Misli thoughts http://www.glasslovenije.com.au LETO - YEAR 53 ŠTEVILKA - NUMBER 10 - 11 OKTOBER - NOVEMBER 2004PRINT POST APPROVED PP318852/00020 GLASBA IZ BARAGOVE KNJIŽNICE Vsebina LOJTRCA DOMAÈIH NONET CERTUS – Slava tebi Slomšek škof ANSAMBEL BRATOV AVSENIK Vse •ivljenje same •elje ZLATKO DOBRIÈ – Sedem dolgih let VESELA JESEN – 25 let zlate Štajerske popevke NAJLEPŠE SLOVENSKE POPEVKE LOJZE SLAK – Raj pod Triglavom NACE JUNKAR – Slovenski mornar ŠTAJERSKIH SEDEM – Povej, da Slovenec si POSTOJNSKA JAMA I in II RAZIGRANA MLADOST RIBNIÈANA ŠKRINJA – Slovenska vas RACE IN DRUGI PLESI JANEZ BITENC – Take bo•iène DRU•INA GALIÈ – K tebi •elim DESETI BRAT – Pelin ro•a LJUBLJANSKI OKTET – Slovenija, moja de•ela ALPSKI OKTET – Veselo po domaèe JAPART – To smo mi MELODIJE MORJA IN SONCA POPOTNIK I in II SESTRE KLARISE – Marija, Mati moja (cena $6) “IGNITE” 29. slovenski koncert v Sydneyu 2003 - $20. VIDEOSPOTI - skupina Èrna maèka - $15. PAPE• IMA VAS RAD - Sveti oèe z mladino v Postojni - $15. PAPE• JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI - $25. PAPA AD ASSISI PER LA PACE IN EUROPA - $20. SVETI CIRIL IN METOD - 30 LETNICA - $20. Sestra Ema Pivk - IN LOVING MEMORY - $20. SLOVENSKI FRANÈIŠKANI V AVSTRALIJI 1952 - 2001- $25. KARAOKE - $25. Misli VIDEO KASETE FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI: Arhiv Misli:naslovnica zgoraj. Marija An•iè:naslovnica spodaj,16,17,22,23,24,34. Pater Ciril:3,4,14,17. Marija in Janez Ritoc:4. Dru•ina Schneider:6. Lidija in Hubert Sterle:12. Ana Marija Cek:22,23,36. Martha Magajna:25,27,28,39,40. Andrejka Andrejaš:25,26,27. Zorka Dorut:31. Mirko Cuderman:32,33. Margaret Hate•iè:34. Natasha Jones:37. Marta Ogrizek:38. Pater Filip:40. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI ZGORAJ: •ivljenje nas postavlja pred nalogo, da se iz enega brega povzpnemo na drugi breg. Koliko mostov mora vsakdo zgraditi v svojem •ivljenju, da konèno dose•e tisti zadnji breg, na drugi strani. Soteska Vintgar pri Bledu je vsa povezana z mostièki, z desnega brega reke Radovne na levi breg in od tam spet na desni in spet in spet. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI SPODAJ: Skupno na poti - geslo 30. jubilejnega slovenskega koncerta v Adelaidi, 2. oktobra 2004, je v zadnji toèki zdru•ilo vse nastopajoèe na odru. Podali so si roke, nastopajoèi in poslušalci in skupno zapeli Mi se imamo radi – naj nas slovenska pesem, slovensko srce in slovenska kultura zdru•ujejo še na mnoga leta! Bodi Katarina ali kres, èe je mrzlo, kuri les. Zadovoljnost je polovica življenja. Kakršno je vreme na sv. Uršule, takšna bo zima. Èe je na Lenartovo lepo vreme, bo še lepa jesen. Ne more se iz vsakega lesa tesati. Veselo srce pospešuje zdravljenje, potrt duh pa kosti suši. Kakršen klic takšen odmev. •ivljenje tako •ivi.................................3 Premišljevanje..................... ...............5 Matica pokojnih...................................6 Konzularne ure....................................9 Izpod Triglava....................................10 Vaši darovi.........................................12 Zlata poroka.......................................12 Sveti Ciril in Metod Melbourne...........13 Sveta Dru•ina Adealaide....................16 Skupno na Poti - Mladinski koncert...19 Še utrinki iz koncerta in birme...........21 Australian Slovenian Concert............24 Sveti Rafael Sydney...........................25 Trop brez zvoncev..............................30 Marija Frank 90 let slavi.....................31 Iz Kraljièine de•ele.............................32 Pisma iz Wodonge in Silkwooda........33 Novice iz Wollongonga.......................34 Kotièek naših mladih..........................35 Slovenian Association Melbourne Youth Reunion 2004...........................36 770 let na Jadranu.............................38 Potovanje na Gold Coast...................38 Klub Panthers, St. Johns Park - Triglav...................... 39 Iz Pertha.............................................40 Oglasi ................................................41 oktober - november 2004 3misli | oktober-november 2004 Življenje tako •ivi, da ga je zmerom manj. Kot pesek med prsti polzi dan na dan. •ivljenje ne more •iveti tako, da stoji. Najmanj, kar mora poèeti, je to, da na nitki visi. Življenje tako • ivi Te lepe misli je o •ivljenju v pesmi •ivljenje zapisal slovenski pesnik Niko Grafenauer, Manca Stojan, dijakinja 3. letnika Škofijske klasiène gimnazije iz Ljubljane pa jih je posredovala na oèetovskem dnevu v Kew ter v Adelaidi na 30. slovenskem koncertu v soboto, 2. oktobra 2004. •ivljenje •ivimo in ob razliènih prilo•nostih ga motrimo, opazujemo, se privajamo na njegove zahteve in izzive. Tako je bilo tudi ob 30. slovenskem koncertu, ki je bil nekdaj mladinski. Da zdaj ni veè, do•ivljamo to nabiranje let vsak na svoj naèin. Ob naših sreèanjih in pogovorih smo si posredovali zapa•anja in obèutja •ivljenja, ki smo ga •iveli in ki ga sedaj •ivimo, mi in mlajši rod. Pomenljivo je o tem spregovoril èastni generalni konzul RS za NSW g. Alfred Bre•nik v Adelaidi. Preberite in posredujte to še vašim mladim – je v anglešèini. Precej je napisanega v teh Mislih o jubilejnem 30. koncertu v priredbi slovenskih verskih in kulturnih središè v Avstraliji. Prav tako je od tam tudi precej fotografij. Bilo je zares slovesno in nadvse gostoljubno. Patru Janezu, g. Ernestu Orlu, predsedniku slovenskega kluba v Adelaidi in vsem mnogim delavnim ljudem, prisrèna zahvala. Ta številka Misli je spet dvojna: oktober – november 2004. Prisiljeni smo bili poveèati vsebino za osem strani. Ko smo v upravi Misli •e razmišljali, kako bomo krili stroške za zadnji dve letošnji številki in še dodatne stroške ob popravilu in nato nadgraditvi raèunalnika in novega skanerja, nas je presenetil dar za Misli iz Adelaide. V septemberskih Mislih je p. Janez poroèal o smrti ŠTEFKE KOTNIK roj. Jehart, o njenem •ivljenju ter njeni dare•ljivosti. Veliko je pomagala pri slovenski cerkvi v Adeladi in Folklorna skupina Iskra iz Melbourne v belokranjskih narodnih nošah na koncertu v Adelaidi. •ivljenje se vèasih dr•i veselo na smeh, a vèasih le ste•ka taji solze v oèeh. Najlepše je, ko se razsipa z •arom na vse strani in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori. 4 misli | oktober-november 2004 drugod. V nedeljo, 3. oktobra, sta me v zakristiji v Adelaidi našla Marija in Janez Ritoc in mi prinesla pismo. V pismu je bil èek za deset tisoè avstralskih dolarjev ($10.000) za naše Misli, dar pokojne Štefke slovenski tiskani besedi v Avstraliji. Prav takšen dar je namenila tudi misijonu Sv. Dru•ine v Adelaidi in kot sta zapisala Marija in Janez Ritoc »je podarila polovièno vsoto še petim dobrodelnim organizacijam: otroški bolnišnici, Ju•noavstralski reševalni slu•bi (S. A. Ambulance), Mary Potter Hospice, zavetišèu za •ivali (Animal Shelter) in •e dolgo je podpirala Canten, organizacijo, ki raziskuje bolezen raka pri otrocih. Na kratko: Bila je velikodušna z darovi do potrebnih in vrednih ustanov«. Za to njeno velikodušno dejanje ljubezni se zahvaljujemo Bogu za dar njenega •ivljenja in dobrote. V Kew bomo zanjo darovali kar nekaj svetih maš. Naj ji bo Vsemogoèni, ki je veèna in neminljiva dobrota, Dobrota sama, bogat plaènik. Hvala naši veliki dobrotnici Štefki Kotnik, ki je odrašèala v dru•ini šestih otrok v vasi Stra•e na Koroškem in od leta 1957 pa vse do junija 1999 z mo•em Jo•etom te•ko delala v Avstraliji. Jo•e je umrl za poškodbami nesreèe junija 1999. Po smrti mo•a je še leto dni sama vodila strugarsko delavnico. Umrla je letos 31. julija. Prva nedelja v letošnjem novembru je zahvalna nedelja, pa naj kar sedaj nadaljujem tukaj z zahvalo Bogu in vsem vam, dragi sodelavci, naroèniki, dobrotniki naših Misli. Na prvi petek v novembru bo ob 7.30 zveèer sveta maša za vse naše •ive in pokojne dobrotnike Misli. V teh Mislih je spet veliko imen ljudi, ki smo jih poznali, z njimi hodili skozi •ivljenje in jih v letošnjem letu pospremili na drugo stran, kjer je veèina èloveštva: Matica pokojnih od novembra 2003 do 15. oktobra 2004. Hvala vsem, ki ste nam pomagali sestaviti ta mozaik •ivljenja, ki je iz razbitih posod Zemlje prišlo v roke velikemu o•ivljevalcu Duha. Mesec november nam s praznikom vseh svetnikov in vernih duš dnevom ter koncem cerkvenega leta in zaèetkom novega daje spet nekaj novih pramenov svetlobe na smisel našega •ivljenja, ki ga odmerjajo minute, ki so kakor potoèki, ki se zlivajo v reke, te pa v ocean VEÈNOSTI. Èas od oktobra 2004 do oktobra 2005 je pape• Janez Pavel II. razglasil za leto Evharistije. Hvala, ker ste zopet odprli vrata vašega srca za obisk Misli. V zaèetku decembra pridejo do Vas decemberske s koledarjem za leto 2005. Prisrèen pozdrav! Bog •ivi! pater Ciril Štefka Kotnik, ko je imela 52 let. Skozi •ivljenje gremo z razliènimi nalogami in dol•nostmi. Patru Cirilu je bila poleg vsega dela izseljenskega duhov- nika in urednika Misli zaupana tudi slu•ba policijskega kaplana Policije Viktorije. V dneh od 6. do 8. septembra 2004 je bil na konferenci in izpopolnjevanju na policijski akademiji na Glen Waverley v Melbournu. Na fotografiji je pater Ciril med svojimi kolegi, policijskimi kaplani. 5misli | oktober-november 2004 Sedim v letalu in gledam skozi okno, kako se oblaki podijo sem in tja, od èasa do èasa se zjasni tako, da lahko zaznam mesta in od sonca odbijajoèe se reke, ki se kakor kaèe vijejo po zemlji, morja, luèi, vse kakor v pravljici. Nad vso to naravo pod nami, se mi je misel povrnila nazaj za 41 let, ko sem prviè zapustila domaèo hišo in se poslovila od najdra•jih, kako smo si mahali v pozdrav na ljubljanski •elezniški postaji in nato sreèanja z novo domovino in •ivljenje naprej, vse do danes. Menda ne bom pretiravala, èe lahko temu tako reèem, da je bil tudi naš zaèetek precej te•ak, tuj in zelo oddaljen od doma. Spomnim se, kako mi je ata pisal po dveh letih: »No regrut, sedaj je pa •e èas, da se vrneš nazaj domov.« Še danes ne vem, kaj je s tem mislil. Ni bilo lahko, takrat smo zaèeli šele pametno premišljevati, kako in na kakšen naèin se bomo zaèeli vkljuèevati v avstralski naèin •ivljenja. Leta so tekla dalje, z mo•em sva si ustvarila dru•ino. Po dvanajstih letih sem se prviè s hèerkama vrnila domov na obisk. Med tem èasom smo se •e navadili vsakdanjega •ivljenja v Avstraliji. Starša pa sta se vedno na tihem •elela, mogoèe se bodo po tolikih letih le premislili in se vsi skupaj vrnili nazaj domov. Niso se uresnièile te •elje staršev, ostali smo razdvojeni. Vsi tisti prvi •ivljenjski dogodki so se zapisovali na papir, kasnejše smo krajšali po telefonu. Marsikaj lepega in tudi ne tako lepega smo skupaj do•ivljali, mi tukaj, oni v Sloveniji. Po vseh teh letih bivanja izven domaèega ognjišèa sem šele letos do•ivela tisti pravi odgovor, kateremu pravimo •ivljenje! Pogled skozi okno na vedno temnejše oblake, ki so se vlekli mimo kakor sive sence in misli so se spet ustavile doma v hiši, kjer je ata •e zadnje leto in pol le•al bolan in onemogel. Brez napovedi svojega prihoda domaèim sem se znašla doma na dvorišèu, v kuhinji. Bilo je veselo, hkrati •alostno, saj sem vedela, kaj prièakovati. Mnogo smo si imeli povedati, sreèanje z oèetom me je stisnilo pri srcu. Vedno sem imela pred oèmi oèeta postavnega, zgovornega, delavnega. Tokrat je le•al v postelji kot nebogljen otrok, odvisen od drugih. Bila sem sreèna, da sem bila v pomoè mami, bratu in sestri ali kjer koli je bilo potrebno. Skupaj smo pre•ivljali dneve, kateri so se za oèeta iztekali. Prvega maja se je Slovenija pridru•ila Evropski uniji. Ata se je se dobro zavedal, kaj vse to pomeni. Marsikaj smo se med tem èasom še pogovorili in lepega do•iveli. Na nedeljo svete Trojice smo bili še vsi skupaj, nazdravili smo za praznik, proti veèeru pa sta se sestra in brat vrnila na svoje domove in vsak na svoje delo. Niè slabega sluteèi sva se tudi z mamo odpravili k poèitku, rekoè: »Saj bo treba spet kmalu vstati!« Napoèil je nov dan v tednu in zunaj pravo poletno jutro. Prva jutranja beseda: »Kako si ata?« »Še kar dobro,« se je oglasil z vedno šibkejšim glasom. Konèali smo zajtrk in med pospravljanjem je prišla mama nazaj v kuhinjo in je rekla: »Ata izgleda danes veliko slabši kot druge dni«. Niè hudega sluteèi, greva spet vsaka za svojim delom. Treba je bilo sesti h kosilu, ko mama spet poklièe: »Takoj pridi v sobo, ata zelo te•ko diha!« Priteèem in takoj popravim njegov vzglavnik, dvignem ata, primem za roki in priènem masirati. Bilo je vse slabše in brez najine vednosti, kaj se dogaja, smo se z oèetom tako rekoè z roko v roki poslavljali iz tega sveta. Kar naenkrat mu je zastal dih, nastala je tišina, za vedno globoka tišina. Njegove sivoplave oèi so strmele v prazno, v neznano. Zatisnila sem mu jih. Nikdar se v svojem •ivljenju nisem mislila, da bom do•ivela to zadnjo èast. Veliko je pretrpel, veliko potrpel, bil je pošten, bil je veren – pot do sreèanja z Najvišjim pa je bila zelo strma in te•ka in upam, da si je s tem na tem svetu zaslu•il nebesa. Pokopan je na pokopališèu na Brezjah, pri oltarju - Mariji Pomagaj – pa le•i veèni spomin v zahvalo, trpljenje in veèno •ivljenje. Moja preizkušnja v •ivljenju: Bila sem dele•na Bo•je milosti, biti po tolikih letih spet skupaj z mamo in oèetovo zadnjo uro •ivljenja. Brat, ki •ivi z dru•ino doma, je odšel na delo •e zgodaj zjutraj, tudi sestra, ki •ivi v Avstriji, je bila odsotna. •ivljenjski pregovor se glasi: »Mi obraèamo – Bog pa obrne.« •e se je zaslišal glas po zvoèniku, da se pribli•ujemo Melbournu in da bomo kmalu pristali. Še enkrat sem se ozrla skozi okno in res sem zagledala mesto. Vesela sem bila, saj so me tudi tukaj moji dragi •e te•ko prièakovali, prav tako pa tudi jaz njih. Meta Lenarèiè, Melbourne VIC Premišljevanje 6 misli | oktober-november 2004 Matica pokojnih od novembra 2003 - 16. oktobra 2004 MATICA POKOJNIH IZ VIKTORIJE JOŽE KRAPŠ r. 11.03.1928 Idrija + 22.02.2003 Melbourne VIC NE•A JAKŠA roj. VIDOVIÈ r. 10.01.1922 Maribor + 06.07.2003 Kanada VERONIKA JURIÈIÆ roj. FERJAN r. 08.03.1936 Kranj + 14.09.2003 Romsey VIC JO•E ZIGMAN r. Koèe pri Postojni + 26.11.2003 Frankston VIC LEOPOLDA KRI•MAN r. 27.10.1924 Kal + 28.11.2003 Melbourne VIC JO•E MATJAŠIÈ r. 06.03. 