo. Kaulhnrs misli, da bode zadosti, če zaprejo kakih 12 osob, f> pa iztirujo, da ae bode javno mnenje v Bolgariji nagnilo na rusko stran. Okupacije pa niti treba ne bode. Iz ruskih državnih gozdov pri Lovviczi in Skiernevvicah vozijo po poročilih poljskih listov v velikih množinah .stavben les v trdnjave na Poljskem. Po poročilih iz Varšave se bode v kratkem sklicalo več rezervistov k vajam. Mnogobrojni že lezuiški vlaki vozijo živež in strelivo za južno voj sko v Kišenev in Odeso, kjer so velike zaloge živeža in municije. JFniiieoftiki komunisti tudi n«* žele vojne z Nemčijo, četuili bi morda tedaj lahko se spuntali. Tako piše „Cri du peuple", da bi biln vojna z Nemčijo nevarnost za Francijo. Ko bj 1'rnncozje bili premagani, i>i Francija postala kraljestvo, če bi zmagali, pa cesarstvo. Itulijaimki listi so večinoma trdili, da je Rusija našuntala Abisiuce, da so napali italijansko vojsko v Afriki. Po poročilih italijanskega glavnega poveljnika v Afriki je pa Ras-Alulu jezen na Italijane, ker neso hoteli karavanam, ki so se zaradi njego vih roparstev ogibali Abisinije, zabraniti prehoda skozi Habadsko pokrajino v Massauah. Rad bi bil videl, da bi Italijani silili trgovce hoditi skozi Abi-siuijo, da bi je lahko oropali njegovi vojaki. — Kakor piše Katkov, mu jo zatrdil kazaški lietman Aši-nov, ki je bil v Abisiniji in tamošnje razmere dobro pozna, da Soaski kralj Melinik ni nič prijaznejši Italijanom, kakor Ras-Alula. Ašinov je pustil nekaj kazakov v Abisiniji, katerim je poveljnik Jastreb Kakor Ašinov sodi, so Jastrebovi kaza ki pri Ras-Alulovi vojski. — Kakor poroča general (Jene, poslal je Ras-Alula k njemu majorja Piano z dvema pismoma. Major Piano bil je pri ekspediciji grofa Salimbeno in so ga bili Abiainci zaprli, dedno pismo, katero je Piano prinesel je Njeguševo, drugo Ras-Alulovo. Njegufi piše: B Naj prej ste vzeli Massauah, zdaj ste pa v Saati napravili trdnjavo. Kak smoter ima vse to? Mari ta dežela ni moja V Ostavite jo! Če ste prišli z dobrim namenom, čemu gradite trd* tesa. 4. nov. 183G bila so razposlana po Petrogradu brezimna pisma vsem znancem Puškinovim, srameča Natalijo Nikolajevim. Kdo je bil gnusni avtor teh pisem, ni izvestno; po pisavi je Puškin sam sumničil Heckerena; ko pa je Puškin že umrl, pokaza-vali so na kneza Gagarina, ki je pozneje prejel katoličanstvo in ustopil v red j uzu vit ov! Puškin je bil žaljen v globino duže. Poslal je Heckerenu rezko pismo, a Dantesa pozval na dvoboj. Pismo k Heckerenu se ni odposlalo, a Dantes se je poročil s sestro gospe Puškina, Jekarerino Nikolajevim Gonearovo. Skoro je bila svatba in sovražniki so se na videz pomirili. No rana, zadana Puškinu bila je pregloboka in jadovita, da bi se zacelila. Razen tega pa so dobri ljudje neprenehoma ščuvali Dantesa na Puškina in narobe. Podlec Dantes, da-si mož sestre gospe Puškina, ni prenehal plestl se okolu nje. Baron Hec keren pa je srečeval se, kjer je mogel, z njo in pripovedoval jej, kako jo ljubi njega usinovljenec. Žena pa je Puškinu vse razgovore ponavljala, ves Petrograd je govoril o intimnostih Dantesa ž njo: nastali sta dve stranki, jedna za Puškina, druga proti njemu in obe sta ga jednako mučili in raz-dražali. Nazadnje je Puškin ukrenil storiti konec vsemu temu. Pismo k Heckerenu je bilo še celo, poslal mu je je, Dantesu pa terjanje na dvoboj; to je bilo 27. januvarja 1837 1. in dvoboj je bil naznačen v taisti dan, ob 5. uri popoludne, za Črno rečko, poleg Komendantskc daće. ujave in privažate topove, puške in vojake?" Ras-Alula pa pravi v svojem pismu: „Sami ste zakrivili, kar se vam je zgodilo. Bodimo prijatelji, kakor do-sedaj. Ostanite v svoje j deželi Vsa dežela od Mas-sauabn do Samare je Bjje^useva Poslal sem k vam vašega rojaka, d| «>vonrj vanj||." Gene sicer poroča, da ima Pianov;« injsija ri|p>en. obnoviti prijateljske trgovske od noša je. mej Iribjipj in Abiainci, toda iz omenjenih pisem se razvmt, da Abisinci poprej ne bodo zadovoljni, dokler italijanske čete ne ostavijo Afrike. — Dogodki v Afriki vzbudili so, po vseh i ta li jonskih mestih veliko nighiu jenost. y več krajih bile so vladi sovražne demonstracije. Časniki posebno hudo napadajo