1922 •epelevce pri Bre•icah + 30.11.2003 Geelong VIC FRANK ŠPUR r. 05.10.1934 Kamnik + 29.12.2003 Box Hill VIC VIDA KRASNOWSKY roj. DRENOVEC r. 12.06.1927 Mali Komen pri Krškem + 06.01.2004 East Melbourne VIC FRANC VALENTINÈIÈ r. 18.07.1920 Slovenija + 25.01.2004 Geelong VIC GIZELA LUTAR FERÈAK roj. GURAN r. 09.08.1927 Brezovica pri Turnišèu + 27.01.2004 Footscray VIC JULIJANA GUBIÈ roj. KORPIÈ r. 17.12.1936 Èepinci v Prekmurju + 02.02.2004 Geelong VIC VIKTORIJA VIDA ŠPICA roj. JERAJ r. 17.03.1935 Slovenj Gradec + 06.02.2004 Sunshine VIC JO•E PEÈAR r. 1926 Gorenjska + Januar 2004 Geelong VIC FRANC SMRDEL r. 10.12.1932 Selce pri Pivki + 20.02.2004 Melbourne VIC VLASTA KLEMENÈIÈ roj. ÈUÈEK r. 1922 Ljubljana + 01.02.2004 Bendigo VIC AMALIJA JAKOVAC roj. PO•AR r. 11.08.1922 Drenovec pri Bizeljskem + 12.02.2004 Melbourne VIC MARIJA BOLE roj. VOLF r. 08.01.1927 Str•išèe + 25.02.2004 Geelong VIC LOJZE VEKOSLAV ISKRA r. Libac – blizu Ilirske Bistrice + 06.03.2004 Geelong VIC BRANKO FRANK GUNGL + 06.03.2004 Geelong VIC RUDI ŠENKINC r. 25.02.1934 + 10.03.2004 Geelong VIC STANKO MERZEL r. 22.11.1921 + 09.04.2004 Frankston VIC FRANC KOLENC r. 28.02.1938 Breg pri Polzeli + 20.04.2004 Geelong ANDREJ SELJAK r. 29.11.1938 Zakojci + 18.05.2004 Geelong VIC CLARA MARIA WORTON roj. CERVATIN +18.05.2004 Melbourne VIC 7misli | oktober-november 2004 MATICA POKOJNIH NSW, ACT, QLD,WA FRANK PROSEN r. 15.11.1937 Kute•elj pri Ilirski Bistrici + 23.05.2004 Weeribee VIC IVAN HACE r. 05.11.1931 Podcerkev na Notranjskem + 30.05.2004 Geelong VIC NADJA PISTRIN roj. TRNOVEC r. 29.08.1925 Grgar + 03.06.2004 Footscray VIC LJUDMILA VESEL roj. ŠEGULA r. 24.08.1929 Sv. Rupert v Slov. Goricah + 10.06.2004 Clayton VIC FRANK PROSEN r. 15.11.1937 Kute•evo pri Il. Bistrici + 23.06.2004 Werribee VIC ANGELA MARCIW roj. BLATNIK r. 15.09.1924 Drašèa vas, •u•emberg + 29.06.2004 Ardeer VIC JOHANN JANEZ KUTIN r. 15.05.1938 Josipdol + 09.07.2004 Werribee VIC HORST GERHARD GEBRANZIG r. 28.10.1923 Nemèija + 05.07.2004 Oakleigh VIC JOHN MICHAEL ERJAVEC r. 10.02.1983 Melbourne + 12.07.2004 Melbourne VIC MATILDA MATJAŠIÈ roj. MARTEK r. 06.02.1931 Èate• + 24.07.2004 Geelong VIC DANIEL (DANILO) LAH r. 20.01.1942 Sv. Kri• pri Ajdovšèini + 19.08.2004 Heilderberg VIC STANISLAV PAVLETIÈ r. 27.02.1915 Bilje pri Gorici + 27.08.2004 Rosana VIC FRANÈIŠKA KENDA roj. KLAVORA r. 29.10.1923 Bovec + 06.10.2004 Geelong VIC IVAN ŠANC r. 29.11.1937 Trbovlje + 06.10.2004 Melbourne VIC DARINKA PIBERNIK + oktober 2004 St Albans PAULA GOMBAÈ roj. VIÈIÈ r. 10.08.1936 Karje pri Ilirski Bistrici + 15.10.2004 Geelong VIC STANKO GROBIŠA r. 13.1.1931 Male Mune v Istri + 08.03.2003 Botany NSW RAZBORŠEK ERNIER r. nimamo podatkov + 23.07.2003 Newcastle NSW FRANC KOSTRIN r. 1939 + 27.07.2003 DRAGO KAREL RADEŠIÈ r. 1923 Ljubljana + 11.08.2003 Ljubljana (•ivel v Lake Munmorah NSW) LILLIAN HUBBUCK roj. ERZETIÈ + 17.08.2003 ANTON ALOJZ ŠKOF r. 08.05.1930 Muta + 08.10.2003 Mandurah WA VERA SMRDELJ r. 19.04.1934 Trebèane pri Il. Bistrici + 12.11.2003 Canberra ACT ANDREINA STANJKO roj. COLJA r. 04.02.1933 Komen na Krasu + 17.11.2003 Sydney NSW CVETKO JERONÈIÈ r. 1947 Kanal ob Soèi + 02.12.2003 Seven Hills NSW FRANC BERGOÈ 21.03.1922 Trnje pri Pivki 02.12.2003 Canterbury NSW ELIZABETA MAUKO roj. DELIÈ r. 04.09.1922 Ljubljana + 05.12.2003 Homebush NSW ELIZABETA LAMPE roj. ERRAH r. Ukve - Furlanija + 19.12.2003 Newcastle NSW DUŠAN DERNOVŠEK r. 27.7.1928 Sava pri Litiji + 22.01.2004 Camperdown NSW ANA MUC roj. NEMANIÈ r. 10.07.1924 Vidošièi pri Metliki + 03.02.2004 Sydney NSW ALBIN PORŠEK PODGORŠEK r. 09.02.1920 Gameljne + 21.02.2004 Lightning Ridge NSW 8 misli | oktober-november 2004 MATICA POKOJNIH – SA ANTON TONI MUHA r. 04.09.1928 Velika Bukovica pri Il. Bistrici + 18.03.2004 Concorde NSW ERIKA ÈREPINŠEK roj. •IRIÈ r. 13.04.1941 Lljubljana + April 2004 Cooma NSW MARIJA ÈELIGOJ r. 15.12.1903 Gradec pri Pivki + 15.04.2004 Fairfield NSW ROMAN SKOÈAJ r. 15.08.1923 Medana v Goriških Brdih + 01.05.2004 Cairns QLD PETER VULETA r. 22.03. 1935 Otok pri Splitu + 11.05.2004 Wollongong NSW BIL MIKULAN r. 03.02.1928 Donja Dobrava + 30.05.2004 Sydney NSW ALOJZ KEREC r. Radovica v Prekmurju + maj 2004 Sydney NSW OLGA SFILIGOJ r. 15.05.1911 Fojana + 04.06.2004 Wanneroo WA ANGELA KUNSTELJ roj. DREV r. 07.08.1911 Avstrija + 06.06.2004 Sydney NSW JO•E SEDMAK r. 23.02.1925 Ilirska Bistrica + 19.06.2004 Girraween NSW DOMINIKA ROLIH roj. SLAVEC r. 22.04.1934 Kne•ak + 25.06.2004 Mt. Druitt NSW FRANKA PERŠIÈ roj. MLAKAR r. 27.09.1914 Idrija + 09.06.2004 Merrylands NSW GABRIELA PURIÈ roj. FERFOLJA r. 01.10.1924 Medja vas pri Trstu + 29.06.2004 Glenwood NSW LOJZE ŠIRCA r. 11.06.1932 Zagon pri Postojni + 04.07.2004 Bonnyrrig NSW STANKO SAMSA r. 11.07.1928 Ilirska Bistrica + 05.07.2004 Bexley NSW IGOR COLJA (BILL CARTER) r. 14.10.1951 Ljubljana + 15.06.2004 Parramatta NSW MIRKO CIZERLE r. 29.11.1932 Ponikve + 03.08.2004 Campsie NSW FRANC HORVAT r. 24.04.1944 Levanci pri Ptuju + 05.08.2004 Sydney NSW PETRA TAŠNER r. 02.05.1968 Maribor + 08.08.2004 Westmead NSW STANISLAV NATLAÈEN – MALEC r. 02.10.1913 Ljubljana + 05.08.2004 Brisbane QLD STAN ZADEL r. 18.04.1927 Klenk na Krasu + 20.08.2004 Innisfail QLD FRANC KOSMAÈ r. 22.07.1941 Gameljne + 29.08.2004 Sydney NSW ANTON MRŠNIK r. 23.04.1933 Sobanje pri Ilirski Bistrici + 29.08. 2004 Canberra ACT MILAN SIRC r. 10.05.1934 Lunovec pri Veliki Nedelji + 12.09.2004 Wollongong NSW MATJA• MIHAEL PEÈEK ml. r. 11.02.1962 Ljubljana + 27.09.2004 Bega NSW LUDVIK (LOUIE) SMERDELJ r. 25.08.1928 Innisfail QLD + 24.9.2004 Klenk na Krasu ANKA BRO•IÈ roj. GARTNER r. 16.05.1938 Ilirska Bistrica +14.10.2004 Mango Hill QLD KAROLINA DRAGICA KARBO r. 04.11.1936 Ljutomer + 16.10.2004 Fremantle WA VALERIJA ROPRET roj. FERJANÈIÈ r. 28.10.1928 Slap pri Vipavi + 18.09.2004 Hervey Bay QLD STANISLAV ZUPANIÈ r. 1931 + 31.08.2003 Adelaide SA CIRIL BLATNIK r. 12.8.1926 + 07.03.2004 Adelaide SA 9misli | oktober-november 2004 LEOPOLDINA NAŠKOF r. 19.07.1922 + 29.01.2004 Adelaide SA RALPH HIGH r. 1960 + 25.02.2004 Danska, pokopan v Adelaidi SA IVAN TAJNIKAR + 12.03.2004 Angaston SA DANILO DODIÈ r. 14.02.1932 Gradišèe na Primorskem + 19.03.2004 Adelaide SA FEODOR KOSTAÈ r. 1918 + 18.03.2004 Adelaide SA GRACIJAN PIRC r. 18.12.1922 Vojšèica + 30.03.2004 Adelaide SA SLAVKO KOGOJ GRGAR r. 28.10.1925 Slovenija + 02.07.2004 Adelaide SA ROMAN ZRIM r. 19.06.1925 Kuzma + 26.04.2004 Adelaide SA ŠTEFANIA KOTNIK roj. JEHART r. 09.12.1927 Šmartno pri Slovenj Gradcu + 31.7. 2004 Adelaide SA KAROL URBANÈIÈ r. 22.08.1922 Nadanje Selo Slovenija + 29.08.2004 Adelaide SA IVANKA ZVODAR roj. CIDIN r. 18.01.1927 Tolmin + 02.10.2004 Port Lincoln SA KAROLINA DRAGICA KARBA je sklenila svojo •ivljenjsko pot 16.10.2004 v bolnišnici Freemantle v Zahodni Avstraliji. Dragica je prišla s hèerko Klavdijo v pristanišèe Port Hedland WA. Po nekaj mesecih je leta 1982 prišla k svoji sestri Angeli Vinko v St. Albans na obisk. Po šestih mesecih bi se morala vrniti s svojo hèerko v Slovenijo. Spoznala je fanta in se z njim poroèila. Na •alost sta se po dveh letih razšla. Leta 1987 je hèerka Klavdija dobila slu•bo v Perthu. Tako sta se obe preselili. Zadnje dve leti je bolehala na ledvicah. Štiri mesece je prebila v bolnišnici kjer je tudi dokonèala svojo •ivljenjsko pot. Pogreb je bil v Freemantlu, kjer je bila tudi upepeljena. Sestra Angela z mo•em sva jo obiskala v bolnišnici pet tednov pred smrtjo. Ko smo se poslavljali je rekla svoji sestri Angeli: »Ne zapusti me, vzemi me s seboj!« Loèitev je bila zelo te•ka in •alostna. Vsemogoèni Bog jo je poklical k sebi. Draga Dragica, poèivaj v miru pod Ju•nim kri•em. •alujoèi: hèerka Klavdija, sestra Angela Vinko z dru•ino ter doma v Sloveniji sestra Hedvika poroèena Korošec. Angela in Gusti Vinko Brat Milan Kostanjevec iz Slovenije išèe brata z imenom ALOJZ KOSTANJEVEC, nazadnje stanujoè v okolici Sydneya. Po poklicu naj bi bil pilot oziroma zdravnik ter star med 62 in 64 let. Naprošamo vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da to sporoèi na veleposlaništvo oziroma gospe Heleni Geriè na telefon: 02 9673 2417. ZAHVALA Ob smrti mo•a DANILA LAHA se prisrèno zahvaljujemo za darovano cvetje, napisana so•alja in darove za raziskovanje rakove bolezni, patru Filipu za pogrebni obred in vsem, ki ste pomagali pri pripravi sedmine. Hvala! Žalujoèa •ena Danica, hèerka Lydia, sin Damijan in brat Marcelo. Ob slovesu od našega oèeta STANISLAVA PAVLETIÈA se hèerki Marija in Danica z dru•inama zahvaljujeta za vse pozornosti. Zbogom Danilo in ata Stanko, nosili vaju bomo v naših srcih za vedno. KONZULARNE URE V MELBOURNU bodo v ponedeljek 15. novembra in 20. decembra 2004, od 9.30 do 12.30 ure v verskem in kulturnem središèu v Kew. KONZULARNE URE V NOVI ZELANDIJI bodo v ponedeljek, 29.11.2004, od 11.00 – 14.00 ure v ASB Bank Centre - Level 16, 135 Albert Street, Auckland NZ. KONZULARNE URE V PERTHU bodo v nedeljo, 5. decembra 2004, od 14.00 do 16.00 ure v slovenskem klubu v Perthu WA, 131 James Street, Guildford WA 6055. VALERIJA ROPRET roj. FERJANÈIÈ je umrla zadeta od mo•ganske kapi 18.09.2004 v Hervey Bay, QLD. Rojena je bila na Slapu pri Vipavi 28.10.1928. V Avstralijo je prišla leta 1958 z ladjo Flaminia. Zapušèa hèerki Jolando in Julijano in mo•a Mihaela ter sedem vnukov: Michaela, Daniela, Mishelina, Davina, Cendi, Rayna in pravnukinjo Mio. V Sloveniji zapušèa sestri Vero, Ani in pol brata Bojana. Sveta maša je bila v cerkvi svetega Jo•efa v Pialbi, QLD. Bila je kremirana in polovico pepela je bilo potrosenega v morje, druga polovica pa poslana v Slovenijo, v njeno rodno vas na Slapu. mo• Mihael Ropret z dru•ino 10 misli | oktober-november 2004 Piše Tone Gorjup I z p o d T r i g l a v a VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2004. V Sloveniji so v nedeljo, 3. oktobra, potekale èetrte volitve v dr•avni zbor v samostojni dr•avi. Volilno nedeljo je sicer zaznamovala novinarska stavka, kljub pa smo vsi z zanimanjem prièakovali izide volitev. Kot smo izvedeli v veèernih urah, je bila po zaèasnih neuradnih podatkih volilna udele•ba pribli•no 60 odstotna. Zmagovalka volitev je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše, ki je prejela dobrih 29 odstotkov glasov. Liberalna demokracija Slovenije, ki jo vodi dosedanji predsednik vlade Anton Rop, je zbrala slabih 23 odstotkov podpore. Na tretje mesto se je uvrstila Zdru•ena lista, ki jo vodi sedanji evropski poslanec Borut Pahor, zbrala je 10 odstotkov glasov. Nova Slovenija Andreja Bajuka, ki je bila zmagovalka na volitvah za evropski parlament, je prejela 9 odstotkov glasov. Slovenska ljudska stranka Janeza Podobnika je zbrala slabih 7 odstotkov glasov. V parlament sta se uvrstili še Slovenska nacionalna stranka, ki je dobila dobrih 6 odstotkov in Demokratièna stranka upokojencev, ki je za las prestopila štiriodstotni prag za vstop v dr•avni zbor. Dr•avna volilna komisija je omenjenim glasovom teden dni zatem dodala še glasove, ki so jih dr•avljani oddali na diplomatsko konzularnih predstavništvih in glasove, ki so prispeli po pošti. Skupaj je iz tujine prišlo 2597 glasovnic. Med temi volivci jih je kar 40 odstotkov podprlo Novo Slovenijo, pribli•no 20 odstotkov pa Slovensko demokratsko stranko. Na osnovi omenjenih podatkov je znana tudi sestava novega parlamenta. Tako imenovane pomladne stranke Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka so dobile 45 sede•ev. Sedanja vladna koalicija, v kateri so Liberalna demokracija Slovenije, Zdru•ena lista in Desus, pa je dobila le 37 sede•ev. Tako bo imela pri oblikovanju nove vlade nekaj besede tudi Slovenska nacionalna stranka, ki je prejela 6 poslanskih mest, pri glasovanju za mandatarja, ki bo sestavil novo vlado pa lahko odloèilno vlogo odigrata •e predstavnika italijanske in mad•arske manjšine v parlamentu Robert Batteli in Marija Pozsonec, ki sta bila znova izvoljena. Ker je zmagovalka parlamentarnih volitev Slovenska demokratska stranka, bo predsednik dr•ave Janez Drnovšek sestavo nove vlade verjetno zaupal Janezu Janši. Slednji je dan po volitvah dejal: “Po številu glasov je Koalicija Slovenija, ki jo sestavljata Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija, dobila bistveno veè glasov kot sedanja vladajoèa koalicija.” Èe Koaliciji Slovenija prištejemo še glasove Slovenske ljudske stranke, je zmaga veè kot oèitna. Vse tri stranke so izšle iz tako imenovane slovenske pomladi, obenem pa so na ravni Evropske zveze èlanice Evropske ljudske stranke. 190 LET MARIJE POMAGAJ. Bo•jepotna cerkev Marije Pomagaj na Brezjah, ki je danes osrednje narodno svetišèe, je bila posveèena 7. oktobra 1900, zato vsako leto na prvo nedeljo v oktobru obhajajo obletnico posvetitve, tako imenovano •egnanjsko nedeljo. Letošnje praznovanje je zaznamoval še en jubilej, saj praznujemo 190-letnico nastanka Marijine podobe - leta 1814 jo je naslikal Leopold Layer. Na predveèer praznika je slovesno bogoslu•je vodil franèiškanski provincial p. Viktor Pape•, nedeljsko slovesnost pa je imel apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Santos Abril y Castello. Maševal je v slovenšèini. V svojem nagovoru se je franèiškanom posebej zahvalil za trud in ljubezen, s katero sprejemajo romarje, spovedujejo, in poskrbijo za vsakogar, ki na tem kraju išèe pomoè. Ob koncu pa je dejal: “Dragi Slovenci, naj Marija Pomagaj ostane naša mati. Èloveku zadostuje samo misel na mater in se zave, èigav je in kaj je dobro zanj. Tako naj tudi kristjanu zadostuje samo misel na Marijo, in ne bo pozabil, kdo je in kaj ga nebeška Mati uèi … Prosimo ob 11misli | oktober-november 2004 podobi Marije Pomagaj, naj nam Gospod na njeno priprošnjo pomno•i vero. Danes se Slovencem vere ni treba sramovati. Nasprotno, ponosni smo lahko na naše prednike. Ta cerkev in Marijina podoba izra•ata njihovo vero, ki so nam jo posredovali. Trudimo se, da bi jo tudi mi ohranili za prihodnje rodove.” •RTVAM VOJNE IN REVOLUCIJE. Na nekdanjem taborišèu Bukov•lak na Teharjah je bila v nedeljo, 10. oktobra, slovesnost odprtja in blagoslova Spominskega parka Teharje s spomenikom zamolèanim •rtvam vojne in revolucije. Park je po naroèilu dr•ave v celoti zasnoval arhitekt Marko Mušiè. Stoji na mestu, kjer je bilo teharsko taborišèe, nato pa odlagališèe odpadkov, s katerim je povojna oblast •elela zabrisati sledi tragiène resnice. Na severni strani spominski park odpira vhodni portal s kapelico Kristusovega bièanja. Osrednje spominsko obele•je pa je postavljeno na vzpenjajoèi se ju•ni strani taborišèa. Posamezne dele parka, od vhodnega portala do osrednjega spominskega obele•ja, povezuje pot spomina. Slovesnost se je zaèela s polaganjem venca v spomin pobitim domobrancem in drugim civilnim •rtvam vojne in revolucije. Sodelovala je tudi èastna stra•a Slovenske vojske, igral pa je Orkester slovenske policije. Ob odkritju spomenika so spregovorili celjski •upan Bojan Šrot, predsednik dr•avne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišè Peter Kovaèiè Peršin in predsednik dr•avnega zbora Feri Horvat. Slednji je med drugim poudaril, da spomenik pomeni tudi nov zaèetek medsebojnega •ivljenja in konec loèitev duha, je simbol za nazaj in opomnik za naprej, za spravo med ljudmi. Spomenik in kapelico je nato blagoslovil mariborski škof Franc Kramberger. Sledila je sveta maša, pri kateri se je škofu pridru•ilo osem duhovnikov. V pridigi je škof Franc Kramberger dejal, “da stojimo na mestu, na katerem dolgo èasa nismo smeli stati, in da prav na Teharjah slovenska zemlja joka. Tukaj je prišlo do apokaliptiènega prelivanja krvi. Teharske •rtve se niso mogle braniti, upale so, da gredo domov, a šle so v smrt. Prav je, da te •rtve stopijo iz anonimnosti, in da do njih ohranimo spoštovanje.” V nadaljevanju je škof poudaril tri stvari. Dejal je, naj skozi molitev prese•emo sovraštvo. Zatem je opozoril na nujnost odpušèanja, ki pa ne zanika pozabljanja. Nazadnje je pozval še k spravi, ki pa ne sme zakriti resnice. Ob koncu pa je škof Kramberger dejal: “Narodna sprava ni filozofija, ne beseda in tudi ne samo slovesnost. Sprava je dogajanje, je ves èas navzoèa pripravljenost podati vsakemu èloveku desnico miru, je in bo zgodovinski napor vsakega naroda in vseh generacij, mora biti del vzgoje in kulture našega duha in srca. Samo tako bo slovenski narod postal narod s prihodnostjo in narod brez strahu.” KEKEC V FILMIH JO•E GALE. Ko govorimo o slovenskem mladinskem filmu, ne moremo mimo Kekca. V Ljubljani je 24. septembra letos umrl njegov avtor, gledališki in filmski re•iser, Jo•e Gale. Njegova •ivljenjska pot se je zaèela leta 13. maja 1913 v Grosupljem. Leta 1938 je diplomiral v Pragi. Pred vojno je bil igralec, potem pa se je preusmeril v re•ijo. Delal je v ljubljanski Drami in Mestnem gledališèu ljubljanskem. Bil je tudi profesor za filmsko re•ijo in igro. Jo•e Gale je leta 1951 posnel celoveèerni film Kekec. Film ni bil le prva domaèa uspešnica, marveè tudi prvi mednarodni uspeh slovenskega filma, saj je na festivalu v Benetkah leta 1952 prejel prvo nagrado za mladinski film. Kekcu je leta 1963 sledil nov film Sreèno, Kekec, ki je bil obenem prvi slovenski barvni