vojn gaf ministra,"vjjer ni hotel poslati konjice v Afriko, kar se je od več stranij priporočalo, hkrntu pa tudi srn j a jo unanjo politiko sedanje vlade. Pri tacih r.i/anorah ni čuda, da je ministerstvo dalo svojo demisijo. Odstop ministerstva pa ni brez vse važnosti za evropsko politiko sploh. Sedanji minister vnanjih zadev ie bil prijazen Avstriji in Angliji in je podpiral Rusiji sovražno poli tiko bolgarske vlade. Njegov naslednik bode po morda hodil druga pota. Francozi bodo v Tosikiiigu imeli še velike težave. Komisija, ki ima urediti mejo mej Ton kingom in Kitajem, še sedaj ni zopet začela svojega delovanja, ki se je pretrgalo. Kitajci nič kaj ne marajo slišati o kakem urejen j i meje. Po poročilih iz Tonkinga baš Kitajci šuntajo t.onkinško prebivalstvo k uporu. Celo kitajski rojafri se nekda klatijo po Tonkingu in ropajo. Iz mestnega zbora Ljubljanskega, '. Dulje.) Odbornik Ignacij V a 1 e n t i n č i č poroča potem v imenu združenih odsekov, šolskega, stavbenega in finančnega, o prostoru za prvo mestno šolo, katera je sedaj v licealriem poslopji. Poročevalec Valentin* čič opisuje vse razna posestva, katera so se v nakup ponudila. Tako n. pr; g. Riklnovo -opisuje, da je ranjkemu svoj* mu očetu obljubila ha smrtni postelji, da ne proda posestva podi 40.000 gld. in se more te obljube trdno držati. Mej mnogimi druztmi je tudi ponudba Češkovih dedičev, kateri bi prodali svoje posestvo v Dolgih u icah, a ta nakup s poslopjem vred bi stal do 169.000 gld. Mnogo bi sicer preostajalo posestva mestni občini, a slednja pač bi ne vedela, kaj početi ž njim. Zato se je združenim odsekom najumestneje zdelo, mestnemu zboru priporočati predlog, ki najbolj ugaja mestnim financam, in je tudi najpriličneji za ta namen. Vlada je zidala najodličnejše poslopje za ljudske učitelje in učiteljice na takozvanom živinskem trgu. Ondi ima tudi mesto jako lep prostor in kar bi ga bilo še treba, ga lahko kupi od Tbniesovih dedičev ali pa od gosp. Velkovrha, torej naj bi se združenih odsekov predlog vsprejel, ker je najboljši. Sploh pa bi poročevalec priporočal, da se razpiše obrok v kratkem času, da se napravi po mnenji združenih odsekov glavni načrt za novo šolsko poslopje na takozvanom živinskem trgu in to v kratkem. Odbornik protesor Toma Zupan obrača se odločno proti nasvetu poročevalca Valentinčiča. Opisoval je poročevalec prostor, kot jako lep, a to ni istinito, niti v nikaki primeri s prostorom, ki ga Sekundant Puškinu bil je njega licejski tovariš podpolkovnik Danzaz, Dantesu pa činovnik francoskega posolstva D' Archtac. Okolu 4. ure popoludne sešel se je Puškin s svojim sekundantom v kavarni VVolfa, sela sta v sani in popeljala se proti Troji-ckemu mostu. Na videz jo bil Puškin miren. Naproti njima, z dvorcovega nabrežja, peljala se je gospa Puškinova. Danzas je upal, da bode ona vse popravila. No gospa Puškina bila je kratkovidna, a Tuškin je gledal v drugo stran. Dan je bil jasen. Na Nevi vpraša Puškin Danzasa: „Ne pelješ U ti mene v tvrdnjavo?" Ne, odvrne Danzas, najkrajši pot v tvrdnjavo je na Črno rečko. K mestu dvoboja pripeljala sta se protivnika skoro ob jednom. Mraza je bilo 15° R. Dantes vpraša Puškina je li zadovoljen z mestom, katero je izbral d* Arcbiac? „Meni je vse jedno", odvrnil je Puškin, samo da bi bilo skoreje. Ko so bde izpolnjene vse formalnosti dvoboja, začela sta se protivnika s pistoleti v rokah, približevati k ogradi. Ko je Puškin začel meriti, ustrelil je Dantes, ki ni, kakor bi bilo treba, došel do ograde, na Puškina in mu razdrobil desno stegno. Puškin se je zvalil z besedami: „Zdi se mi, da imam bedro razbito." Sekundanta sta skočila k njemu, da bi mu pomagala; hotel je približati se tudi Dantes, a Puškin ga je zavrnil z besedami : „Počakajte! dovolj ponujajo Češkovi dediči. Jako lepo je to posestvo in hiša s posestvom donaša 1900 dohodka, Q ae-ženj pa bi veljal na tem le 5 gld. Češkotov prostor je jako po ceni, ako se pomisli, kako drago kupuje ne'sto svet in kako ceno, skoro za nič, ga prodaje. Ako se sezida novo šolsko poslopje na naavetova-nem prostoru, na starem živinskem trgu, stalo bode na jako neumestnem kraji, služilo bode le jednemu delu mesta. Že iz pedagogičnih ozirov ne smel bi se izbrati prostor za novo šolo na starem živinskem trgu, za katerega ne govori nobena druga okolnost, nego da je blizu cerkve Jezusovega srca. A šestletni otroci bodo morali iz Lingarjevih ulic, iz Pre-dilnih ulic hoditi po Resljevi cesti v novo šolo. Sploh je neugodno, na periferiji mesta staviti šolska poslopja in nemški „Schulverein" je pač dobro pogodil, da je nastanil svojo šolo sredi mesta. Prav rad, pravi govornik, bi glasoval za nasvet združenih odsekov, da se stavi šolsko poslopje na starem živinskein trgu, a to le, da bi se Ljubljana raztezala do Most, kar pa nikakor ni resnično. Mesto Ljubljansko v tem kraji nema bodočnosti, mesto se bode le ondi oživelo, kjer je Češkovih naslednikov posestvo, katero se ceno sedaj lahko kupi. Ozirati pa se tudi je na mnenje pedagogov, kajti mej 13 prostori priporočali so Češkovo posestvo „primo loco", dasi so ga stavili združeni odseki mestnega zbora „ultimo loco". Misliti jo treba na slabo vreme, blato, sneg, na to, da ima mladina hoditi zjutraj rano po tako slabih krajih v šolo, misliti pa tudi na to, da bližnja nova vojašnica ni iz pedagogičnega stališča nikakor priporočljiva za nasvetovani prostor. Pač bridka ironija bode novo šolsko poslopje na tem prostoru. Vlada in šolski krogi so pričakovali, da se bode izbral za novo šolsko poslopje Ljubljanskega mesta uzoren prostor, a varali se bodo, po toliko razpravah reklo se bode opravičeno: „Parturiunt montes et nascetur ridt-culus mus". Češkovo posestvo bi bilo pravo za novo šolsko poslopje, ker zavzema veliko sveta sredi mesta in bi se ondi lahko napravil nov del mesta. Ako se kupi Ceškov prostor, bodo znali potomci povedati, da je bil denašnji mestni zastop duhovit, da je znal uvažati potrebe našega mesta. Ugovarja se, da ni denarja, to se lahko uredi. Na Fran • coskem in drugod napravi se za tako potrebne stvari naklada, isto tako na Italijanskem, poviša se pasji davek, ki stoji v teh deželah do 30 fr. in če bi hotel govornik sklicavati se na to, koliko se nabere po malih občinah za nove orgle, zvonove itd. vprašati bi se pač smel, ali prva občina v deželi res ne more kupiti tako važnega prostora za šolo sv. Nikolaja. Zatorej govornik nasvetuje, da se kupi Češkovo posestvo, da se o sedanjem mestnem zboru ne bode reklo, da gre zmirom nazaj, ne naprej. (Konec prih.) Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je župniji v Novakih na Primorskem za zgradbo zvonika 200 gld. imam še moči, sprožiti pistolet," Dantes je odstopil k ograji, Puškin je sprožil in zadel protivnika v prsi, prestrelivši mu roko, ki jo je Dantes držal na prsih. Dantes se je zgrudil. „Ali je ubit?" vpraša Puškin. — „Ne ranjen je v roko in v prsi", odgovore sekundaoti. „Kako Čudno!" pravi Puškin, »mislil sem, da bom vesel, ako ga ubijem, a zdaj vidim, da to ni tako." — Rana Dantesova ni bila opasna. — Ne daleč od mesta dvoboja čakala je, na vsak slučaj, kočija Heckerena; v njej so peljali Puškina domov, ker želela sta tako njega protivnika. Dantesa so sodili in obsodili „za ubijstvo kamer -junkera Puškina, lišiv vsčb činov i priobretennega rossijskago dvorjanskago dostojinstva, zapisati, v rjadovije" — (degradacija v prostaka.) Imperator Nikolaj pa je pripisal: Bitu po semu; no rjadjvago Dantesa Heckerena, kak ne russkago poddannago, vislatfa za granicu, otobrav oficirski je patenti." On je še zdaj živ, — senator francoske respublike! Nekdaj je rekel grotu Sologubu, da ga vest tako peče, da dozdaj ni mogel odpečatiti svojih dokumentov, ki leže zaprti v njega pisni miznici. A kje je bila takrat vest, ko je noč in dan trgal i mučil nesrečnega poeta? Ni ust v Rusiji, ki bi ne preklinjale sivega francoskega senatorja — ni čuda, da ga je samega sebe sram, zdaj, ko se mu je hrbet sključil v tri gube! Ko so Puškina pripeljali domov in ga po- — (Legalizacijski odsek) državnega zbora vsprejel je v tretjem branji načrt zakona, da pri pismih do 100 gld. vrednosti zadostujeta podpisa dveh prič in ne treba legalizacije. — (Umrl) je danes ob 9. uri dopoludne po dolgi bolezni gosp. Matija Jan ze kovic, okrajni zdravnik na Vrhniki, v 63, letu svoje starosti. Lahka