film. Gale je trilogijo o Vandotovem junaku sklenil leta 1969 s filmom Kekèeve ukane. SEMINAR ZA UÈITELJE SLOVENŠÈINE. V Portoro•u in v Ljubljani je zadnje dni avgusta in v zaèetku septembra potekal seminar za uèiteljice in uèitelje slovenskega jezika in kulture iz Avstralije, ZDA, Kanade, Argentine, Urugvaja, Srbije in Èrne gore. Pripravila sta ga Urad za Slovence po svetu in Zavod za šolstvo. Na seminarju so se udele•enci, med katerimi so bile tudi Aleksandra Ceferin, Lucija Srnec in Danica Šajn iz Avstralije, seznanili z metodami pouèevanja slovenšèine kot drugega jezika. Sreèali so se tudi z drugimi vsebinami, ki jih potrebujejo, da bi mladim posredovali prvine njihove izvirne kulture in jezika. K temu sodi tudi spoznavanje naravne in kulturne dedišèine, s katero so se seznanili na krajših ekskurzijah po slovenskem Primorju. Obiskali so tudi slovenske skupnosti v Pulju, Lovranu in na Reki. STIÈNA 2004. V cistercijanski opatiji v Stièni je 18. septembra poteklo 23. sreèanje mladih pod geslom Hoèemo videti Jezusa. Na njem se je zbralo veè kot devet tisoè mladih. Sreèanje se je zaèelo z uvodnim koncertom in meditacijo. Sledilo je evharistièno bogoslu•je, ki ga je vodil upravitelj ljubljanske nadškofije, škof Andrej Glavan. Z njim so 12 misli | oktober-november 2004 somaševali še škofje Metod Pirih, Jurij Bizjak, Jo•ef Smej in Anton Stres ter stiški opat Anton Nadrah. Njim se je pridru•ilo še 184 duhovnikov. Koprski škof Pirih je v nagovoru po evangeliju mlade povabil, naj išèejo Kristusa v bo•ji besedi, v osebni in skupni molitvi, v •upnijskih skupnostih in v vseh izzivih vsakdanjega •ivljenja. V popoldanskem delu so se mladi lahko udele•ili razliènih delavnic od glasbe in športa do pogovorov in delavnico radia Ognjišèe. PIRANSKI ZALIV. V èasu pred volitvami so se v Piranskem zalivu vrstili zapleti, ki krhajo odnose med Slovenijo in Hrvaško. Èe so v njem na obmoèju slovenskega nadzora lovili naši ribièi, so jih hrvaški policisti opozarjali na nedovoljen polo•aj. Obenem so v slovensko morje veèkrat prišli hrvaški ribièi, vsakiè ob spremstvu hrvaške policije. Do najhujšega zapleta pa je prišlo, 22. septembra, na kopnem pri mejnem prehodu Seèovlje, kjer meja še ni doloèena. Hrvaška policija je prijela poslanca Slovenske ljudske stranke Janeza Podobnika in Ivana Bo•ièa ter še deseterico, ki so se pred tem posadili lipo na domaèiji Joška Jorasa. Na slovenskem ozemlju, med našim mejnim prehodom in hrvaško nadzorno toèko so hrvaški policisti najprej zahtevali dokumente. Ker jih skupina s Podobnikom ni hotela pokazati, so jih vklenili in jih odpeljali na policijsko postajo v Buje, kjer so pre•iveli veè ur, preden so bili izpušèeni. Aretacija je izzvala val ogorèenja v Sloveniji pa tudi drugod po svetu. Ko so se oglasili tudi v Bruslju, so aretirane izpustili na prostost. Ob tem dogodku so se odnosi med dr•avama znova moèno zaostrili. ZLATO POROKO sta obhajala v vsej slovesnosti s svojimi najdra•jimi otroci in njihovimi dru•inami ter prijatelji LIDIJA in HUBERT STERLE iz Geelonga. Oba prihajata iz Primorske. V Avstralijo sta prišla iz vasi Koritnice pri Kne•aku. Od doma sta odšla 7. julija 1954 in prišla v Trst v begunsko taborišèe San Saba 8.8.1954. Poroèila sta se 19.8.1954 v Servoli. 8.3.1957. •ivljenje sta posredovala sinu in trem hèerkam. Vsi otroci imajo dru•ine. Starejša hèerka Dragica ima dva sina, oba sta •e poroèena, tako ima •e tri vnuke. Druga hèerka Mary ima dve hèerki, obe poroèeni in enega vnuka. Sin Frank •ivi v Clevelandu v ZDA in ima hèerko in sina. Najmlajša hèerka Luèiana ima dva sina in hèerko. Najstarejši sin je umrl, ko je imel tri tedne. Lidijino in Hubertovo praznovanje so okrasili vsi štirje otroci, devet vnukov in štirje pravnuki. »To je naš ponos in bogastvo. Hèerke in vnuki •ivijo v naši bli•ini in naju obišèejo skoraj vsak dan, sin pa nas redno obišèe vsake tri, štiri leta. Tudi midva sva ga veèkrat obiskala, ko sva bila mlajša«, pravita Lidija roj. Zorza in Hubert Sterle, zlatoporoèenca. Iskrene èestitke za njun zlati jubilej tudi iz uredništva Misli. Vaši darovi do 16.10.2004 ZA BERNARDOV SKLAD:$10.000: dar pokojne Štefke Kotnik.$120:Marijana Frank. $50:Miha Ropret.$40:Anton Ivanèiè, Danilo Sušelj, Angela Schatter, Jo•e Novak. $20:Karlo Štrancar, Ljenko Urbanèiè, Jan in Marica Pal, Maria Brgoè, Ivan Staniè, Maria in Janez Ritoc, Mihaela in Viktor Semelbauer, Krista Mautner, Hubert Sterle, Franc Hartman, Mirka in Bruno Zavnik, Peter Mandelj. $10:Franc Krenos, Alojz Gomboc, Jo•e Vièiè, Bernarda Zadel, Francis Truden, Justina Miklavec, O.E.Mazlo, Štefan Plej, Dragica Šiftar, Ivan Gojak, Marija in Mirko Godec, L. Jug. $5: Alojzija Gosak, Sergij Benèiè, Franc Verko, Marija Grum. ZA PRIZADETE PO POTRESU V POSOÈJU: $500:Marija Martin. ZA LAÈNE: $100:T.A.Konda. $50:N.N iz Geelonga.$35:Alojzija Gosak (za bo•iène praznike). $20:Mirka in Bruno Zavnik. $10:M.T. Laznik, Dragica Šiftar.$5:dru•ina Jakliè. ZA p. MIHA: $50:Marija Leich. $20:Cecilija Pirnat. ZA p. STANKA ROZMANA:$50:Alojz Gašpariè, N.N. ZA g. DANILA LISJAKA:$50:Petrina Pavliè. ZA p. PEPIJA:$20:Ivanka Kleva. ZA MISIJONE:$100: M.Š. $80:Tone in Pepi Mikuš. HVALA ZA VAŠE DAROVE! 13misli | oktober-november 2004 p. Ciril A. Bo•iè, OFM Marija An•iè, laièna misijonarka Ss.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A’Beckett Street PO BOX 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787, (03) 9853 8118 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 E-mail: ciril@infoxchange.net.au DOM POÈITKA - MOTHER ROMANA HOME Sv. ciril in Metod Melbourne HVALA BOGU, vse mnoge stvari in dogodke, ki smo jih napovedali v septembrskih Mislih, smo uresnièili. Za oèetovski dan smo imeli lep program, le obisk je bil bolj slab, kajti na to nedeljo povabijo otroci svojega oèeta in mamo na kosilo, kar je seveda lepo in pohvalno. Toda to pomeni, da velika veèina sicer rednih obiskovalcev nedeljske maše prav na tak dan ne pride v Kew. Na seji pastoralnega sveta 13. septembra smo med drugim sklenili, da bomo odslej naprej skupno obhajali praznik oèetov eno nedeljo prej, torej na zadnjo nedeljo v avgustu. Tako bomo lahko kot skupnost v polnosti proslavili praznik oèetov, na samo nedeljo pa se dru•ine pove•ejo v praznovanju oèetov in starih oèetov. Najmlajši oèe na praznovanju je bil Andrej Fistriè, najstarejši oèe je bil Tone Brne, stara oèeta z najveè vnuki sta Štefan Srnec (10 vnukov in 3 vnukinje) ter Lojze Jeriè (5 vnukov in 7 vnukinj). Mnogi mladi, ki so mesec dni kasneje sodelovali na 30. slovenskem koncertu v Adelaidi, so nas razveselili ta dan. Posebej navdušeni smo bili nad folklorno skupino Iskra, ki se nam je predstavila v belokranjskih in gorenjskih narodnih nošah in plesih. Duša organizacije programa je bila Lidija Bratina z dru•ino in sodelavci, Draga Gelt, Metka McKean, •enski del pevskega zbora s harmonikarjem Lentijem Lenkom in pesmimi Vrtec ogradila bodem, Ro•a na vrtu zelenem cvete in Moj fantiè je Tirolsko vandral; Natalie Bratina s pesmijo Mi se imamo radi, Matthew pa Moj oèka; Leah Fistriè s pesmijo Push; Melissa, Michelle, Leah in Simon Fistriè s pesmijo Ljubezen do domovine; Andrej Fistriè s skeèem in Anita s pomoèjo na odru; Zalika in Vinko Rizmal s pesmijo Zvonovi zvonijo; Urška, Irena in Manca iz Slovenije so pele in deklamirale, Martin Tegelj je zaigral na klavir, društvo sv. Eme je pripravilo pogostitev. MAŠA NARODOV je bila v katedrali sv. Patrika v Melbournu v nedeljo,10. oktobra, ob 3. uri popoldne. Pol ure prej – ob 2.30 popoldne – je bila na trgu pred stolnico v èudovitem sonènem popoldnevu procesija s kipom fatimske Matere Bo•je z molitvijo ro•nega venca. Tam so bile tudi vse tri naše bandere s podobami Marije Pomagaj, Svetogorske Matere Bo•je ter Karmelske Matere Bo•je iz Podgraj. Slovenska beseda se je slišala v morju govoric pri ro•nem vencu (Anica Smrdel), pri petju lurške pesmi (Tilka Lenko in Andrew Bratina) ter pri prošnjah za vse potrebe med nadškofovo sveto mašo (Andrew Bratina). Otroci so v narodnih nošah sodelovali pri molitvi oèenaša in pri pozdravu miru. MOLITVE IN MAŠE ZA POKOJNE: Na zadnji dan oktobra, dan pred praznikom vseh svetih, v nedeljo, 31. oktobra, bodo molitve za pokojne na pokopališèu Keilor ob 12. uri, ob 5. uri popoldne pa molitve za pokojne èlane in prijatelje Slovenskega društva Melbourne na Elthamu. Na praznik vseh svetnikov, 1. novembra, bosta v Kew paznièni sveti maši ob 10. uri dopoldne ter ob 7.30 zveèer, ob 11.30 dopoldne pa molitve na pokopališèu v Kew. V soboto, 6. novembra, bo ob 11. uri dopoldne sveta maša na pokopališèu Keilor v razliènih jezikih narodov, ki imajo tam svoje pokojne. Sveto mašo organizira uprava pokopališèa skupaj s pogrebnim zavodom Tobin Brothers. V GEELONGU bo 14. novembra ob 11.30 redna nedeljska meseèna maša, po maši pa molitve za pokojne èlane in prijatelje slovenske skupnosti na slovenskem društvu Ivan Cankar. ALBURY-WODONGA: Na zadnjo nedeljo v novembru, na 1. adventno nedeljo, 28. novembra, bodo ob 6. uri zveèer molitve za pokojne in blagoslov grobov na pokopališèu v Wodongi ter nato ob 7. uri zveèer sv. maša v cerkvi Srca Jezusovega v 14 misli | oktober-november 2004 Wodongi. Rojaki mest dvojèkov lepo povabljeni! OBNOVA CERKVE: •e dalj èasa smo v pastoralnem in gospodarskem svetu iskali rešitev glede cerkvenega stopnišèa. Sedaj smo se odloèili za nekaj let uèinkovito in najcenejšo varianto. V prvem tednu v oktobru smo prièeli z obnovo zunanjšèine naše cerkve. Štefan Cek in Franjo Kravos sta •e zadnji teden v septembru prepleskala dvorano, potem pa oprala vse cementne površine cerkve in stopnišèa, zbrusila in oèistila razpoke ter jih zacementirala s posebnim cementom. Z nebesno modro barvo sta prebarvala vse kovinske ograje in vrhnje robove •lebov in nosilcev strehe, z belo druge površine, ki so bile •e tudi sedaj bele, z rjavo pa nadstreške. Posebna barva v rjavem - glinenem odtenku na stopnicah in ob cerkvi je po•ivila izgled in predvsem prepreèila vodi, da bi prodirala v cementno plošèo – to, kar je bil •e dolgoletni prob- lem. Lansko leto smo za 35. obletnico blagoslovitve cerkev popolnoma prenovili znotraj, za 36. obletnico (20. oktobra 2004) pa je prenovljena njena zunanja podoba. Iskrena hvala najprej Štefanu in Franju, gospodarskemu in pastoralnemu svetu ter vsem dobrotnikom, ki s svojimi darovi poskrbite, da ne le vzdr•ujemo naše versko in kulturno središèe, ampak ga lahko še vedno izboljšujemo in lepšamo. Bog povrni! Prva nedelja v novembru je zahvalna nedelja, pa naj bo •e sedaj v Bo•je roke polo•ena zahvala za vse vas, dobre ljudi. Ko obnavljamo od zunaj pa ne pozabljamo tudi na vsakodnevno notranjo obnovo •ive Cerkve. NOVE KNJIGE – darilo Dnevnika Baragovi knji•nici: Na oèetovski dan je dijakinja Urška Mali iz Škofijske klasiène gimnazije v Šentvidu v Ljubljani podarila Baragovi knji•nici deset novih knjig nove zbirke, ki jo je v 20 knjigah izdal èasopis Dnevnik v Ljubljani – Slovenska zgodba, DZS: Ivan Cankar, Hiša Marije Pomoènice; Ivan Tavèar, Visoška kronika; Ivan Pregelj, Plebanus Joannes; Fran S. Fin•gar, Pod svobodnim soncem; Ciril Kosmaè, Pomladni dan; Drago Janèar, Severni sij; Vlado •abot, Volèje moèi; Boris Pahor, Mesto v zalivu; Vitomil Zupan, Menuet za kitaro; Maja Novak, Karfanaum ali as killed. Èasopis Dnevnik je v znamenju sponzorstva Urški podaril te knjige Slovencem v Avstraliji. Iskrena zahvala Dnevniku, Urški in še Manci in Ireni – trem dijakinjam, ki so bile dobra dva meseca na študiju v avstralski srednji šoli. ANSAMBEL SVETLIN - eden izmed vrhunskih ansamblov iz Slovenije, prihaja na turnejo po Avstraliji. Nastopili bodo na slovenskem društvu Planica v Springvale in sicer v soboto, 6. novembra, ob 7. uri zveèer. Najprej bo polurni koncert, nato zabava s plesom. V nedeljo, 7. novembra, bo praznovanje ob najstarejši trti pri McWilliams Lillydale Vineyards v Seville, poleg zabave bo tudi promocija slovenskega gospodarstva – organizira Vinko Rizmal. Potnike za avtobus, ki bo odpeljal iz Kew ob 11. uri, zbira Gusti Vinko, telefon 9366 8575. Cena prevoza je 15 dolarjev. V sredo, 10. novembra, bodo nastopili v slovenskem društvu v Canberri, v èetrtek bodo imeli predstavitev Slovenije in njenega gospodarstva na Australian Chamber of Commerce and Industry, v petek, 12. novembra, bodo igrali na slovenskem klubu Planica v Wollongongu, v soboto, 13. 11. v nemškem klubu v Newcastlu, v sredo, 17. 11. v klubu Lipa na Gold Coast ter v èetrtek, 18. novembra, v nemškem klubu v Brisbanu. KONZULARNE URE bodo v Kew v ponedeljek, 15. novembra in nato 20. decembra, od 9.30 do 12.30. SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE – 50 LET: V zlatem sijaju blešèi SDM. Vse leto potekajo razliène slovesnosti in praznièni dogodki. O sreèanju mladih 21. avgusta letos piše na drugem mestu Lenti Lenko. Glavno praznovanje zlatega jubileja bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. novembra. V soboto se bo prièelo osrednje slavje ob 5. uri popoldne. Sveta maša za •ive in pokojne èlane in prijatelje društva bo prvo nedeljo v decembru, na Miklav•evo nedeljo, 5. decembra, ob 3. uri popoldne. SLOVESNO SOMAŠEVANJE melbournskega nadškofa dr. Denisa Harta, nadškofovega vikarja za pastoralo izseljencev in Štefan Cek in Franjo Kravos na strehi cerkve sv. bratov Cirila in Metoda, ko lepšata njeno podobo. 15misli | oktober-november 2004 beguncev škofa dr. Hiltona Deakina ter izseljenskih duhovnikov, ki delujemo v nadškofiji Melbourne, bo v naši cerkvi v Kew v torek, 7. decembra, ob 10. uri dopoldne. Lepo vabljeni dan pred praznikom Brezmade•ne k tej sveti daritvi. Po maši bomo imeli duhovniki sestanek z nadškofom in škofom ter nato kosilo v jedilnici Baragovega doma. KRSTI: Tanya Maree ŠTIBILJ, rojena 26.04.2004 v Claytonu VIC. Mati Susan Maree Mullins, oèe Daniel Mark Štibilj. Botra sta Michelle Štibilj in Darrren Mullins. Sv. Ciril in Metod, Kew, 28.08.2004. Blake Anton DEBELAK, rojen 07.05.2004 v East Melbourne VIC. Mati Sharyn Ann Debelak. Botra sta Greta in Frank Prosenik. Sv. Ciril in Metod, Kew, 29.08.2004. Nicholas BRGOÈ, rojen 23.04.2004 v Carltonu VIC. Mati Patricia Surina, oèe Aleš Brgoè. Botra sta Julie in David Krnel. Sv. Ciril in Metod, Kew, 19.09.2004. Marcus James KATSOULOTOS, rojen 26.04.2004 v Mitchamu VIC. Mati Vivienne Carol Gomizel, oèe Peter Katsoulotos. Botra sta Susana Jelovèan in John Germov. Sv. Ciril in Metod, Kew, 26.09.2004. Èestitke vsem novokršèencem, njihovim dru•inam, botrom in ponosnim starim staršem! POROKA: Justin Stuart FISHER in Sonja ANZELC, hèerka Franca Anzelca in Zofije Kandare, sta sklenila sv. zakon v naši cerkvi v Kew 04.09.2004. Prièi sta bila Travis McNiven in Magda Anzelc. Èestitamo! ODŠLI SO: DANIJEL (DANILO) LAH je umrl v Austin bolnišnici v Heidelbergu VIC 19. 08. 