mu zemljica! — (Vsa dela Puškinova) izdal je k 50letnici njega smrti izdatelj „Novago Vremeni" Suvorin, 10 zvezkov za 1 rubelj 50 kopejk. Želeti bi bi o, da bi mnogo Slovencev kupilo to redko izdanje, ki tako malo stoii, da celo papir ni plačan. Kdor bi hotel kupiti omenjeno Puškinovo izdajo, pošlje naj naznačeno vsoto našemu uprav-uištvu, od katerega bode po g. Krutorogova posredovanji knjige dobil. -— (Vreme.) Burja, ki je včeraj in predvčerajšnjim kaj ostro brila, prinesla nam je snega, ki še danes ves dan naletava. Vsi železniški vlaki so se po nekoliko zakasnili in navadne Dunajske pošte še ob 3. uri popoludne nesmo dobili. — (Katoliško rokodelsko društvo Ljubljausko) priredi svojo pustno veselico prihodnjo nedeljo 13. februvarja s petjem, šaljivimi deklamacijami iu tombolo v steklenem salonu gosp Perl in ca, pri „Zvezdi." — (Avstrijsko društvo belega križa, podružnica Ljubljanska) ima v četrtek dne 24. februvarja t. 1. ob 5. uri popoludne v društvenem prostoru „Rudočega križa" v vladnem po alopji na Bregu št. G v I. nadstropji V. redni občni zbor, h kateremu se uljudno vabijo vBi p. n. člani iti prijazno prosijo, da se mnogobrojno udeleže. Dnevni red; Poročilo predsedništva. 2. Letno poročilo in računski sklep za 1. 1886. 3. Volitev 3 članov v odbor, ki se bole pomnožil. 4. Volitev dveh censorjev in dveh uamestuikov. f>. Razni predlogi. — (Kmetijsko predavanje v Preski pri Medvodah) ima tajnik c kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 13. t. m. po cerkvenem opravilu v šoli. — v Z Bleda:) Naš dosedanji župan gospod Anton VvVster je dne 5 t. m. umrl in dne 8 t m. bila je nova volitev. Županom je izvoljen gospod Ivan M aH ner, občinskima svetnikoma pa gospoda Anton Napret, posestnik, in Viktor K l in ar (Pe-tran), posestnik na Mlinih. — Pokojni župan Wester umrl je v najlepši dobi za otrovanjem krvi. Obešal je meso, pri tem delu pa si ranil roko ob železnem klinu. Ker ni mislil da bi rana bila opasna, ni iskal ob pravem času zdravniške pomoči in zapal je prerane j smrti. — (»Savinjski Sokol') naznanja, da bode dne 13. t. m. ob l/a8. uri zvečer v Mozirji odličen ples in da se je pri tej priliki nadejati elegantnih mask. — (Veliki ples delavskega pod polnega društva v Trstu) dne 5. t. m. obiskalo je, kakor čitamo v „ Edinosti", blizu 3500 osob in ob 11. uri je plesalo 1200 parov. Ples obiskal je tudi F. M. L. baron Kober, deželna vlada pa ni bila zastopana, kakor druga leta. — (Vabilo) k veselici, kojo priredi Čitalnica v Dolini dne 13. februvarja t. 1. v občinski dvorani. Vspored: 1. Iv. pl. Zaje „Na noge braćo", poje zbor. 2. S. Gregorčič „Lovorika vrlemu možu", deklamacija. 3. D. Jenko „Nek dušman vidi", zbor. 4. Dr. Bleiwei8 „Županova Micika", vesela igra a petjem 5. Iv. pl. Zaje „Zrinski Frankopan", zbor 6. Tombola na 5 dobitkov. Ustopnina 20 kr., sedež 10 kr., kartela 10 kr. — Začetek ob 6. uri zvečer. — (Iz Bohinjske Bistrice:) Tukajšnja požarna bramba napravi v nedeljo 13. t. m. v go-stilničnib prostorih „pri Tončku" veliko tombolo, pri kojej bode društvena godba prvikrat svirala, naši pevci pa prepevali. Po dovršenej tomboli bode ples, godba in petje. Začetek ob 4. uri popoludne. — (Prostovoljna požarna bramba v Še nt Vidu pri Zatičini,) priredila je 6. t m. zvečer v gorenjih prostorih gosp. I. Facini-ja veselico, katera je bila jako sijajna in katere čisti dohodek v korist društvu znaša 118 gld. Ta večer je tudi Šentviško „pevsko društvo" pod vodstvom marljivega nadučitelja g. I. Korbana z 12 krepkimi glasovi prvikrat nastopilo. Počastili sta nas tudi prostovoljna požarna bramba Šmartinska (24 mož) in Višnjegorska, (18 mož), tako da je z domačimi bilo vseh brambovcev 77. — (Razpisan o) je mesto državnega pravd-nika namestnika v območji državnega nadpravdni-štva v Gradci. Prošnje do 2o. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 10. februvarja. Na banketu trgovinskih zbornic rekel državni podtajnik Fer-gusson, da vsi evropski vladarji in vsa evropska ministerstva želijo miru. Povsod prevladuje želja, da se odstranijo vse zapreke nejedinosti. Povoda vojni ni nikjer, niti take napetosti, da bi bilo boja pričakovati. — Goschen izvoljen v Saint George. Strassburg 10. februvarja. Na ban-kentu deželnemu odboru na čast rekel ie Ho-henlohe: Četudi ne bode takoj vojne, ostane vender položaj resnoben, dokler Francoska brez pridržka ne pripozna položaja, določenega po mejnarodnih pogodbah. Rim 9. februvarja. Kralj se je včeraj zvečer posvetoval s predsednikom obeh zbornic, pozneje pa s senatskim podpredsednikom in s poslanci Di Rudini, Cairoli, Crispi in s senatorjem Far ini. Rim 9. februvarja. Od danes zjutraj neprestano močno sneži, kar se že 40 let ni zgodilo. L»yon 9. februvarja. Vsled eksplozije policijski komisar, njegov tajnik in 4 agentje ranjeni. Komisar teško ranjen. Doslej zlodejca še neso dobili. Razne vesti. * (Velikan.) V Londonu kaže se sedaj pelikan Winkelmeier, rodom z Gorenje-Avstrijskega. Winkelrneier je sedaj 21 let star, 8 čevljev 9 [tal cev visok, torej za čevelj višji, nego kitajski velikan Čang. S svojo roko obseže lahko dve celi oktavi na glasoviru. * (Draga knjiga.) V Kolonji prodalo seje dne 24. januvarja izvirno izdanje Kolumbovega. 1493. leta v latinskem jeziku tiskanega pisma. Ta knjižica ima samo 8 stranij, prodala pa se je za 6600 mark. Vsaka vrsta stoji torej 13 gld. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje : „»!< Ker se oni odpadki, katere samo trgovec s cunjami dovaža tovarnarju umetne volne, po karbo-nizaciji očistijo in pri tekstilni industriji kot izdelano blago pridejo še v valjavnico, bode pač težko dokazati škodo, ki nastane vsled uporabe tu omenjenih odpadkov. Volna od cunj se rabi samo za izdelovanje posteljnih odej . Prepoved izdelovanja volne od cunj za oblačila in druge s človeškim te-bsorn dotikajoče stvari bi bila nabiralcem cunj, izdelovalcem umetne volne kakor tudi izdelovalcem posteljne odeje itd. v škodo. Odsek se strinja s tenu nazori udeleženih krogov ter predlaga : Slavna zbornica naj v znrslu tega poročila izreče svoje mnenje. Predlog se vsprejme. X. Gospod zbornični svetnik Ivan Baum-gartner poroča o dopisu podružnice avstro oger-ske banke v Ljubljani, s katerim naznanja, da bode mesto umrŠega cenzorja g. Gustava Tonniesa zopet treba izpolniti ter ob lednem prosi zbornico, naj v zmislu člana 40 in 64 bančnih pravil za to mesto nasvetuje tri gospode Tej prošnji ustrezajo, stavi odsek predlog: Slavna zbornica naj za izpraznjeno cenzorsko mesto pri podružnici avstro-og-rske banke v Ljubljani nasvetuje naslednje gospode: Alfr. Leden i g a, F. M. Regorscheka in Karola Pollaka. Predlog se vsprejme. XI. Gosp. zbornični svetnik Fr. Ks. Souvan poroča o dopisu c kr. okrožne sodnije v Rudolfo-vem, katera poroča, da s koncem leta 1886 poteče poslovna doba tamošnjim prisustvovalcem pri trgovinskem sodišči gg.: Autona Kalčiča, Jos. Ogoreutza, Adolfa Pauserja in Ivana Surza; c. kr. okrožna sod-nija prosi zbornico; naj predlaga nove prisustvo-valce. Po ministerijalnem ukazu z dne 2. decembra 1864, drž. zak št. 89, treba je za štiri izpraznjena mesta predlagati šest protokoli ranih trgovcev, ker pa je v Rudolfovem samo pet, ne šest takih proto-koliranih trgovcev, more zbornica tudi samo pet jih predlagati. Odsek torej stavi predlog: Sluvna zbornica naj izvoli predlagati naslednje gospode: Antona Kalčiča, Josipa Ogoreutza, Adolfa Pauserja, Iv. Surza in Iv. Krajca. Predlog se vsprejme. XII. G. zbornični svetnik M. Krenner poroča o dopisu trgovinske in obrtne zbornice v Bodvji, katera prosi, naj bi jo zbornica podpirala pri njeni prošnji zaradi spremembe §. 6 zakona za trgovinske zbornice, zadevajočem poklicanje naslednika. Predlagana sprememba zahteva, naj se pri volitvi pokliče ložili na divan, hotela je k njemu žena; no on jej je dovolil še le, ko je bil že položen v postelj. Vsprejel jo je z besedami: „Kako sem srečen! Živ sem in ti poleg mene! Bodi mirna! Tisi nedolžna! jaz vem, da si nedolžna. Potem je začel misliti o tem, da bi bilo vse V ledu, ko umre. Skoro je prišel k njemu zdravnik Imperatora Arendt, ki mu je dal čitati zapisko Imperatora sledečega obsega: ^Ljubeznivi drug Aleksander Sergejevič! Ako Bog nama ne da, da bi se videla še v življenji, pošiljam ti svoje slovo in poslednji sovet: skrbi da umreš kot dober kristjan. Ne skrbi o ženi