2004. Rojen je bil 20.01.1942 pri Sv. Kri•u pri Ajdovšèini (Vipavski Kri•) v dru•ini šestih otrok, rojenih oèetu Francu in materi Hedviki roj. Ušaj. V Avstralijo je prišel leta 1960 v Sydney, dve leti pozneje pa v Melbourne, kjer je delal kot pleskar, 25 let za obèino Manningham. Rad je imel svoje delo in je bil ponosen nanj. Leta 1968 se je poroèil z Danico Pavletiè. Imata hèerko Lydio in sina Damijana in tri vnuke, ki jih je imel izredno rad. Svoje veliko veselje je našel v vrtu in obnovi starega pohištva pa tudi ribarjenje ga je vleklo na morje. Bolezen, ki je nastopila pred dvema letoma in pol, ga je ustavila. Na predveèer smrti je v bolnišnici pri polni zavesti prejel zakramente in pape•ev blagoslov. Veèer pred pogrebom so bile v naši cerkvi v Kew molitve zanj, pogrebna maša pa 24.8.2004 ter nato slovo v krematoriju v Springvalu. STANISLAV PAVLETIÈ, oèe Danilove •ene Danice Lah, je umrl v visoki starosti 89 let, osem dni za Danilom, 27.08.2004 v Rosanna View Nursing Home v Rosani VIC, kjer je pre•ivljal svoja zadnja štiri leta. Rojen je bil 27.02.1915 v Biljah pri Gorici. Kmalu je odšel kot mlad fant za kruhom in sicer v Egipt. Tam se je leta 1939 poroèil z Zofijo roj. Jarc iz Dombrave in obe hèerki Marija por. Bleeker in Danica por. Lah sta bili rojeni v Aleksandriji. V Avstraliji je delal mnogo let kot izvrsten mehanik pri Fordu v Moorabinu. •ena mu je umrla pred štirimi leti. Molitve zanj so bile v naši cerkvi veèer pred pogrebom, pogrebna maša je bila 1.9.2004 in nato pogreb na pokopališèu Springvale. Zapušèa hèerki Danico in Marijo z dru•inama. FRANÈIŠKA KENDA roj. Klavora, je sklenila pot •ivljenja v domu Grace McKellar v Geelongu 6.10.2004. Rojena je bila 29.10.1923 v Bovcu. Imela je še eno šest let mlajšo sestro Klaro, ki pa je •e pokojna. Poroèila se je 23.10.1948 v Sesljanu pri Nabre•ini v bli•ini Trsta z Maksom Kenda, ki je doma tudi iz Bovca. V Avstralijo sta prišla 30.09.1950 z ladjo Castelbianco v Melbourne. Dve leti sta delala, kot je zahteval kontrakt. Maks je bil kuhar, Franèiška pa je delala v obednici in nato v kuhinji. V Nelsonsbay pri Newcastlu sta bila 4 mesece in nato 18 mesecev v Goulbournu. V Geelong sta prišla aprila 1952. Kupila sta hišo v Belmontu. Potem se je rodila hèerka Jana (Janet), leto za njo sin Oskar. Ko sta otroka nekoliko odrasla, se je spet zaposlila in delala razlièna dela. Šest let je bila zaposlena tudi v Grace McKellar, kjer je pre•ivela svoja zadnja štiri leta kot bolnica. V nedeljo zveèer so molili zanjo v kapeli pogrebnega zavoda King’s na Mayer Street v Geelongu, v ponedeljek, 11. oktobra pa je bila v cerkvi Holy Family v Bell Parku pogrebna sveta maša ter nato pogreb na East Cemetery v Geelongu. Ob koncu maše je sin Oskar pripravil lepo slovo mami v èast v besedah, ki jih je povedala vnukinja Ana Maria ter ob glasbi in multivizijski projekciji. IVAN ŠANC je umrl v Melbournu 06.10.2004. Rojen je bil 29.11.1937 v Trbovljah. V Avstralijo je prišel okoli leta 1967. Poroèil se je s Slavico, tudi iz Trbovelj. Pogrebni obred je bil v kapeli pogrebnega zavoda Tobin Brothers v Frankstonu 11.10.2004. Sledila je privatna kremacija. Vsem •alujoèim iskreno so•alje v luèi vere v Vstalega in veèno •ivega! p. Ciril 16 misli | oktober-november 2004 Katehistinja Anèka Ahlin z adelaidskim nadškofom dr. Philipom Wilsonom. IZREDNO RAZGIBANO je bilo v zadnjih dveh mesecih v našem verskem in kulturnem središèu. V pripravi na koncert in sveto birmo smo našo cerkev olepšali z novo preprogo. Stara je dotrajala in jo je bilo potrebno zamenjati. Naši rojaki so vedno radi pomagali, tako tudi sedaj. Seveda so nekateri menili, da se ne splaèa, da nas je premalo in je vprašanje, kako dolgo bo še skupnost... Drugi so bili mišljenja, da zamenjavo preproge sedaj še zmoremo, kako bo pa pozneje...? Gospa Marija pravi, da tudi èe ne bomo veè dolgo, hoèem, da me odnesejo iz naše cerkve, kjer bo lepa preproga. Ko smo jo naroèili, je bil denar •e zbran. Ko sem v cerkvi omenil, da bodo zadnji avgustovski dnevi lepi in sonèni, so 22. avgusta Tone Jesenko, Lojze Poklar, Milan Èeligoj in Štelio Likar odstranili •e trièetrt stare preproge v èasu, ko sem maševal pri sestrah in se vrnil domov. Naslednji dan so Nick Bric, Milan Èeligoj, Tone Jesenko in Ivan Legiša odstranili klopi iz cerkve, zbrusili tla - èistile pa so Dana Bric, Albina Kalc, Angela Dodiè in Francka Wetzel. Tako so bila tla pripravljena in v petek, 27. avgusta, so polo•ili novo preprogo, namestili klopi in oltar. Vsem, ki ste velikodušno darovali za novo preprogo in pomagali pri pripravi tal, posebno še Milanu in Pavli Èeligoj, ki sta, kadarkoli je bilo potrebno, pripeljala najete stroje. Pred birmo smo dali tapecirati stole ob oltarju. Dva klasièna stola smo imeli •e od p. Filipa, tretjega – veèjega, je v istem stilu naredil Alex Zabolocki (po vseh trgovinah s klasiènim pohištvom smo ga iskali, pa ga nismo mogli kupiti, ker takih stolov ni veè), gospod Vinko Lipovac je stole tapeciral - vse za gratis - iskren Bog povrni! Na prvo nedeljo v septembru, ki je posveèena oèetom, smo se pri sveti maši spomnili vseh naših •ivih in pokojnih oèetov. Gospa Stanka Sintiè je pripravila in prebrala nekaj misli oèetom, gospa Ana Likar pa s svojim lepim glasom obèuteno zapela pesem, ki je ganila naša srca. Po konèanem evharistiènem slavju smo bili mo•je povabljeni v dvoranico in so nas •ene pogostile! V imenu mo• in oèetov - •ene - prisrèna hvala! Drugega oktobra pa smo bili organizatorji 30. slovenskega koncerta pod streho in gostoljubjem slovenskega kluba Adelaide. O uspehu in samem koncertu je v tej številki Misli veè napisanega. Za lep uspeh in sodelovanje se bi na tem mestu posebej rad zahvalil vodju odra gospodu Pavlu Èeligoju. Vsak prizna, da je bil na odru poklicni tehnik, ki je poskrbel, da je vse potekalo brez zastojev, ni le poskrbel za tehnièno izvedbo, rekli so, da bil je psiholog z avtoriteto. Pomagala mu je gospa Anita Fistriè, gospa Draga Gelt pa je pripravila vezni tekst in program koncerta, na odru sta pomagal Slavko Sintiè in Vinko Lipovac, na vhodu so pomagali pri vstopnicah in pripravi odra Christina in Ignac Šimenko ter Marija in Jo•e Vuzem. Koncert sta povezovali Rosemary Poklar in Laura Premrl. Iskrena zahvala slovenskemu klubu, ki je s tako gostoljubnostjo in sodelovanjem bil soudele•en pri 30. slovenskem koncertu. Seveda brez nastopajoèih ne bi bilo koncerta. Zahvala rojakom iz Melbourna, posebej gospe Lidiji Bratina, za veliko delo in tako uspešno organizacijo nastopajoèih in tudi tistih, ki so opogumljali nastopajoèe. Zahvala tudi vam staršem, ki ste prevzeli veliko skrb za svoje otroke in jih vsestransko podprli pri pripravi za koncert. Tudi našim adelaidskim rojakom, vsem nastopajoèim in vsem, ki ste prišli na koncert, iskrena hvala. Pregovor pravi: V slogi je moè. Ta pregovor se je uresnièil pri pripravi in samem sv. druzina AdELAIDE p. Janez Tretjak, OFM HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION 51 Young Avenue WEST HINDMARSH SA 5007 Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 2903 E-mail: tretjakj@picknowl.com.au 17misli | oktober-november 2004 koncertu. Naj nas naše skupno geslo letošnjega koncerta ”SKUPNO NA POTI” spremlja pri naših skupnih prizadevanjih za našo slovensko srenjo v Avstraliji! V nedeljo, 3. oktobra, je bila dopoldne ob 10. uri sveta maša za melbournške rojake, ki so se vraèali iz koncerta domov v Viktorijo. Po sveti maši je bilo kosilo v slovenskem klubu, ob prijazni postre•bi in prijateljskem pogovoru, a je •e bilo potrebno na iti na pot. Vsi nasmejani in zadovoljni smo si rekli nasvidenje drugo leto v Melbournu na 31. koncertu. Za slovo smo naredili skupni posnetek in Lenti Lenko je na svojo ‘frajtonarico’ izvabljal lepe melodije - avtobusa z melbournškimi rojaki sta krenila na dolgo pot proti Melbournu. Za•eleli smo jim sreèno in varno potovanje. V nedeljo zveèer, 3. oktobra, je bila druga velika slovesnost za našo skupnost. Na pastoralni obisk je prišel adelaidski nadškof dr. Philip Wilson. •e ko se je rojevala ideja, da naj bo letošnji 30. koncert v Adelaidi, me je p. Ciril, ko je bil za bo•iè na obisku pri Jerièevih od njih poklical in mi povedal, da z Lojzetom Jerièem naèrtujeta, kako bi me presenetili ob koncertu. Dejal sem: »Kaj pa, èe preseneèenja ne bom vesel?« Pater Ciril pravi: »Gospod Lojze Jeriè bo napravil mozaik za vašo cerkev - sveto Dru•ino.« Dejal sem, da to umetniško sliko •e imamo. Naslikal jo je sedaj •e pokojni Stanislav Ropotec. Rajši bi imel sliko Slomškove nedeljske šole z Ne•ico in Bla•etom. Ideja je bila toplo sprejeta od Lojzeta Jerièa. Sliko, ki jo je poslal verskim središèem iz •upnije Ljubljana-Viè pater Toma•, je gospod Ernest Orel v svoji tiskarni Finsbury Printing poveèal in po pošti je romala v Melbourne. Pod umetniški prsti g. Lojzeta Jerièa je iz èudovitih barvnih kamenèkov nastajala umet- nina podobe bla•enega Anto- na Martina Slomška, Bla•eta in Ne•ice v nedeljski šoli. Ko je bil mozaik izdelan, me je poklical Lojze in rekel: »Podoba je tako lepa, da bi jo zadr•ali kar v Melbournu.« Preizkušal je mojo pripravljenost - tudi v Adelaidi imamo radi kaj lepega. Na poti na koncert so pripeljali mozaik v Glenelg, kamor sta ga šla iskat Ignac Šimenko in Jo•e Vuzem. Mozaik je spremljal umetnik Lojze, Štefan Cek, ki je tudi napravil lep umetniški lesen okvir in Aleks Bratina. V petek, 1. oktobra, so slovesno namestili na glavno steno ob kri•anem in svetem Franèišku umetnino Lojze, Štefan in Aleks s pomoèjo Ignaca in Jo•eta in strokovno komisijo p. Cirila, Marije An•iè in seveda rektorja svetišèa p. Janeza (fotografija zgoraj). V nedeljo, 3. oktobra zveèer, se je naša cerkev napolnila. V procesiji z nadškofom, duhovniki- somaševalci in birmanci smo slovesno stopili v cerkev, ki je bila za to prilo•nost posebej umetniško okrašena - zamisel Sonje Zabolocki roj. Dodiè ob pomoèi Stanke Sintiè in s pesmijo v èast Svetemu 18 misli | oktober-november 2004 Duhu. Na zaèetku maše je Laura Premrl pozdravila gospoda nadškofa, duhovnike, goste – umetnik Lojze Jeriè, predsednik kluba Ernest Orel, Cvetko in Ada Fale•, Slavko in Marija Godec iz ACT. Birmance je Rosemary Poklar pripravila in prebrala nekaj odstavkov iz •ivljenjepisa bla•enega Slomška, nato je povabila umetnika Lojzeta Jerièa, da je odkril mozaik. Vsi smo navdušeno zaploskali. Nadškof je v uvodu povedal, da je posebno poèašèen, da bo blagoslovil mozaik bla•enega škofa Antona Martina Slomška in da mora biti slovenski narod ponosen, da ima bla•enega škofa. Maša se je nadaljevala in v homiliji je nadškof najprej nagovoril birmance, starše, botre in nato vso zbrano skupnost. Po homiliji je podelil zakrament svete birme sedmim kandidatom. Prošnje za vse potrebe so pripravili in prebrali birmanci. Z darovi za mašo so prišli birmanci in starši, ki so prinašali cvetje, sveèo, kruh in vino. Darove je komentirala Ana Marija Zupanèiè. Po obhajilu je Rosemary prosila v imenu skupnosti nadškofa, naj blagoslovi mozaik, po blagoslovu je umetnik in dobrotnik Lojze Jeriè spregovoril o svoji •ivljenjski poti in navdihu za tovrstno umetnost, nato smo zapeli Slomškovo pesem “V nebesih sem doma”. Pater Janez se je zahvalil nadškofu in birmanka Chantel je prinesla nadškofu podobo Marije Pomagaj, ki jo je posebej za nadškofa zastonj naslikal poznani adelaidski umetnik Tomo Leš. Birmanec Davor Pavlin Premrl je opisal nastanek brezjanske podobe, Daniel Sintiè in Natan Natt pa sta mu izroèila podobo. Gospod nadškof je bil daru iskreno vesel in hvale•en, bil je vidno ganjen, saj kot je povedal, je Marija v njegovem •ivljenju vedno imela velik vpliv nanj. Birmanci so se zahvalili katehistinji Anèki Ahlin za dvoletno pripravo na zakrament. Ker je imel nadškof v soboto 54. rojstni dan, je p. Ciril v imenu slovenske skupnosti nagovoril in èestital nadškofu, duhovni šopek pa mu je poklonil Andrew Bratina, ki je zapel “Sonèno pesem”, kateri smo vsi prisluhnili z molkom in zbranostjo - sledil je velik aplavz nadškofu za rojstni dan in Andreju za umetniško zapeto pesem. Po zahvali nadškofa skupnosti (in še prav posebej prisrèno neutrudnemu patru Janezu – naj bo dovoljena ta opomba urednika Misli, ko pripravlja ta tekst za tisk!), smo prejeli blagoslov in ob slovesni pesmi Kraljica venca ro•nega zapušèali cerkev. Nadškof se je vrnil v cerkev, kjer sledilo fotografiranje z birmanci in botri. Po konèani maši in fotografiranju smo se preselili v dvoranico, ki je bila posebej slovesno pripravljena. Pripravili so jo starši naših birmancev. V tako lepo okrašeni dvorani pa je bila s posebno ljubeznijo pripravljena veèerja. •e v zgodnjih jutranjih urah so bile v mali kuhinji Marija Rotoc in Marija Pahor, ki vedno ob pogrebih ali drugih prilo•nostih radi pripravita okusno hrano. Spominjam se, kako sta ob smrti moje mame, ob srebrni maši in ko smo imeli bo•ièno veèerjo duhovniki v naši skupnosti, sta vedno radi naredili vse, vse za Bog-lonaj! Tako sta tudi za to birmansko veèerjo bili kljub naporu pozorni in ustre•ljivi tudi tistim, ki ne smejo iz zdravstvenih razlogov vsega jesti. Veèer v dvoranci je bil lep in nadškof se je zadr•al kar preko desete ure, še z birmanci je rezal veliko torto. Po ¨pokušanju, kako dobra je torta, smo se poèasi razšli. Ob odhodu je bil nadškof izredno sprošèen in zadovoljen. Z našimi gosti p. Valerijanom, p. Cirilom, p. Filipom in laièno misijonarko Marija smo še klepetali pozno v noè o slovesnosti, drugo jutro na praznik našega oèeta svetega Franèiška smo zmolili hvalnice v naši cerkvi ter se nato odpeljali k sestram Franèiškankam Srca Jezusovega. Pater Valerijan - starosta slovenskih franèiškanov v Avstraliji, je vodil sveto mašo. Po maši smo bili povabljeni na kavico k sestram in •e nas je èas preganjal, p. Valerijan in p. Filip sta morala na jeklenega ptièka, ki ju je ponesel v Sydney. S patrom Cirilom in Marijo smo se odpeljali na piknik, ki ga je organiziral slovenski klub v Sandy Creeku. Le ta bi moral biti v nedeljo, vendar so zaradi naših slovesnosti prestavili piknik na ponedeljek. Bil je èudovit sonèen dan in zopet prijazen predsednik g. Ernest Orel nas je sprejel in prijazno so nas postregli. Ob klepetu je èas hitro minil in morali smo se posloviti od gostiteljev slovenskega kluba in obiskali smo še Whispering Wall in se preprièali, da res odmeva, da kar poveš na enem koncu, lahko na nasprotni strani jeza drugi posluša, kaj govoriš. Nekaj posebnega. Èas nas je zopet preganjal, saj sta p. Ciril in Marija morala biti •e par minut èez šesto na letališèu in ptica Virgin Blue ju je odnesla v Melbourne. Ob vsem naporu in skrbi ter do•ivetjih sem hvale•en sobratom, posebno p. Cirilu in Mariji, ki sta mi veliko pomagala za koncert, za birmansko mašo, še posebej pa za slovesnost odkritja in blagoslova mozaika. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni in kot pravi psalm: ”Kako lepo je, èe bratje skupaj prebivajo…” p. Janez 19misli | oktober-november 2004 Uvertura v slovesen zaèetek jubilejnega 30. slovenskega koncerta v popoldnevu sobote, 2. oktobra 2004 v dvorani slovenskega kluba v Adelaidi sta bili slovenska in avstralska himna, ki ju je zapel slovenski pevski zbor iz Adelaide. Povezovalki programa Rosemary Poklar (v slovenšèini) in Laura Premrl (v anglešèini) sta nas takole nagovorili: »Pozdravljeni, spoštovani gostje, dragi Slovenci in Slovenke, prijatelji in znanci. Zbrali smo se na pomembnem tridesetem slovenskem koncertu. Pred tridesetimi leti je pater Stanko Zemljak OFM organiziral prvi slovenski mladinski koncert v Melbournu. Veliko let je bil to mladinski koncert, v zadnjih letih se je preimenoval v slovenski koncert s sodelovanjem odraslih. Lepa doba za vso slovensko mladino, ki •e leta skrbno in vestno sodeluje, lep praznik za organizatorja – za slovenska verska in kulturna središèa v Avstraliji. Mladinski koncerti so bili v Melbournu, Sydneyu, Canberri, Adelaidi in Wollongongu. Nastopajoèi so se zbrali iz teh mest, pa tudi iz Queenslanda.« Po pozdravu in predstavitvi gostov je spregovoril pater Janez: »Spoštovani gostje, dragi prijatelji, prisrèno pozdravljeni in dobrodošli na 30. slovenskem koncertu. Vsakega izmed vas osebno pozdravljam v tem prazniènem popoldnevu, ko smo zbrani kot velika slovenska dru•ina ob ognjišèu, kjer se v toploti in domaènosti gostoljubja slovenskega kluba Adelaide, po dobrohotnosti gospoda predsednika in èlanov kluba ogrevamo v prijateljevanju, slovenski besedi, pesmi in plesu. Trideset let •e slovenska verska in kulturna središèa v Avstraliji pripravljamo ta vsakoletni praznik slovensko- avstralske in avstralsko-slovenske pomladi. Pred tridesetimi leti smo bili seveda za trideset let mlajši, toda naj nam tudi sedaj ne pojame sapa vneme za obhajanje praznika slovenskega vriskanja, petja in plesa – kot naš najveèji pisatelj Ivan Cankar imenuje melodijo naše govorice. Vsem vam, dragi nastopajoèi in gostje na koncertu, •elim lep, prijazen, domaè, po slovensko in mladostno obarvan veèer jubilejnega 30. slovenskega koncerta. Dobrodošli!« Pater Janez je nato povabil na oder odpravnika poslov veleposlaništva RS g. Bojana Bertonclja za njim pa še predsednika Slovenskega kluba Adelaide, g. Ernesta Orla. Slovenski klub je namreè gostil prireditev in to zelo gostoljubno. Geslo koncerta je Skupno na poti – da bi mladi in starejši, prva, druga, tretja in èetrta generacija potovali po poti prijateljstva in spoštovanja, z roko v roki, s pesmijo, plesom in petjem. 1. Prva toèka programa je bil zanimiv recital in petje pesmi Slovenec Slovencu, avtorja Ivana Burnika Legiše, glasba Jadran Vatovec. Nastopili so: Ivan Burnik Legiša, Rosemary Poklar, Polda in Jadran Vatovec - vsi iz Adelaide. 2. Najmlajša med nastopajoèimi je bila petletna Natalie Bratina iz Melbourna, ki rada hodi v slovensko šolo in se posebno rada obleèe v gorenjsko narodno nošo. Zapela je pesem Sem deklica mlada vesela. 3. Chantel Zupanèiè Flavel, stara 12 let, je zaigrala na flavto skladbo Ludwiga van Bethowna, Adieu to the Piano. 4. Lani so bile tri uèenke slovenskega jezika Victorian School of Languages v Sloveniji in obiskovale šolo v Ljubljani. Letos pa so bile v Melbournu na obisku tri Slovenke, ki so bile zaèasno v avstralskih šolah: Manca Stojan, 16 let, Urška Mali, 17 let in Irena Jovanoviè, 17 let. Irena Jovanoviè, na študijski izmenjavi iz Slovenije, ki se je pridru•ila tudi folklorni skupini Iskra za današnji nastop, je recitirala pesem Nika Grafenauerja, Sreèa. 5. Davor Pavlin Premrl, iz Adelaide, star 16 let, uèenec 10. razreda Prince Alfred College je zaigral na klarinet First Concerto for Clarinet in F. minor in Rondo Movement avtorja Carla Maria von Weber. Davor se je zaèel uèiti igranja na klarinet in violo •e v prvih letih osnovne šole. Na klavirju ga je spremljal njegov uèitelj g. Wayne Hancock. 6. Na tem mestu bi morala biti deklamacija Jo•ice Gerden iz Mildure, pa ji je bolezen prepreèila nastop. V programu je bilo Pismo matere, avtorice Anice Zidar in Pesem Dolenjski Toneta Pavèka. 7. Melissa Fistriè, stara šestnajst let, najmlajša v znani Fistrièevi dru•ini v Melbournu, se je pripravila s pesmijo Christine Aguilera The Voice Within. 8. Mathew Bratina, star devet let, uèenec Slomškove šole v Kew, Melbourne, je spet navdušil s slovensko narodno pesmijo Na oknu deva je slonela. 9. Irena Jovanoviè rada tudi pleše in pripravila nam je moderni ples na melodijo pesmi Alya. 10. Daniel Šmon iz Adelaide, star devetnajst let, rad prinaša veselje Slovencem v Adelaidi s svojo diatonièno 30. slovenski koncert SKUPNO NA POTI Adelaide, 2. oktobra 2004, ob 3.00 popoldne 20 misli | oktober-november 2004 harmoniko. Poskoèno je zaigral Sne•ni Valèek in Polko. 11. Nicole Jesenko, prav tako iz Adelaide, stara trinajst let, njen oèe je Slovenec, mama Poljakinja, je recitirala pesem Tretja generacija - avtorice Jane Mezek. 12. Ana Likar je zapela pesmi Prišla bo prišla pomlad zelena in Oj, ti šmentano dekle avtorja Lojzeta Slaka. 13. Leah Fistriè se je predstavila s skladbo, ki bo, upamo, prodrla na glasbeni vrh. Nastopala je •e od mladih let, vkljuèno s plesom in petjem. Pred kratkim je posnela CD. Pesem Push je izbrala iz tega CD. Pesem je uglasbil Nick Koutras, produkcija Danny Simèiè. 14. Folklorna skupina Iskra iz Melbourna se je v tem popoldnevu predstavila kar z dvema vrstama narodnih noš. Najprej s folklornimi plesi Bele Krajine, v narodnih nošah in s plesi iz Adlešièev in Vinice, glasbo je pripravil Lenti Lenko OAM. Ob koncu prvega dela koncerta so zaplesali Adlešièko kolo, Vilinsko kolo, Lepo Anko, belokranjsko varianto Zibenšrita, Èièko in Igraj kolo pod vodstvom Drage Gelt OAM. Bela Krajina je na najbolj ju•nem delu Slovenije in ljudski obièaji so se prav v Beli Krajini najbolje ohranili, vkljuèno s plesi, svatbenimi obièaji in Zelenim Jurijem. Belokranjske noše odsevajo pokrajino, de•elo belih brez in hiš, posejanih med polji in de•elo domaèega lanenega platna. Po 20 minutnem odmoru smo nadaljevali z drugim delom 30. jubilejnega slovenskega koncerta. 15. Slovenski pevski zbor Adelaide poje •e enajst let. Pojejo: Alda Batista, Ivan Benc, Emil Borlak, Mimi Bo•aniè, Karlo Filipiè, Franc Goyak, Tone Gustinèiè, Tone Ivanèiè, Mario Jenko, Jo•e Jerebica, Franc Konèina, Polda Vatovec in Jadran Vatovec. Vodja skupine je Jadran Vatovec. Zapeli so pesmi Zdomec, avtorja Ivana Burnika Legiše, v glasbeni priredbi Jadrana Vatovca in Vse prijatelje, avtorja Lojzeta Slaka. Zapeli so tudi pesem V tujini domaèi spomini kot predstavitev njihovega CD-ja, ki so ga po koncertu prodajali. Avtor glasbe je pokojni Alojz Vatovec. 16. Mathew Bratina se uèi tudi plesa in je zaplesal Tap dance na melodijo pesmi Sway. 17. Martin Tegelj je zaigral na klavir dve skladbi: Mazurka in A minor, Fridericka Chopina in Allegro, Lennoxa Berkeleya. 18. Otroci slovenskega verskega in kulturnega središèa Svete Dru•ine Rebeca Pistor, Chantel Zupanèiè, Davor Premrl, Branko in Ivan Lipovac, Daniel Sintiè, Bianca Persico, Michael Zabolocki in Rosemary Poklar so pod vodstvom Stanke Sintiè predstavili kratko igrico Štirje šolski bavbavèki in na koncu obljubili, da se bodo vedno pridno uèili in lepo obnašali. 19. Irena Jovanoviè in Manca Stojan sta sami zapeli pesem Suša - program je sicer v tej toèki napovedoval širšo zasedbo vseh šestih deklet, treh, ki so bile na šolanju v Sloveniji (Melisse, Natalie in Michelle) in treh, ki so bile sedaj v Avstraliji. Pa so menda zaèutile, da niso dovolj »uglašene«. 20. Ivan Burnik Legiša, poznan po svojih pesmih, katere je izdal •e v treh knjigah, je recitiral pesem Sestre, bratje. 21. Melissa in Simon Fistriè iz Fistrièeve dru•ine pevcev, sta v duetu zapela Big Yellow Taxi in Ljubezen do domovine. Simon, star 21 let, je trenutno zaposlen kot nuklearni medicinski tehnik, Melissa je dijakinja srednje šole. Oba redno nastopata na prireditvah slovenske skupnosti v Melbournu, nastopila sta tudi v Sydneyu v èasu olimpijskih iger leta 2000. 22. Urška Mali iz Slovenije je recitirala pesem Nebo, avtorja Nika Grafenauerja. 23. Anita Polazer, stara dvajset let, Carmen Macsai, enaindvajset let, sta zaigrali na flavto, Rebecca Pistor, tudi dvajset let, pa na klavir. Vse so iz Adelaide. - skladbo My Heart will go on od Jamesa Hornerja in Willa Janningsa. 24. Lenti Lenko je zaigral lastno skladbo Valèek za prijateljstvo in skladbo Lojzeta Slaka Moja harmonika. Lenti je dobro poznan kot uèitelj glasbe; diatonièno harmoniko igra kot konjièek, ima snemalni studio, pomaga v slovenski skupnosti v Melbournu, deluje pri radiu 3ZZZ, lani je šel na turnejo v Slovenijo s skupino Avstralskih pet, igra pri raznih ansamblih, izdal je zgošèenko s skupino Domaèi fantje. Za delo v skupnosti je leta 2001 prejel priznanje Order of Australia Medal. 25. Erna Me•nar je bila najstarejša udele•enka na koncertu. Ima dvainosemdeset let. Erna je kot avtorica predstavila svojo knjigo, v kateri opisuje svoje •ivljenje. Bila je rojena kot peti otrok v dru•ini Ferolli. Prebrala je esej iz svoje knjige Thank you for the People in my Life. Po koncertu je bilo mogoèe tudi kupiti njeno knjigo. 26. Manca Stojan, še tretja dijakinja na študijski izmenjavi iz Slovenije, pa je recitirala pesem Nika Grafenauerja •ivljenje. 27. Za sklep koncerta je zopet nastopila folklorna skupina Iskra. Zaplesala je venèek slovenskih narodnih plesov v gorenjskih narodnih nošah, pod vodstvom Melisse Fistriè. To je bila tudi najmoènejša mladinska skupina, ki je nastopila na tem koncertu. Z moènim aplavzom smo se zahvalili njim, vsem nastopajoèim ter staršem naših nastopajoèih otrok in mladine za vse trude in napore, ki so obrodili sad v oblikovanju 30. slovenskega koncerta. Vsi nastopajoèi so se vrnili na oder, starejši in mladi v parih: zdru•itev generacij. Podali so si 21misli | oktober-november 2004 roke, nastopajoèi in poslušalci in skupno zapeli Mi se imamo radi – naj nas slovenska pesem, slovensko srce in slovenska kultura zdru•ujejo še na mnoga leta! V tem veselem razpolo•enju in lepem pogledu na poln oder veselja, smo prisluhnili še nekaterim gostom, ki so na kratko spregovorili: g. Michael Atkinson, Attorney General in minister za pravosodje in multikulturne zadeve, ki se je pred kratkim vrnil z uradnega obiska v Sloveniji; za njim g. Stefani OAM, MLC, èlan parlamenta Ju•ne Avstralije, gospa Maria Berredo, direkotrica Catholic Multicultural Pastoral Service v nadškofiji Adelaida, gospod Alfred Bre•nik, èastni generalni konzul RS za New South Wales – njegov govor objavljamo na naslednjih straneh; gospod Cvetko Fale•, predsednik Avstralsko-slovenske konference iz Canberre. In ob koncu še stisk roke p. Janeza in izroèitev priznanja vsakemu nastopajoèemu. Tako se je popoldne prevesilo v veèer, ki smo ga pre•iveli nastopajoèi in gostje na koncertu v izredni gostoljubnosti slovenskega kluba Adelaide, predsednika kluba g. Ernesta V soboto, 2. oktobra, smo se v Slovenskem Klubu Adelaide zopet po dolgem èasu zbrali mladi in stari Slovenci na slovenskem koncertu, ki ga prirejajo slovenska verska in kulturna središèa v Avstraliji vsako leto v drugem mestu. Letos smo bili gostitelji v našem središèu v Adelaidi. Ker èas tako neizmerno hitro teèe, je takšnih prilo•nosti zelo malo, zato je bil koncert za našo skupnost velik dogodek in nas je vse mlade in stare zopet povezal z našo slovensko kulturo, oziroma našo slovensko dedišèino. Povezana je bila generacija mlajših nastopajoèih z generacijo naših staršev in celo naših starih staršev. V slovenskem klubu se je slišalo veliko petja, recitiranja, igranja na razliène inštrumente in tudi igrice in plesa ni manjkalo. Vzdušje je bilo domaèe in prijetno, vsi smo se poèutili kot doma v Sloveniji. Obèutek, ki ga dandanes v vsej tej naglici in tempu kar nemalokrat zanemarjamo ali pa ga potisnemo v podzavest in damo prednost vsakdanjim skrbem in opravilom. Po koncertu so nas postregli z okusno veèerjo in se nato zavrteli ob prijetni glasbi prav do rane ure. V nedeljo, 3. oktobra, pa smo imeli v našem verskem središèu še veèji dogodek - birmo in blagoslovitev novega mozaika bla•enega Antona Martina Slomška, delo umetnika Lojzeta Jerièa iz Melbourna. V naši sredini smo ob 6. uri zveèer v naši slovenski cerkvi pozdravili sedem mladih, ki so bili pripravljeni na birmo in tako vstopiti v popolnoma novi svet v njihovem katoliškem •ivljenju. Še posebno pa smo bili poèašèeni s prihodom našega adelaidskega nadškofa Wilsona, ki je našo skupnost obiskal •e drugiè in nam je bilo to vsem v veliko èast. Cerkev je bila praznièno okrašena, polna ro• in prazniènega vzdušja. Otroci (birmanci) so bili nasmejani in sprošèeni, starši pa smo bili na njih zelo ponosni. Po maši, ki je potekala brez velikih zapletov (saj smo bili vsi nekoliko negotovi zaradi prisotnosti nadškofa Wilsona) smo si vsi oddahnili in odšli v dvoranico, iz katere je prav lepo dišalo po pravi slovenski kuhi. Kljub majhnemu prostoru in še manjšemu štedilniku je našima Marijama (Pahor in Ritoc) uspelo zopet narediti èude• in nam vsem skuhati prav okusno veèerjo. Hvala vama! Po veèerji so birmanci s pomoèjo nadškofa razrezali torto, ki smo je bili prav vsi dele•ni. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi zelo dobrih potic, ki so jih nam spekle gospe Poklar, Kolman in •upaèiè. Tudi vam lepa hvala. Vsekakor ne smemo pozabiti tudi Rebecke, Rosemary, Angele Dodiè, Albine Kalc in gospe Legiša, ki so nam tako lepo postregle in pomagale v kuhinji. Veèer je potekal prijetno in vsi smo odšli domov z lepimi vtisi. Nenazadnje pa se seveda moramo zahvaliti Ani Ahlin, ki je vse leto pripravljala naše otroke na birmo in seveda patru Janezu, ki je bil pripravljen priskoèiti na pomoè, kadar koli in kjerkoli smo bili starši in otroci pomoèi potrebni. S koncertom in z birmo smo se vsi prijatelji in sorodniki zopet povezali in pre•iveli ta dva tako pomembna praznika za našo slovensko skupnost skupaj v slogi in veselju. Stanka Sintiè, Adelaide SA Še utrinki iz koncerta in birme v Adelaidi Orla, èlanov upravnega odbora in kluba, slovenske skupnosti v Adelaidi ter neumornega patra Janeza. Sponzorjii koncerta: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu; Finsbury Printing, Adelaide; Dušan in Saša Lajovic, Impact International, Sydney; Alfred in Jenny Bre•nik, Sydney; Cvetko in Ada Fale•, Canberra; Jana Mezek, Adelaide. Posebna zahvala velja: Dragi Gelt OAM za delo koordinatorke, vezno besedilo, vstopnice in program; Pavlu Èeligoju – odrski vodja in njegovi sodelavki Aniti Fistriè; Mariu Osenku za luèi in ozvoèenje; Ana Marie Zupanèiè za logo; patru Janezu in Mariji An•iè za okrasitev odra; Finsbury Printing – g. Ernestu Orlu za tisk; Vinku Lipovac in Slavku Sintiè za delo z mikrofoni; Lidiji Bratina za organizacijo nastopajoèih in potnikov iz Melbourna IN zahvala vsem, ki ste pomagali, Kristina in Ignac Šimenko, Jo•e in Marija Vuzem, Tone Jesenko, èlanom slovenske skupnosti in slovenskega kluba v Adelaidi. Zbral p. Ciril 22 misli | oktober-november 2004 23misli | oktober-november 2004 24 misli | oktober-november 2004 Mr. Minister, Reverend Fathers, Distinguished Guests, Ladies and Gentlemen - spoštovane rojakinje in spoštovani rojaki! Firstly my wife and I would like to thank you, Father Janez, for inviting us to today’s Slovenian – Australian Concert. And it is indeed a great honour to be asked to address this gathering on such an important occasion. This concert is important for the Slovenian community as a whole, and even more so for those who love and treasure the Slovenian culture and heritage. Let me congratulate the organizers, particularly father Janez Tretjak of the Holy Family Slovenian Mission here in Adelaide and all the sponsors for staging yet another Concert, the 30th in succession. What a proud moment. What a great milestone in the history of young Slovenian- Australian performers. I emphasize young, because these concerts have until recently been known as the Slovenian Youth Concerts. One just wonders how many young people of Slovenian descent have participated in all of the concerts over the past 30 years, whether staged in Sydney, Melbourne, Adelaide, Canberra or Newcastle? There must have been many hundreds. Many of them are now adults, some of them still performing, as well as their children. And these are the members of our community that we must be most grateful to. They are the backbone of our cultural existence. They deserve our admiration and thanks for all their efforts and persistence - year by year. They are making sure that our cultural heritage will be sustained for generations to come. And so are our Franciscan fathers - Father Valerijan Jenko, OAM, Father Janez Tretjak, Father Ciril Bo•iè and Father Filip Rupnik, and many others that preceded them. Without the Franciscan fathers there would be no churches, no halls, no cultural centers, no Saturday Schools of Slovene language and no concert today. They deserve our gratitude and thanks more than anybody else. Not only are we thankful to them for their spiritual guidance, but also for their total dedication in serving our community in all fields of endeavor. However, it is a fact of life that the number of young performers in our community is dwindling, which apparently is the reason for the change in the name of this annual event, thus enabling older performers to participate. It is indeed regrettable that there are no performers from Sydney here today. This doesn’t mean that our youth, in most cases already third generation, has lost interest in matters Slovene. In my opinion, it means that the emphases have changed. Language spoken at home is mostly English. Parents being involved with their local schools are finding less time for community involvement, and so on. There are also many mixed marriages. And there are no new arrivals as there is no migration from Slovenia. But all is not lost. The little ones are still attending the Slovenian language school in our religious and cultural centers - the Slomškove sole. The young adults are more and more in contact through the internet and organisations such as the Slovenian Australian Institute, the Slovenian – Australian Achiever of the Year Awards, as well as their own mostly English publications. In my consular work I find, and I am sure our Embassy does as well, that more and more young Slovenians of the second and third generation are applying for the Slovenian passport. Since Slovenian independence they have found their true identity, of which they are very proud. Language is no longer the most important thing to them. They are proud and excited about their roots and heritage and their country of origin. More and more of them take to learning the Slovenian language by internet, particularly the professionals. It could help them to find a job in Slovenia or even the EU. The world is really becoming a smaller place day by day. Young people like to travel and the Slovenian passport is also an EU passport – how convenient. Many of the second generation Australian – Slovenians are adults, employed and bread winners for their families. They are professionals and achievers in all fields: culture, business, science and technology and education. They have their own agenda and their own way of life, which we of the first generation must understand and support. One thing I am sure of: In their hearts they are and will always remain proud of their Slovenian roots and heritage – which make us proud of them as well! Therefore, really, so much is gained! Thank you for listening and sharing with me some of my thoughts! Enjoy the rest of the evening! Na fotografiji: Alfred Bre•nik, Marija in Slavko Godec. 