in o otroc ib; jaz jih jemljem v svoje roke." Gosudar je ukazal to pismo pročitati in takoj vrnuti mu, razen tega je gosudar velel uznati ima li Puškin dolgov i koliko. Pred večerom pozval je umirajoči poet Dan-zasa ter narekaval mu svoje dolge. Snel je tudi s prsta oni prstan, katerega je nosil vedno kot ta lismau, da ga varuje od nasilne smrti. Pozneje je ta prstan dobil I. S. Turgenjev; kdo ga je dobil po Turgenjeva smrti, ni izvestno. Zvečer se je Puškin izpovedal in obhajal. V noči od 27. na 28. januvarja trpel je strašne bo lečine, tako da se je hotel sam usmrtiti; no sluga obaveatil je Danzasa, kje so pistoleti, da bi po zmoti ne dal Puškinu škatuljke, kjer so ležali. Car je neprenehoma pošiljal poizvedavat o bolezni, kar je Puškina neizrečeno ganilo. Prihajali so vedno tudi njega znanci, no Puškin je prejemal samo najbližje — „preje 1 bi rad vse," rekel je, Bno ne morem govoriti mnogo od bolečiue.a No, ni jedne besede očitanja, ni jedne hladne, rezke besede okrožajoči neso slišali. „Bednaja žena! bednaja žena!" vzdihoval je Često. Danzasu je rekel: „Zahtevam, da bi se ti Dantesu ne osvetil za mojo smrt! odpuščam mu vse in želim umreti kot dober kristijan!" Zjutraj, 29. januvarja so zdravniki spoznali, da je konec, blizek. Ob dveh popoludne začel se je pred8mrtoi boj. Poprosil je močene moroške (jagoda, rastoča v močvirji na severu). „Pokličite ženo, naj me ona napita," prosil je. Žena je prišla; Puškin jo je pogladil po glavi in rekel: „Nu, vse je dobro, hvala Bogu, vse je dobro. Pojdi!" Okolu postelje stali so Žukovskij, grof Vijel-gorskij pri glavi, I. S. Turgenjev na strani; bil pri njem tudi drug njegov Dalj. S Puškinim načel se je bred; dal je Dalju roko i rekel: „Nu, vzdvigni me, pojdiva, više, više! Nu, pojdiva." Skoro je prišel k sebi in rekel: „Meni se je snilo, da plezam s toboj po teh-le knjigah in policah ! . . . visoko . . . visoko ..." i glava se je za-kružila. Čez nekaj časa je podal Dalju zopet roko in prosil: „Nu, pojdiva, pojdiva, samo, radi Boga, vkupe. Dalj ga je vzel pod pazuho in vzdignil; no poet, kakor bi se /.budil, odprl je skoro oči, lice se mu je razjasnilo, in rekel je: „Končena žizn*>!" Dalj odgovori: „Da, seveda smo končali: mi smo te povrnili." ,,Žiznu kdnčena!" povtori Puškin jasno i krepko. „Tjaželb dišati., davit!" (Težko je dihati, davi!). . . To so bile poslednje besede velikega, nesrečnega poeta. Kdaj je izpustil dušo, ni nihče zapazil. Po lici pokojnika razlila se je neka čudna misel, podobna polnemu, globoko zadostujočernu znanju vBega . . . Tisoč in tisoč naroda začelo se je zbirati pred domom in potem v cerkvi, kier je bilo posta /Ijeno njega telo. Pokopali so Puškina v Svetogorskem sa-moBtanu, v Pskovskej guberniji, poleg njega matere, kakor je želel sam. Tako je umrl največji slovanski poet! Srce krvavi, ko človek pomisli, da ga je ubila tuja roka, roka pustolovca, inostranca: priteplo se je lačno v Rusijo to brezsrčno človeče, in najevši se ruskega hleba, mučil in trgal je največjega sina matuške Rusije, da bi ga nazadnje ubil. Bodi on trikrat proklet! Slavnemu, bezsmrtnemu našemu geniju pa kličemo danes, ko se je izpolnilo ravno 50 let, odkar nam ga je odvzela nemila usoda: Slava Ti! Ti vzdvignil si sebi »pamjatnik nerukotvornij" svojimi divnimi proizvedenji! Dokler se bode govoril naš slovanski jezik, razlegala se bode Tvoja slava „s Črne Gore do Urala, od Balkana do Triglava!" K r u t o r o g o v. oui nasledi*ik. kateit iina neposredno za prvoizvo-11 enim naj pni največ glasov; v slučaji pa, da bi ne bilo umestno poklicati naslednika, razpiše naj se nova volitev. Odaek je ta predlog na vse strani temeljito premislil ter našel, da bi bilo pač težko določiti, koliko glasov da mora imeti naslednik, da se more poklicati; dalje, da v nekaterih kategorijah izvoljeni tudi deset glasov nimajo in da ima v teh kaUgo rijah naslednik večkrat dva do tri glasove; konečno, da bi nova volitev prouzročala prevelike troske. Z • »žirom na to, meni odsek, da bi ne bilo umestno, da bi se §. 6 zakona za trgovinske zbornice v gorenjem zmislu spremenil ter predlaga: Stavna zbornica naj prošnje ne podpira. Predlog se vsprejme. (Dalj« prib.) Trpotcev Izvleček z »pno.ieieioui, zanesljiv, upliven in 20 let preskusen proti »u*l«-l. plu*niel. kataru, kadiju? in pomanjkanju krvi. — Cena g\d. 1.10. — Fran-fikkaHOTH lekmrum nm Duna)l* V., Hunds-thurmerstrasse it. 113, lekarna Ub. pl. Trakova? v I.JnblJnnl in v največ lekarnah. (855—4) Zahvala. Vsled odborovega sklepa narodne Čitalnice v Cerknici dne 7. tebr. t I. izreka č. gospema E. Lavričevi in M. Gorbičevi, gdč. F. S ti c kerjev I. g. K. Stickerju, Ljubljanskim pevcem gg. Trtniku, Htamcarju, Puci-harj a in Dečmanu za neutrudljivo sodelovanje pri veselici dne 30. januvarja t. 1. ter posebno g. Franu Gerbiću za prireditev zgornje veselice najtoplejšo zahvalo. Cerknica, dne 8. iebruvarja 1887. Odbor. Zahvala. Blagorodni gospod dr. Papež, deželni poslanec itd., blagovolil je poslati tukajšnji ljudski šoli za šolske pripomočke 5 gld. Udano podpisano Šolsko vodstvo si usnja za ta blago-■ luini dar izreči omenjenemu gospodu presrčno zahvalo. — Mog plati! Vodstvo 4 razredne ljudske iole v št. Vid« pri Zatb ini, dne 7. februvarija 1887. Fran Pajek, Joalp Horbau. predsednik kr. lol. sveta. undučitelj. I. izlcta-z. Goriškemu odboru za Erjavčev spomenik in ustanovo doili so do sedaj sledeči doneski: ..Soća"............ 50 gld. — kr. Dr. A. Gregorčič........., 15 „ — „ Prof. J. Berbuč......... 15 „ — „ Ćitalniftki ud na Krasu...... 2 „ — „ (kot prvi donesek in jedno delnico goriške Čitalnice v znesku 10 gld.) Dr. Stanič, odvetnik....... 10 „ — „ S. Gaberšček, vikarij v Standreži ... 10 „ — „ J. Dekleva v Gorici........ 4 — „ A. Sočebranski v Gradci...... 3 „ — „ št F. v R............ S „ — „ KI. Bnrhanek, profesor....... 5 „ — „ Po dr. Vodnjaku iz Ljubljane poslanih in v „Slovenskom Narodu" izkazanih 153 „ — „ Ant. Božič v Bauk....... . 2 „ — Prof. M. Lazar v Gorici...... 15 „ — „ Anton Žlogar, kaplan v Ljubljani ... 2 ,, 10 „ J, K. iz Vipave Jeklenemu značaju" 10 „ — „ Udje Vincencijeve družbe. ..... 6 „ — „ .1. pl. Kleinmavr, profesor v Gorici . . 5 ,, — „ St. Kerkoć v Lokavci....... 5 ,, — „ .Ant. Hrovatin v Gorici....... 2 „ — „ M, Zcga nabral v Kanalu...... 9 „ 26'/, „ Vr. Plohi, profesor v Gorici ..... 5 „ — „ Krnest Klaviar za januvar..... 1 „ — „ I rof. Iv. Jenko v Gorici...... 5 ,, — „ Krnest Kramar, vodja....... 6 „ — „ ),'rof. Ant. Santel v Gorici..... 5 „ — „ »italniški ud na Kraau zopet .... U „ — „ Dekan L. Ferčnk v Žabnicah .... 4 „ — „ Iv. JMaclier za Čitalnico v Trstu (imena priobčuje „Edinost")....... 49 „ 50 „ l>r. Lisjak v Gorici........ 10 „ — „ I.ujiza Demšar v Železnikih..... 9 „ — ,, I/. Kopra: Milohnič 1 gld., Poniž .'( gld., Kristan l gld., Pančur 1 gld., Matej-čifi 1 gld., Rcbek 1 gld., A. 1 gld., B. I gld., C. 1 gld.......■ U „ - ć Skupaj v gotovini . 423 gld. 807, kr. in 1 delnica goriške Čitalnice v vrednosti 10 gld. V Gorici, dne 5. februvarja 1887. ODBOE. Tulci: 9. februvarja. Pri ~i«uui Maiscl i Dunaja. — Klemcnčič, Gru->.on iz Idrijo. — Grossfeld, Ilerz z Dunaja. — Musinsi iz 'iorice. — Ddrre iz Budimpešte. — Bettelhe'iu, Brandt, 0 egl z Dunaja. Pri Pi4»IKlt Ipoli, Uiliiui, Schnceborger z Dnnaja. — Griltihut iz Gradca — GeBBler, Gliick z Dunaja. — Karnus, Kramar iz Trsta. t in ril so v LJubljani: 8. februvarja: Franca Suhadobnik, delavka, 21 let, Emonska cesta it. 6, za jetiko. — Evgenija Bamberg, hči posestnika tiskarne, 14 let, Kolodvorske ulice St. 15, za otrpnenjem možganov. 9. februvarja: A polonij a Gorie, mizarjeva hči, 2 dni, Kladezne ulice it. 17, za slabostjo. V deželnej bolnici: 7. februvarja: Josip Grtinthal, posestnik, f>7 let, za otrpnenjem pluč. — Matija Jurnian, rudar, 34 let, za bož-jaBtjo. — Janez Jesenovec, gustač, 69 let, za mrtvoudom. 8 februvarja: UrPa Kolar, gostija, 68 let, za oslab-ijtnjem v starosti. Tržne cene v Ljubljani dne 9 februvarja t. 1. Pšenica, hktl. Bel, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, „ Koruza, , Krompir, , Leča, „ Grah, ntcL, Maslo, Mast, Speh friien, kgr. rl. kr. Hpeh povojen, kgr. Ji. kr. «99 —j«8 504 Surovo maslo, „ — 90 4 31» Jajce, jedno .... — i 8, 292 Mleko, liter .... - 9 4 06 Goveje uieso, kgr. ='» 4 87 Telečje , „ 5 04 Svinjsko , „ — 52 2bb Koštrunovo „ n — 36 11 - Piianec ..... —iftOj 10- Golob...... — 20 11 — Seno, 10O kilo , . 