30. AUSTRALIAN - SLOVENIAN CONCERT Speech by Alfred Bre•nik, Consul General 25misli | oktober-november 2004 SEPTEMBERSKA DRUŽINSKA MAŠA je bila izjemoma •e na tretjo nedeljo. Na zaèetku maše je Mirijam Stariha opisala tragedijo, ki se je pred nedavnim zgodila v Rusiji, ko je v neki šoli umrlo veliko otrok in odraslih. Deset otrok je prineslo sveèe in jih polo•ilo na oltar v spomin tem mladim •rtvam. Okusno okrašeno evangeljsko knjigo so otroci pred evangelijem prinesli k oltarju. Ob koncu maše je Adrijana Zaja zaigrala skladbo v spomin mladim •rtvam. Nato je Andrejka Andrejaš predstavila naši skupnosti gospo Milko Staniè, ki je pred tednom dni pri maši za katehiste v stolnici v Parramatti od škofa prejela priznanje za dvajset let dela kot katehistinja. Istoèasno ji je škof izroèil tudi pape•ev blagoslov. Veè o tem poroèa Martha Magajna na drugem mestu. Milka Staniè je nato predstavila Lauren Stariha, ki je na zaèetku tistega tedna prejela zakrament sv. birme v •upniji Lalor Park (na fotografiji desno). Pri maši je kot navadno prepeval mladinski zbor. V oktobru bo dru•inska maša na èetrto nedeljo, 24.10.2004. •EGNANJE – praznik sv. Rafaela, našega zavetnika, in zakonske jubileje smo tudi letos zdru•ili v nedeljo, 26. septembra. Sonja je s pomoèniki poskrbela za okusno okrasitev oltarja – celo Rafael je imel nagelj za to slovesnost. Pri slovesni maši je prepeval mešani zbor in je izvajal latinsko mašo v èast sv. Cecilije, ki jo je uglasbil Anton Foerster. Zbor je na koncu maše poleg tradicionalne Marija skoz’ •ivljenje zapel tudi Slomškovo pesem Glejte, •e sonce zahaja – to nedeljo smo obhajali tudi njegov praznik. Med jubilanti so bili: 51let zakona: Ivan in Marija •ic, 45let: Toni in Tonèka Stariha, Angelo in Marija Deskoviè, Franc in Angela Ro•anc; 35 let: Sv. Rafael Sydney p. Valerijan Jenko OFM, OAM p. Filip Rupnik OFM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Rd., Merrylands NSW 2160 PO Box 280, MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 valerian@pacific.net.au ** filipr@pacific.net.au Edvard in Terezija Kordiš; 30 let: Ivan in Marinka Rudolf; 25let: Jo•e in Andrejka Andrejaš; 20 let: Mark in Irena Stariha. Tudi oba patra sta bila med jubilanti: p. Valerijan je praznoval 60 let prvih obljub, p. Filip pa 45 let mašništva. Po maši je bilo BBQ kosilo v dvorani v skrbi druge delovne skupine, ki je delo opravila v zadovoljstvo vseh navzoèih. SLU•BE BO•JE: Newcastle – je spet na vrsti na peto nedeljo v mesecu, 31. oktobra, ob 6.00 zveèer, za slovensko mašo v stolnici Srca Jezusovega v Hamiltonu. Kot navadno bo tudi tokrat po maši sreèanje v dvorani. Ta dan je tudi zaèetek poletnega èasa, ko pomaknemo ure za 60 minut naprej. Ro•ni venec ima posebno mesto v mesecu oktobru. Èeprav boste prejeli »Misli«, ko bo mesec •e blizu konca, vseeno ne pozabimo po•iviti našo goreènost za to lepo molitev. Saj imamo veliko razlogov za molitev in veliko pereèih vprašanj in problemov na svetu – da se znova oprimemo te pobo•nosti, èe smo jo morda zanemarili. Milka Staniè prejema Pape•ov blagoslov iz rok škofa Kevina Manninga. 26 misli | oktober-november 2004 Praznik Vseh svetnikov bo letos na ponedeljek, 1. novembra. Sveti maši bosta ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zveèer. Letna spominska maša za pokojne v kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu bo v nedeljo, 7. novembra, ob 9.00 dopoldne, nato pa blagoslov grobov na obeh delih našega pokopališèa. V Merrylandsu bo vigiljna maša v soboto ob 7.00 zveèer, v nedeljo pa ob 7.00 zjutraj. Praznovanje Vseh svetnikov v Figtree bo letos v nedeljo, 14. novembra. Pridite, da se kot skupnost priporoèimo našim zavetnikom. Naslednja maša bo zopet 28. novembra. Ob tej priliki •elim izreèi prisrèno zahvalo vsem, ki skrbijo za èišèenje in krašenje cerkve, kot tudi zakristanu Hansu in vsem, ki sodelujejo pri petju, berejo berila in prošnje. Nenazadnje pa tudi vodstvu kluba in kuharicam, ki poskrbijo za veèerjo za patra in šoferja. •elim, da bi udele•bo pri nedeljski maši izpolnili z udele•bo v krajevni cerkvi, kadar v Figtree ni sv. maše. Canberra ima slovensko mašo v nedeljo 21. novembra – praznik Kristusa Kralja (zadnja nedelja v cerkvenem letu), nato pa spet 19. decembra. Sreèanja Franèiškove dru•ine so vedno na zadnji torek v mesecu, 26. oktobra in 30. novembra. Vabljeni! Seja •upnijskega sveta je bila v torek, 19. oktobra po veèerni maši. Pogovarjali smo se o pripravi na bo•iè. Garage sale bo na našem dvorišèu 23.10.2004. Priporoèamo se za primerne predmete v uporabne stanju. KRSTI Ethan Thomas GASPERŠIÈ, Harrington Park, NSW. Oèe Mark, mati Carmen roj. Lah. Botra sta Veronika in Trent Hogan. Sv. Rafael, Merrylands, 12. 09. 2004. Praznovanje oèetovskega dne v verskem središèu Merrylands Na letošnji oèetovski dan se je v verskem središèu Merrylands zbralo lepo število ljudi, da bi skupno praznovali praznik oèetov. Kot ponavadi, so se lepo izkazali uèenci Slomškove šole, ki so na èast oèetom pripravili prijeten program. Vrstile so se pesmice, recitacije in mali obredi ljubezni, ko so malèki pokazali oèetom, kaj so se nauèili v slovenski šoli. Lepo je videti, da se v slovenski šoli zbirajo otroci, veèina •e iz tretje generacije avstralskih Slovencev. Lahko si mislimo, da je sedanjim malèkom veliko te•je pri pouku, saj vsi izhajajo iz dru•in, kjer jim je doma pogovorni jezik anglešèina, èeprav izhajajo iz slovenskih korenin. Zato pa je veèini starih staršev v toliko veèje veselje, èe jim vnuk ali vnukinja zna povedati vsaj nekaj besed v slovenšèini. Program je zakljuèila sedemletna Emilija Parsonage, pravnukinja gospe Eleonore White, ki je na klavir Lauren Stariha je prinesla evangelij v procesiji otrok med mladinsko sveto mašo. Miriam Stariha je imela govor v spomin na nedol•ne otroke, ubite v teroristiènem napadu v Baslanu - v Rusiji. Ob koncu maše je Adrijana Zaja zaigrala skladbo v spomin mladim •rtvam. 27misli | oktober-november 2004 lepo zaigrala zelo zahtevno Bachovo skladbo. Program so pripravile uèiteljice Slomškove šole: Kristina Šuber, Danica Ger•elj in Julijana Fabjanèiè, ki za krajši èas nadomešèa redno uèiteljico Danico Šajn. Danica se nahaja na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji v poletni šoli slovenskega jezika za uèitelje v izseljenstvu. Za laène •elodce je poskrbela prva delovna skupina, meso na ra•nju pa so pekli Švebovi fantje, gospodinje pa so spekle dobro domaèe pecivo in vsi so bili zadovoljni. Kaj bi si še veè •eleli? KOSILO ZA BOLNIKE IN UPOKOJENCE V MERRYLANDSU Molitvena skupina iz verskega središèa Merrylands pod vodstvom Danice Petriè •e dolgo let organizira mašo z molitvami vsak èetrtek dopoldne. Po maši se ponavadi zberejo v dvorani ob skodelici kave, pecivu in pogovoru. Za posebne prilo•nosti, kot so materinski dan, oèetovski dan, bo•ièni prazniki in mogoèe še kdaj, pa molitvena skupina pripravlja kosila za bolnike in upokojence. Za majhen denar pripravijo lepo kosilo, zraven pa se sreèujejo ljudje, ki se •e dolgo niso videli in vzdr•ujejo se stiki med ljudmi, ki zaradi starosti ali slabega zdravja vèasih ne morejo veè na prireditve naše skupnosti. Na •alost nas je na teh sreèanjih vedno manj. Ljudje, ki so še èvrsti in zdravi, pogosto mislijo, da so ta Kuhar Ivan Koželj je spet enkrat priskoèil na pomoè. Na sliki s pomoènicama Mihelco Šušteršiè in Vilmo Kobal. Nastop skupine uèencev pod vodstvom Danice Ger•elj. sreèanja samo za stare in ker se nihèe ne •eli poèutiti starega, jih veliko misli, da oni še niso za to drušèino. Ne pomislijo pa, da bi lahko napravili dobro delo, poklicali nekoga, ki nima prevoza ali ne more veè voziti in bi ga pripeljali med prijatelje. Ta sreèanja so namenjena vsem Slovencem, tudi takim, ki niso redno prihajali na cerkvene prireditve, ker so bili mogoèe oddaljeni ali preveè zaposleni drugje. VELIKO JE LJUDI, KI SEDIJO SAMI DOMA, KO POSTANEJO STARI ALI BOLEHNI IN SE ÈUDIJO, DA JIH JE VES SVET POZABIL. Èe ne pridete med ljudi, dokler ste še dovolj zdravi in krepki, ne morete prièakovati, da se vas bodo ljudje spomnili, ko boste rabili dru•bo in pomoè. Smo kakor ena sama velika dru•ina, v kateri so eni ljudje med seboj bolj povezani, drugi manj, vendar smo pre•iveli toliko te•kih let skupaj, zakaj ne bi dali rojakom mo•nosti, da si med seboj pomagamo tudi sedaj, ko jih je med nami veliko potrebnih dobre besede ali pol urice obiska. Molitvena skupina se veliko trudi, da bi poskrbela za ljudi, ki jim je potrebna skrb in pomoè in tudi za Proslave oèetovskega dne se je udele•ila tudi mlada slovenska èlanica Parlamenta, Tanja Pliberšek MP za Sydney. Na sliki Tanja Pliberšek z mo•em Michaelom in oèetom Jo•etom Pliberšek. 28 misli | oktober-november 2004 oèetovski dan je bilo pripravljeno dobro kosilo. To pa postaja vedno te•je, ker se zmanjšuje tudi število delavcev, ki opravijo potrebno delo. Veliko let smo se zanašali na kuharja Lojzeta Rebec, ki pa se je lansko leto na •alost za vedno poslovil od nas. Za njim je kuhalnico prevzela Justi Ribiè, ki jo prav tako poznamo kot imenitno kuharico in je prav tako podarila mnogo prostovoljnih ur za dober namen. Justi ima sedaj druge obveznosti in za naše zadnje kosilo nam je priskoèil na pomoè Ivan Ko•elj, ki ponavadi dela v restavraciji Slovenskega društva Sydney in tudi tukaj je opravil imenitno delo, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Lepo je bilo, seveda pa bi bilo še lepše, èe bi prišlo še veè ljudi, saj èim veèja je dru•ba, bolj prijetno je, hkrati pa bi to pomagalo molitveni skupini pokriti stroške. Naslednje kosilo za bolnike in upokojence bo v èetrtek, 2. decembra. Najprej bo sv. maša in molitve ob 10. uri dopoldne in nato sreèanje v dvorani. Zaèrtajte si ta datum v koledar in pripeljite nekoga, ki brez vas ne bi mogel priti! PRIZNANJA UÈITELJICAM VEROUKA ŠKOFIJE PARRAMATTA Pri letni sveèani maši v novi stolni cerkvi škofije Parramatta je parramatski škof msgr. Kevin Manning podelil priznanja uèiteljem in uèiteljicam verouka iz vseh •upnij, med njimi tudi iz slovenske skupnosti sv. Rafaela v Merrylandsu. Od slovenskih verskih vzgojiteljev sta bili navzoèi Milka Staniè in Clara Brcar. Milka je prejela iz škofovih rok pape•ev blagoslov za dvajset let dela pri verski vzgoji v naši skupnosti in po eno uro na teden tudi v krajevni dr•avni šoli. Skupaj s škofom Kevinom Manningom je somaševalo veliko število duhovnikov, med njimi tudi oba duhovnika iz verskega središèa Merrylands, pater Valerijan in pater Filip. Navzoèi Slovenci smo bili še posebej ponosni, ko so pred zaèetkom maše poklicali našega patra Valerijana iz ozadja, kamor se je postavil v svoji obièajni skromnosti in mu pokazali èastno mesto pri oltarni mizi, takoj na škofovi desnici. Najlepše èestitke Milki Staniè za zaslu•eno priznanje, ki ga je prejela za vsa dolga leta pridnega dela! Martha Magajna Sydney NSW POKOJNI: Brisbanski èasopis »The Courier Mail« je 28.8.2004 med osmrtnicami poroèal, da je tam 5.8.2004 umrl STANISLAV NATLAÈEN-MALEC. Rojen je bil 2.10.1913 v Ljubljani. Bil je sin nekdanjega bana Dravske banovine dr. Marka Natlaèena, ki ga je v Ljubljani med italijansko okupacijo ustrelil komunistièni atentator, preobleèen v duhovnika. Mladi Stanko Natlaèen je vstopil v ljubljansko semenišèe. Škof Ro•man ga je kot nadarjenega bogoslovca poslal na študij v Francijo, kjer je konèal filozofijo in teologijo na katoliškem inštitutu v Parizu. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer ga je škof Ro•man leta 1937 posvetil v duhovnika. Kmalu se je vrnil v Pariz, da bi nadaljeval študij in dosegel doktorat. Zaradi 2. svetovne vojne študija ni dokonèal. Nekaj èasa je bil vojaški duhovnik za tujsko legijo. Pozneje se je pridru•il francoski vojski in postopoma dosegel èin kapetana. Bil je trikrat ranjen in v nevarnosti, da izgubi nogo. Po dolgem okrevanju se je vrnil v vojsko. Zaradi izredne hrabrosti je prejel najvišja odlikovanja. Med temi je bilo tudi odlikovanje, ki ga je vpeljal Napoleon leta 1802. Kapitan Malec je bil leta 1945 demobiliziran in se je pridru•il mednarodnemu rdeèemu kri•u za pomoè beguncem, ki so pribe•ali iz komunistiènih dr•av. Preko IRO je pomagal tisoèem, da so se izselili v Kanado, Ameriko in Avstralijo. Tudi sam se je odloèil, da bo •ivel v Brisbanu, ker mu je ugajalo pol-tropsko podnebje. Do upokojitve je bil zaposlen v dr•avnem laboratoriju kot »soil analist«. Zadnja èast, ki jo je Natlaèen dosegel, pa je bila letos v februarju, ko je kot kapitan Malec na bolniškem vozièku v imenu francoskega predsednika pripel francosko vojaško odlikovanje dvema bivšima borcema tujske legije. Stanislav Natlaèen zapušèa •eno Joy Patterson, brata Marka v Ameriki, Toneta in sestro Ne•o por. Uèiteljice v Slomškovi šoli Danica Ger•elj, Julijana Fabjanèiè in Kristina Šuber. 29misli | oktober-november 2004 Finamore v Kanadi. Hvale•ni smo Marici Podobnik za poslane informacije. V nedeljo, 29. avgusta 2004, je v North Shore, Sydney, v bolnišnici umrl FRANC KOSMAÈ. Rojen je bil 22.7.1941 v okolici Ljubljane (Gameljne), kot sin Leopolda in Kristine Kosec. V Avstralijo je prišel leta 1959. Najprej je bil v kampu Bonegilla, nato pa se je zaposlil v QLD, Sydneyu in v Albury-ju. Po poklicu je bil mizar - gradbenik. Poroèen je bil z Robyn Linette. Poroèila sta se v cerkvi sv. Patrika v Summer Hillu. Poleg nje zapušèa sina Richarda Franca in hèerko Kristino Nollo ter dve sestri Marijo in Poldko. Pogrebne molitve so bile opravljene 1.9. 2004 v Northern Suburbs krematoriju, kjer je sledila upepelitev. V nedeljo, 29. avgusta 2004, je v St. Antonio village v Canberri umrl ANTON MRŠNIK. Rojen je bil 23.4.1933 v vasi Sobonje pri Ilirski Bistrici. Poroèen je bil z Antonijo Jagodic, ki je po rodu iz vasi Tominje pri Il. Bistrici. Do upokojitve je bil zaposlen kot »plasterer«. Bolan je bil dve leti in v tem èasu imel tri operacije na nogah, zadnje mesece pa je pre•ivel v upokojenskem domu, kjer je veliko trpel, pa vendar vdano prenašal boleèine. Imel je veliko obiskov duhovnikov in med njimi tudi upokojenega škofa Morgana, ki je tudi opravil pogrebno mašo ob somaševanju krajevnih duhovnikov. Poslovilne molitve na tamkajšnjem pokopališèi Gungahlin ACT, je opravil hrvaški duhovnik p. Tvrdko. Pokojni zapušèa poleg •ene še hèerke Mirando, Majdo in Vlasto ter sedem vnukov ter sestro Pavlo Bo•iè, v domovini pa sestro Peto. V nedeljo, 12. septembra 2004, je zgodaj zjutraj po kratki bolezni v Port Kembla bolnišnici v Wollongongu umrl MILAN SIRC. Rojen je bil 10.5.1934 v vasi Lunovec pri Veliki Nedelji v Slovenskih Goricah. Bil je sin Franca Mikuleca in Marije Sirc. Kot mlad fant se je v sosednji vasi Lešnica izuèil za mizarja. Pozneje se je zaposlil v tej stroki v Mariboru. Kmalu nato pa je odšel v Avstrijo. Tam je delal v gradbeni stroki. Vlo•il je prošnjo za Avstralijo, kamor je prišel leta 1956 z letalom v Sydney. Vo•nja je trajala s postanki en teden. Najprej se je ustavil v zbirnem taborišèu v Bonegilli. Nato je bil eno leto zaposlen v •elezarni Wollongongu, kasneje se je oprijel dela pri gradnji – formwork. Bil je partner v podjetju Shean & Sirc Pty.Ltd. Med drugim je bil delovodja pri gradnji gimnazije v Daptu in Berkely in številnih mostov na pode•elju. Ko je društvo Planica pred 20. leti kupilo od anglikancev cerkev, dvorano in stanovanjsko hišo, je Milan opravil veliko dela, da je bila cerkev prilagojena za slu•bo bo•jo, dvorana pa za dru•abna sreèanja. Za klub je preskrbel streho, ki so jo odkupili od KFC in jo na dvorano tudi montiral. Redno je prihajal k sv. maši v Figtree, bral berilo in prošnje. Po maši pa se je poveselil v dvorani s prijatelji. Prispeval je v dobrodelne namene. Pred nekaj meseci je še obiskal svoj rojstni kraj, kot bi slutil, da je to zanj slovo od domovine in tega •ivljenja. Bolan je bil le nekaj tednov. Ko je zvedel, da ni veè upanja za ozdravitev, je to sprejel vdan v bo•jo voljo. Dva tedna pred smrtjo je prejel zakramente. Pokojnik zapušèa sinove Franka, Tonija in Davida, ter vnuke Bernadette, Ammy, Emily, Steven, Shanai in Taisha. Pogrebna maša je bila opravljena v èetrtek, 16.9.2004, v slovenski cerkvi v Figtree ob številni udele•bi prijateljev in znancev. Pokopan je bil na Lakeside pokopališèu v Daptu. V ponedeljek, 27. septembra 2004, je v kraju Bega NSW, umrl MATJA• MIHAEL PEÈEK ml. Rojen je bil v Ljubljani 11.2.1962. Bil je sin Matja•a, ki je po rodu iz Velikih Lašè in Marije roj. Poljšak, ki je po rodu iz Zagorja pri Kozjem. Pokojnik je prišel v Avstralijo s starši in bratom Johnom leta 1969. Pred leti je imel hudo prometno nesreèo, bil je invalidsko upokojen. Poroèen je bil z Luiso (avstralskega rodu). Poleg staršev, brata in •ene zapušèa tudi hèerko Meliso Danielo in sina Arona. Kljub poškodbi je rad opravljal karitativna dela za Salvation Army in St.Vincent de Paul. Pogrebna maša je bila opravljena v Lawson (Blue Mountains). Pokopan je bil na tamkajšnjem pokopališèu. Naj vsi naši pokojni poèivajo v Bo•jem miru! p. Valerijan ZAHVALA Gospa Franca Horvat, Kyeemagh NSW, se iskreno zahvaljuje vsem, ki so njenega pokojnega mo•a FRANCA HORVATA obiskovali v èasu njegove bolezni v Prince of Wales bolnišnici v Randwicku. •al se ni veè vrnil iz bolnišnice, ampak je prezgodaj sklenil zemeljsko •ivljenje. Hvala vsem, ki ste nam poslali so•alne karte, hvala za cvetje in molitve, za udele•bo pri pogrebni maši v Summer Hillu in pri pokopu na slovenskem pokopališèu v Rookwoodu. Prerano smo izgubili našega Franca. Naj mu bo lahka avstralska zemlja. Poèivaj v Bo•jem miru! Žena Franca, sin •elko in hèerka Danica ter sorodniki v domovini. 30 misli | oktober-november 2004 Res se je basala še od spredaj, nesla je pa dobro. Za veèerjo si je skuhal turšèiène •gance in jih celó zabelil z •lico zaseke. Nalo•il je še na ogenj zavoljo gorkote, se sezul in legel kar obleèen. Na ognjišèu so prasketala goreèa polena, zunaj pa je bilo vse tiho. Le veter se je sem pa tja na rahlo zaletel v streho. Peter ni mogel zaspati. Pa mu ni bilo mraz. Staknil je bil v Brdarjevem stanu star in suh ko•uh, ga snel s preène vezi, vzel s sabo in se z njim odel. Le•išèe je dosegala tudi dimasta gorkota ognja. Peter se je spomnil, da ure daleè naokrog ni nikjer •ive duše. Èetudi ni poznal strahu, spati vendarle ni mogel. Na samotni Komni se je •ivo zavedel, kakor •e davno ne, kako sam je ostal na svetu. Oèeta se je samo nekako mraèno spominjal. Še krilce je nosil, ko so ga zagrebli v jamo. Gri•a je bila takrat razsajala po Bohinju. Zakaj ni rajši pobrala njega. Bog bi dal oèetu in materi druge otroke, on sam bi pa kakor angelèek v nebesih prosil Boga in Mater bo•jo za svoje domaèe. Kako zelo je bila mama navezana na svojega edinega otroka, je spoznal Peter •e kot majhen fantek. Mama je planinila pri Brniku, najrajši zavoljo tega, da njemu ni vsaj èez poletje manjkalo mleka. Zgodaj spomladi sta se preselila v Uskóvnico. Mama je bila tiha. Smejala se je redkokdaj. Na njenem obrazu je vedno potrepetavala senca •alosti; kar ni mogla pozabiti oèetove smrti. On pa je od jutra do veèera vriskal in pel okrog stanov, da ga je bila vsa planina vesela. Kaj rad je tudi stikal za ptièi. Majnik se je nagibal h koncu in dan tudi. •ivina se je •e vrnila s paše. Mama je molzla krave, on je pa trgal na seno•eti prve cvetice za pred Marijin kipec, ki ga je bila mama prinesla z doma in ga postavila na triogelno desko v kot. •ivo pisan ptièek je priletel iz gošèe, sedel vrh bele skale sredi zelene trave in prièel peti. Peter se mu kar naèuditi ni mogel. Rad bi ga bil ujel. Poèasi se mu je bli•al, pa ptièek ni poèakal. Odfrfotal je na plot in ga spet vabil s svojo pesmico. Peter je drugiè poskusil ujeti krilatega pevca. Spet mu ni uspelo. Dostikrat se je fantek •e pribli•al ptièku, pa ta se je vselej preletel in zvodil Petra skozi nizko grmovje pod visoko drevje. V mraènem vejevju je Peter ptièka zgrešil. •vi•gal mu je, pa ptièek se ni veè oglasil. Da ga jutri ujame, je bil sklenil in se spomnil, da mora hitro nazaj k mami. Ni pa vedel, kje je. Zastavil je kar naravnost skozi drvošce in pririnil na podolgovato jaso. Prepodil je zajèka. Prišel se je •e past. Sonca ni bilo nikjer veè. Peter je vedel, da bo kaj kmalu noè. Saj strah ga ni bilo, le k mami se mu je mudilo. Sezul je coklice, jih prijel v roko in stekel po jasi navzgor. Pritekel je do temne gošèe in obstal. Obrnil se je in hotel nazaj. Naletel je na skoraj neprehodno èimovje. Kakor bi se bil ujel v past, se mu je zazdelo. Da bi ne stopil na kaèo, je spet nataknil coklice, se ognil gošèe in pod košatimi smrekami zavil nazaj v gozd. Bal se je noèi in hitro hodil. Pa ga je kljub temu kmalu ujela tema. Ves truden je sedel na mah, da se odpoèije. Rad bi bil jokal, pa se je premagal; ga je mama veèkrat opozarjala, da se ne sme cmeriti za vsak prazen niè, ko je vendar fantek in ne deklièek in nosi hlaèe in ne krilce. Peter se je naslonil na deblo smreke in kaj kmalu mu ni bilo veè mar ne teme in ne strahov. Zaspal je. Prebudil je Petrèka šele jutranji hlad. Ves zaspan si je mel oèi. Blizu njega je trdo poèilo. Peter se je ustrašil. Ves je vztrepetal. Preden je utegnil pomisliti, kaj prav za prav je, je padel predenj velik, èrn ptiè, hrupno udaril nekajkrat s perutnicami in oble•al mrtev. Peter je kar otrdel. Rad bi bil be•al, pa so mu odpovedale noge. Nekaj velikega je lomastilo skozi gošèo proti njemu. Peter je bil uverjen, da gre medved in ga po•re. Zami•al je. Te•ki koraki so se ustavili nekaj skokov pred njim. Petrèek se je prihulil k tlom in potajeno pogledal izpod razkuštranih las. Groza ga je spreletela. Zakrièal je, pa glas mu je zastal v grlu. Pred njim je stal s puško v roki in buljili znad dolgih povešenih brk naravnost vanj velik mo•. “Divji mo• je prišel pome; ker nisem bogal mame,” se je posvetilo Petrèku v otroški pameti. Pokleknil je, dvignil roèici in jokaje zaprosil: “Nikar me. Saj bom priden.” Jane z J alen (2) Trop brez zvoncev 31misli | oktober-november 2004 “Fantek! Kaj pa ti delaš tukaj ob tej zgodnji uri?” Peter je po glasu spoznal strica Toma•a. Kakor bi odrezal, ga je minul ves strah. Vstal je in povedal: “Zgubil sem se.” “Petrèek, kaj si res ti?” se je zaèudil Toma• in ga prijel za roko. In bolj sam sebi kakor otroku je povedal: “Ne vem, kdo ima veèjo sreèo, ti ali jaz? Ni dosti manjkalo, da te nisem streljal. Sem mislil, da petelin miga, ko si tièal tik za njim.” Škantarjev Toma•, takrat je bil v najgorših letih, je na hitro poizvedel od otroka, kako je zašel tako daleè od stanov, in ga vprašal, èe ga je bilo ponoèi kaj hudo strah. “Niè. Pa tudi vekal nisem niè,” se je pohvalil Peter. “Le nazadnje sem se vas precej ustrašil, stric, ko ste kakor medved drveli proti meni,” je nekako v skrbeh priznal fantek. Toma• je bil na svojega malega neèaka kar ponosen. Ustreljenemu petelinu je zadrgnil za vrat jermen in ga stisnil Petru v roèico: “Na! Pa ti prinesi gospodu doktorju plen. To bo gledal.” Èez nekaj minut je stal Petrèek pred prijaznim mladim gospodom. Ljubeznivo ga je gledal skozi naoènike. Pobo•al ga je po licih in odvil iz srebrnega papirja podolgovat, rjav in trd košèek in mu prigovarjal, naj jé èokolado. Peter je le zdaj in zdaj razumel kakšno besedo. S stricem Toma•em jima je pa pogovor gladko tekel, samo da Petrèek ni razumel prav nobene besede. Govorila sta nemški. Skozi vrhove visokih jelovcev in smrek na Lomu so prisvetili prvi sonèni •arki. Da bi mama od skrbi ne skoprnela, sta gospod in stric Toma• odpeljala zgubljenèka naravnost proti stanovom v Uskovnici. Hodili so hitro. Le Peter je vèasih prisluhnil in skušal obstati. Radoveden je bil, èe v brezštevilnem ptièjem zboru poje tudi njegov snoènji ptièek. Stric Toma• je pa mislil, da je fantek truden. Vzel ga je v naroèje in nesel, èeprav se je Peter branil. se nadaljuje MARIJA FRANK 90 LET SLAVI, to blago dušo obèudujemo vsi. V mladosti je mnogo gorja prestala, v Avstraliji dru•ini veselje dala. Vseeno ji misel v rojstni kraj hiti, èeprav so bili vsi dnevi objokani. Marija ima veliko veselje do ro•, najraje je na vrtu dokler ni noè. Leta so zabrenèala staro navado, hèerkam se poto•i z utrujeno glavo. Marija v slabem vremenu ni mirovala, roèna dela je na razstavo dala. Marija pri hèerki Zorki •ivi, ta je sposobna za vse reèi. Hèerka Marija je v bolnici delo imela, sedaj rada pomaga bolnièarska dela. Sin Branko sposoben za vse stvari, z Jolando in hèerko sreèno •ivi. Marija se sredi vnukov smehlja, ko ji dru•ina poljubèke da. Sin Jo•e z dru•ino v Sloveniji •ivi tudi k njemu misel vsak dan hiti. •ivela Marija, vzgled •ena, Vsemogoèni usliši nje •elje srca! prijateljica Marcela Bole 90. rojstni dan je 24. septembra 2004 praznovala mama MARIJA FRANK. Njeni štirje otroci, devet vnukov in štirje pravnuki iz srca klièemo zlati mami, naj ji Bog nakloni zdravja, da bo še naprej krasila naša •ivljenja. Na fotografiji ob mami so z leve na desno: hèerki Marija in Zorka, sinova Jo•e in Branko. Bog Vas •ivi še naprej! MARIO JURÈIÈ Builder - Lic. No. 15968 Member Master Builders `Association Homes - Extensions - Bathroom renovations under pinning - Specialising in all concrete work - Repairing concrete cancer - Concrete pools & spas - Landscaping and pavers QUALITY SERVICE - FREE QUOTES - Za slovenske upokojence v Sydneyu in okolici 10 % popust PO BOX 384 Frenchs Forest 1640 Phone: 02 9984 1869 Mobitel: 0425 293 647 32 misli | oktober-november 2004 V zadnjih tednih je bilo med nami kar nekaj bolj pomembnih dohodkov, zato sem se odloèil, da vam napišem par vrstic iz Kraljièine de•ele. V restavraciji centra Brisbana, kjer nam je Mirjam Klemen postregla s toplo kavo, sva se 29. julija 2004 z Anico sreèala z afriškim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom in Zinko Èerne iz Canberre. V kratko odmerjenem èasu smo se odpeljali na razgledno toèko Mt. Cootho, kjer smo primerjali spremembe in porast mesta Brisbane od patrovega zadnjega obiska z Minores pred tridesetimi leti pa do sedanje milijonske prestolnice Queenslanda. Potem smo si ogledali botanièni vrt in se nato odpeljali naprej na Mt. Mee na okrepèilo. Obujali smo spomin na zadnji obisk Minores v Brisbanu in med potjo poslušali patrovo razlago •ivljenja v afriškem misijonu. Zanimiva je bila patrova razlaga kršèanskih vrednot v •ivljenju afriškega èloveka v primerjavi z •ivljenjem v zahodnih dr•avah. Najbolj oèiten je primer v bogatih zahodnih dr•avah, kjer je duhovna revšèina, porast loèitev zakonov, moralnega propada in gonja po imetju in u•itkih, v primerjavi s preprosto afriško sprošèeno kulturo, predvsem v Zambiji, kjer so ljudje bolj veseli in dru•abni. Misijonarjevo delo in njegove izkušnje v misijonu nam ka•ejo, da so naše prednosti v •ivljenju dostikrat zamenjane. Všeè mi je bila tudi njegova primerjava Mt. Mee z domaèo vasjo Haloze. Naše lepo sreèanje z misijonarjem in Zinko Èerne ter Mirjam Klemen smo zakljuèili na domu Toneta in Anke Bro•iè s slovensko mašo, ki jo je daroval pater Miha Drevenšek. Posebna zanimivost za naju je bilo sreèanje z arhitektom Petrom Bassinom, ki je obiskal našo Kraljièino de•elo Queensland zaradi predavanja o dedišèini arhitekta Jo•eta Pleènika na Royal Australian Institute of Arhitects in Queensland v Brisbanu v ponedeljek, 11. avgusta zveèer. Do sedaj smo bili predvsem le slovenski naseljenci v tukajšnjem delu Avstralije, ki smo svojemu okolju govorili o Sloveniji in vsak po svoje predstavljali svojo rodno domovino Slovenijo. Sedaj pa se Slovenija sama uspešno predstavlja tukajšnjemu svetu s svojimi uglednimi ljudmi. Dela našega arhitekta Pleènika so vsekakor zanimiva celemu svetu. Gospod Peter Bassin se je zadovoljno izrazil, da je bilo v Brisbanu veliko mladih, ki so z zanimanjem sledili njegovemu predavanju o ustvarjalnemu delu Jo•eta Pleènika. •e sam letak - vabilo na predavanje, ki ga je izdal tukajšnji Royal Institut of Arhitects - zelo pohvalno govori o delih, ki jih je Pleènik zapustil Ljubljani, Dunaju in Pragi. Tajnica ASK, gospa Jo•ica Gerden, poroèa, da se Avstralska Slovenska Konferenca •e nekaj let na prošnjo nekaterih rojakov v domovini in po svetu prizadeva za vrnitev Pleènikovega pozlaèenega •arkovja, kri•a in Sv. Duha v obliki goloba na Ku•no znamenje pred uršulinsko cerkvijo v Ljubljani. Ker so bili napori •al do sedaj še neuspešni, so tokrat zaprosili za pomoè gospoda Bassina, ki je ravnokar predstavljal Pleènikovo delo v Avstraliji. Upamo, da bo on bolj uspešen. Ob priliki obiska g. Petra Bassina sem imel priliko, da sem mu vsaj delno predstavil dela našega sedaj •e pokojnega arhitekta Cvetka Mejaèa. Poleg ogleda brisbanske arhitekture se je gospod Peter Bassin privošèil še kratek dnevni obisk na Mt. Mee na farmo v naravo med evkaliptuse in kenguruje. Zelo zaslu•ena èlana tukajšnje slovenske skupnosti Jo•e in Francka Barbiš sta 16. avgusta letos slavila 46. obletnico poroke v katoliškem St.Mary’s domu upokojencev v Peli- can Waters. Dele•na sta bila številnih obiskov in èestitk rojakov. Veè kot osem let sta bila zelo delavna v društvenem oboru, od teh je bil Jo•e pet let predsednik Planinke. Z zanimanjem še vedno sledita delovanju brisbanske skupnosti in sta hvale•na vsakemu rojaku za obisk. V