8 — 1 - Slama, „ . . 3 — — 64 Drva trda, 4 □ nietr. 6501 — 68 „ mehka, „ „ 4|10 Meteorologično poročilo. Čas opa- L SUnJe i -vanja N»H Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. 7. zjutraj! 743-60■■.; — 66' C m. svi. I 2. pop. 743 14mm — 50 C m. svt. 9. zvečer 743 26 mi.! — 6'J' C m. svz. 900i obl. obi. i obl. »nega. Srednja temperatura — 5*9', za 5*5* pod normalom. ID-umaJslra, "borza. dne 10. februvarja 1.1. i. Izvirno telegrafifino poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 78 05 — gld 77-70 Srebrna renta..... „ 80*2* — „ 79-85 Zlata renta.....„ 108-90 — , 109*- 5°/e marčna renta „ 96*85 — „ 96-55 Akcije narodne banke , „ 860— — , 848-— Kreditne akcije .... » 271-60 — „ 37O60 London....... „128 10 - „ 128 20 Srebro......, . „---- , —•— Napol. , 1011'/. — „ 10 13 C. kr. cekini ..... , 6 05 — „ 6 02 Nemfike marke ... „ 62 85 — „ 6285 4% državne srečke i' 1. 1854 250 gld. 125 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 g)d. 164 Ogerska zlat* renta 4% ... 96 Ogerska papirna renta 5 V. 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 Dunava reg. srečke 5°/, 100 gld 113 Zemlj obč. avstr. 4«/t*/0 zlati zast. listi 126 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke 100 173 Rudolfove srečke 10 ,. 17 Akcije anglo-avstr. banke 120 , 104 Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. . 209 60 35 10 50 50 2<> 50 25 Št. 2019. (83—2) Ustanova za vojake sirote. Pri Ljubljanskem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo umrlega podpolkovnika Josipa Silhn 1- a za vojaške sirote, znašajoče 37 gld. 80 kr. Pravico do te ustanove imajo revni otroci vojaškega rodu, naj bodo zakonski ali pa nezakonski. Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali uložiti je «lo konca iVl>nivar|» 1887 pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne" 31. januvarja 1887. V „NARODNI TISKARNI'1 v UUBUANI je izšla knjiga: Spiski župnik. Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko. — Ml. H*, 203 stranij. Cena 25 kr.y po poŠti 30 kr. Št. 81. O. S. s. (88—2) Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja in vodnjaka za jednorazrednico v Gribljah, sodnij-ski okraj Črnomelj, vršila se bode zmanjševalna licitacija a iić S. muren ISH7 ob 10. uri zjutraj v Gribljah. Vse delo je proracunjeno na 6774 gld. 96 kr. in se bode skupaj le jedne m u samemu podjetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora 400 gld. kot vadij. Proračuni, stavbeni načrti in licitacija i pogoji leže pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Umorniji vsakteremu na pregled. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, dne 6. februvarja 1887. gl Cvet zoper tr-■«-ganje (Gicht) po «lr. 31 allću A 50 lir., zoper protin ter revnatizen, trganje p« udih, bolečiae v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku __je tiepresegljiv in hitro ter radikalno Srbuftmarff. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazlićncj&iti krogov. Prodaja (749—18) mm zraven rotovža v Ljubljani- ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. |CACA0| ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prve j Dunaj skej razstavi kuhinjske umetnost, bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, Če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—54) l>Ol»ivu se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v Ljubi j uiti pri g. Petru LasNiilk-u. Razpošilja s« v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegagse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). VIZITNIGE priporoča I v Ljubljani. | prodajuta najboljše in najoenejie lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadulju prstene barve in eoiiiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-2) LJUBLJANA. Za <'r»iu-iskaiisk4> cerkvijo, v liifti gospoda J. Villutr-jii liis. štev. 4. LJUBLJANA. Židovske ulice. (29 5) Židovske ulice. MARIJA DR ENIK. Predtiskarija. Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih. Snovi za vezanje. Harlandska preja. Izdatelj in odgovorni uredoik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".