petek, 27. avgusta 2004, smo imeli v dvorani društva Planinke koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice. To je bil vsekakor eden najlepših dogodkov, ki smo jih imeli zadnje èase v Brisbanu. Pevci so nas z lepo ubranim petjem razvedrili in nas razveselili. Pripeljali so se z avtobusom do dvorane, kjer smo jih nestrpno prièakovali. Prej pa so obiskali Cairns in si ogledali lepote naše Kraljièine de•ele in nam •e ob prihodu èestitali nad lepotami Avstralije. Tako prijaznih Iz Kraljièine de•ele Arhitekt Peter Bassin 33misli | oktober-november 2004 Sporoèam Vam, da nam je smrt iztrgala FRANCA (Frenka) KOSMAÈA. Nekaj let je delal v Sydneyu, kjer je bilo veè dela. Tudi njegov sin Richard je bil z njim. Hèerka Kristina •ivi v Melbournu, •ena Robin pa doma v Albury. Frenk je bil rojen 22. julija 1941 v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani in sta bila s škofom Uranom sošolca. Doma ima še dve sestri, brat pa je •e deset let pokojni. Umrl je za srèno kapjo. Pokojna sta tudi starša Leopold in Kristina. Mama Kristina je prišla štirikrat na obisk v Avstralijo. Rada se je ustavila tudi na našem domu. Bili smo dobri prijatelji, saj Gameljne niso daleè od Mengša. Poroèil se je na svoj rojstni dan leta 1972 z Robin. Bil je upepeljen in konec septembra je prišla njegova sestra Marija, da bo odnesla pepel v Slovenijo, kjer bo poèival skupaj s svojimi starši. Matilda Kraševec, Wodonga VIC Marica Vogrinèiè iz Silkwooda v severnem Queenslandu nam je poslala dve pismi, kjer sporoèa: Dne 20. avgusta 2004 je v Innisfailu umrl STAN ZADELJ. Rojen je bil 18. aprila 1927 v Klenku na Krasu. Po osmih mesecih •ivljenja v kampu v Italiji je leta 1955 prispel v Melbourne. Pot ga je zanesla okoli Avstralije, celo na Tasmanijo. Kmalu se je pridru•il bratoma Mirku in Franku v Innisfailu, kjer se je zaposlil kot sekalec sladkornega trsa. Toda tudi tukaj ni ostal dolgo. Potoval je po Avstraliji in delal v razliènih krajih. Konèno se je upokojil v Innisfailu, da je bil bli•je bratu Franku in dru•ini, kjer je tudi pre•ivel svoje zadnje dni v oskrbi brata in njegove •ene Ive. Po maši v cerkvi Mother of Good Counsel Church smo ga pospremili na zadnji poti na Innisfail Monumental Cemetery. LUDVIK (Louie) SMERDELJ je umrl nenadoma 24. septembra 2004 v Innisfail bolnišnici. Rojen je bil v Klenku na Krasu 25. avgusta 1928. V Avstralijo je prispel leta 1951 in se zaposlil v sladkorni industriji. Ludvik in Angela, rojena Gobo, italijanskega porekla, sta si ustvarila dru•ino na farmi sladkornega trsa v okolici Innisfaila. Pokojni zapušèa •eno Angelo, hèerki Delmo Hampson in Joanne Dimarco ter sina Franka in njihove dru•ine, ki ga bodo zelo pogrešali. Ludvik je bil vesten èlan društva balinarjev v bli•nji okolici. Po pogrebni maši v The Mother of Good Counsel Catholic Church v Innisfailu 27. septembra smo ga pospremili na zadnji poti na Innisfail Monumental Cemetery. Iskrena hvala gospe Matildi Kraševec iz Wodonge in gospe Marici Vogrinèiè iz Silkwooda za dragocena sporoèila in pozdrave. Pisma iz Wodonge in Silkwooda V narodni noši sta Mariah in Ryan Cuderman v procesiji darov nesla k oltarju lepo slovensko potico. gostov je prav gotovo vsak zelo vesel. Tudi veèerja je bila dobra, kar so gostje posebno pohvalili in tako se je sreèanje ob slovenski pesmi nadaljevalo v noè. V Brisbanu smo pred desetletji imeli namesto Multicultural Mass letno procesijo na praznik sv. Rešnjega Telesa, ki je bila tukaj v Brisbanu na glavnem razstavišèu in je bila to ena najbolj obiskanih prireditev. Slovenci smo se takrat vedno udele•ili slovesnosti z banderoma Marije Pomagaj in sv. Cirila in Metoda. Sedaj je to drugaèe, ker imamo vsako leto v brisbanski katedrali sv. Štefana skupno sveto mašo, kjer so udele•ene številne katoliške narodnosti. Za organizacijo oziroma priprave te slovesnosti je potrebno, da se vsaj eden predstavnik narodne skupine udele•uje pripravljalnih sestankov, kjer se dogovorijo, kako bo kdo sodeloval, oziroma kakšno vlogo bo imel. Letos smo Slovenci brali prošnjo v slovenšèini in v narodni noši sta najina vnuka Mariah in Ryan v procesiji darov nesla k oltarju lepo slovensko potico. Po maši smo imeli skupno èajanko. Geslo letošnje maše narodov je bilo: Emigracija s pogledom na mir (Migration with a view to Peace). Lep pozdrav! Mirko Cuderman, Mt. Mee QLD 34 misli | oktober-november 2004 Novice iz Wollongonga Naša škofija v Wollongongu organizira vsako leto multikulturno sveto mašo. Za to prilo•nost povabijo vse katoliške narodne skupine, da sodelujejo pri tej sveti maši. To leto se je te svete daritve udele•ila tudi slovenska skupnost iz Wollongonga pod vodstvom patra Valerijana in kluba Planice v Wollongongu. Slovesnost je bila v nedeljo, 29. avgusta 2004, v •upnijski cerkvi v Albion Park. Bilo je veliko dela z organiziranjem. Da je bilo vse tako dobro organizirano, gre zahvala multikulturnemu odboru in vsem sodelavcem, ki so pomagali pri delu. Slovesna maša se je zaèela s procesijo, v kateri je bila predstavljena zastava vsake narodnosti, opis in njen pomen. Slovensko zastavo sta nosila Ivan in Marinka Rudolf, obleèena v slovensko narodno nošo. Prošnje v slovenskem jeziku je brala Blanka Košak. Sveta maša je trajala eno uro in pol, pa mi je prišlo na misel, kako je pater Miha Drevenšek iz Zambije pripovedoval, da se pri njih ne gleda na uro, koliko èasa traja maša, da vsi pojejo in plešejo v cerkvi, pa èe traja maša tri ure, je tudi prav. Takšno vzdušje je bilo pri tej sveti daritvi, kjer je sodelovalo vse obèestvo. Škof Peter Ingham je imel lepo pridigo. Vedno se potrudi, da se seznani z zgodovino vernikov, za katere pridiga. Tako je tudi imel sveto mašo v naši slovenski cerkvi Vseh svetnikov v Figtree meseca novembra lansko leto in je opisal slovensko zgodovino bolje kot kateri od nas. Po slovesni maši smo bili povabljeni v dvorano na koncert, ogled stojnic in pokušino hrane, ki so jo pripravile narodnostne skupine. Slovenska skupnost je imela dve stojnici. Ena je bila oblo•ena s slovenskimi dobrotami, druga pa s slovenskimi predmeti, ki so znaèilni za Slovenijo. Tudi naše cerkvene pevke so nastopile ob spremljavi Andreja •ièkarja. Hvala vsem, ki ste pomagali, da je slovenska udele•ba pri multikulturni maši tako lepo uspela. Margaret Hate•iè, Wollongong NSW Margaret Hate•iè in Marinka Rudolf v slovenski narodni noši. Ivan in Marinka Rudolf s škofom Petrom Inghamom iz Wollongonga. Vergilij Ferfolja iz Sydneya in Viktor Ferfolja iz Melbourna se nista videla od leta 1958, torej 46 let! Kako prijazno je bilo sreèanje po tolikih letih, si lahko samo predstavljate. Prièe temu snidenju 11. septembra 2004 smo bili p. Ciril, Apolonija Grobin, policijska inšpektorica 1. razreda Policije Slovenije, ki je bila na obisku pri Mariji v Baragovem domu, Vergilij z gospo Ondino, dijakinje Manca Stojan, Irena Jovanoviè in Urška Mali iz Slovenije ter Viktor Ferfolja in seveda Marija An•iè, ki je to sreèanje obele•ila s prièujoèo fotografijo. 35misli | oktober-november 2004 Živijo! October is here and two months away until Christmas already! The Slovenian exchange students have said goodbye and are now back in their native Slovenia at- tending their first days of school for the new year. They had a great time and were very sad to go – but I’m sure they will remember their trip to Australia forever. Aus- tralia sure will! If I may speak on behalf of the three families that had them (Kohek, Postru•in and Bratina), they were a pleasure to have! While juggling their precious time between school, site- seeing Sydney, Melbourne, Adelaide they also had time to perform for the Slovenian Youth Concert! 30th Annual Slovenian Youth Concert Last month the 30th Annual Slovenian Youth Con- cert took place in Adelaide, South Australia. As well as the people of Adelaide being so accommodating, they managed to pull off yet another very successful show! Everything from singers, to instrumentalists, to dancers, roamed the vast stage to delight the audi- ence that counted just under 500 people. The three Slovenian exchange students: Irena Jovanovic, Manca Stojan and Urška Mali took part too - performing poems, but Irena proved her amazing talent by also singing, dancing a solo dance and par- ticipating within “Iskra’s” folk dance repertoire. Go Irena! The concert was a huge success and although their were many contributors to its ‘smooth sailing’ we should thank Draga Gelt for not only her tuition of the Iskra Dance group, but for also the program, which flowed so beautifully in content. Also we should not forget to thank the Slovenian priests, (p. Janez, p. Ciril, p. Valerijan and p. Filip), who so happily offer, each year, to support the shows and its performers! And to all the other organizers and especially the performers: if it wasn’t for you the show would not have gone ahead! So thank-you! Next year it looks like it is to be held in Melbourne – so all you South Australians, New South Welshmen and other states and territories get an act up-and- running and come down! Remember, if you have anything to add or would like to comment on anything please contact me on the email! The Editor misli_corner@hotmail.com Ko sem bila majhna, nisem mogla zaspati, ne da bi mi mami ali oèi povedala pravljico. V njih so nastopale lepe princeske, katere so pred hudobnimi zmaji rešili moèni in pogumni princi, brala sta mi tudi o pogumni majhni Piki Nogavièki, o Heidi, ki je z dedkom •ivela v švicarskih Alpah, o Alici v Èude•ni de•eli… Danes sama pišem svojo pravljico. Govori o treh deklicah; Manci Ireni in Urški. Njihova zgodba se zaène 28. julija 2004. Stare 16. oziroma 17 let so stale na letališèu in poslušale še zadnje nasvete svojih staršev. Ti so jim v zadnjih trenutkih še stotiè poskušali zagotoviti, da jih imajo radi in naj le pazijo nase v daljni de•eli. Kmalu pa se je iz zvoènikov oglasil glas in deklice so šle. Stopile so na majhno letalo in se odpeljale na Dunaj. Tam pa se je njihova prava pot pravzaprav šele zaèela. Zopet so šle na letalo, tokrat za Melbourne, sedle nanj in se vozile dolgih 20 ur. Nekje vmes, nekje nad Indijo je Urška praznovala svoj 17. rojstni dan… Bila je noè, bilo je jutro, 29. julij in punce so se peljale nad Avstralijo. Postale so •ivène, bilo jih je strah. Niso vedele, kaj reèi, kako klicati starše svojih prijateljic. Niso vedele kje bodo spale, kaj bodo jedle… Ura je bila okoli 4pm, ko so skoraj po 6 mesecih spet videle Michelle, Melisso in Natalie. Spoznale so se z njihovimi starši in ti so jih odpeljali domov. Naslednjih 6 tednov so pre•ivele v šolah, tam spoznavale popolnoma drugaèen naèin šole, spoznale so ogromno novih ljudi, navezale nove stike, nosile šolske uniforme (tega iz Slovenije niso bile vajene), pogrešale fante v uèilnicah (hodile so namreè na dekliške šole). In poleg tega so še jedle (Timtam, Crunchie in ostale avstralske sladkarije, mnjami), gledale televizijo (The O.C.), hodile na sprehode, v fitnes… Uresnièena pravljica Ureja Andrew Bratina 36 misli | oktober-november 2004 Manca in Irena sta šli na sreèanje mladih Slovencev v Eltham club, Urška pa je medtem 6 dni pre•ivela v centralni Avstraliji na obisku pri sorodnikih. Dekleta so tudi hodile v slovensko šolo. Pater Ciril in Marija sta jih peljala na Great Ocean Road, Phillip Island in v vinograde, z dru•inami so šle v Ballarat, ogledale so si Melbourne… videle so stvari, ki so jih prej celo •ivljenje obèudovale v knjigah! Tretji teden v septembru so se zaèele poèitnice. Skupaj s svojimi prijateljicami so šle v Sydney; videle Sydneysko operno hišo, se peljale z ladjico, se kopale na Bondi Beach… Njihova naslednja pot je bila konec septembra, ko so odšle v Adelaide na slovenski koncert. Tam so tudi same pripravil nekaj toèk in upale, da so s tem razveselile ljudi okoli sebe. Danes je 4. oktober in punce pakirajo. Jutri namreè odhajajo nazaj v Slovenijo. V sredo bodo prišle na letališèe na Brnik in tam jih bodo spet èakali njihovi starši, bratje, sestre. Naslednji ponedeljek gredo spet nazaj v šolo; na Škofijsko klasièno gimnazijo v Šentvid. Kot vidite, zgodbe teh deklet ni konca. To, kar ste prebrali, je le eno poglavje iz knjige pravljic. Res pa je, da v tem poglavju ni hudobnih maèeh, nesramnih polsester, grdih zmajev… Teh 10 tednov je bilo polnih sonca, veselja, ljubezni in sreèe… to, kar dekleta èaka spet v Sloveniji Prijateljice in sošolke iz Slovenije in Avstralije: Manca Stojan, Irena Jovanoviè, Melissa Bratina, Natalie Postru•in, Michelle Kohek. je skrivnost. O tem bom pisala kdaj drugiè. Še vedno ne dojamem, da sem ena glavnih junakinj v tej zgodbi tudi jaz, Urška. V teh 10 tednih se nam je zgodilo veliko lepega. Zato bi se rada zahvalila…najprej, seveda našim staršem, šoli, gospe Èeferin (ki je organizirali ob izmenjavi; tako našo, kot tisto pred letom). Najveèja zahvala pa gre našim avstralskim dru•inam; Kohek, Bratina in Postru•in. Hvala patru Cirilu in Mariji, patru Filipu in Valerijanu (ki sta nas sprejela v Sydneyu), Dragi Gelt, ki nas je vkljuèila v dogajanje na mladinskem festivalu…in vsem ostalim, ki ste bili prijazno do nas, ki ste nam namenili lepo besedo in tako prispevali k temu, da smo se dobro poèutile tukaj, med vami. Ostanite zdravi in veseli, še naprej gojite slovensko kulturo in slovenski jezik. Jaz pa upam, da se kmalu spet vidimo! Rada vas imam! Urška Mali SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE YOUTH REUNION 2004 On Saturday August 21st a large number of 2nd and 3rd generation Australian Slovenians gathered at the Slovenian Association Melbourne for a spe- cial reunion marking it’s 50th anniversary, which is being celebrated throughout 2004. It was an event that will not be forgotten in a hurry! Well over 300 mainly ‘younger’ people attended and it was a time of catching up over old times and finding out what so many people who have lost contact over the years have been doing with themselves. There were peo- ple at the reunion that hadn’t seen each other in at least 10, 15 or even 20 years! Many are now mar- ried with children of their own (being the 3rd genera- tion Australian Slovenians). Years ago, they were also children who visited the Slovenian clubs with their parents and played with their friends whilst their parents caught up with their friends at a ‘zabava’ that was taking place at the club. The reunion already began in the afternoon with entertainment provided for the children in the form of a huge jumping castle and a kids disco in the dining room. The catering was superb with ex- cellent food (and a lot of different variety of it, not only krajnske klobase and cevapcici!). Later in the evening, the people in the hall were entertained by some excellent comedians who were invited to come 37misli | oktober-november 2004 up and give us all a good laugh! Not even a big thunderstorm was able to put a damper on things! A lot of planning and organization went into making this reunion such a success. May I take this opportunity to congratulate the sub-committee who organized this event as well as the committee of the Slovenian Association Melbourne who supported having this reunion. It is hoped, and it has already been put forward that these youth reunions should be held at least a couple of times a year, possibly even moving around the different Slovenian clubs in Victoria. I’m sure that even more people would attend because this last reunion was such an outstanding success. People would tell their friends who could not make it this time to come to the next reunion being organized. The reunion held at the Slovenian Association Melbourne proves that there is still a lot of ‘youth’ within the Slovenian community! The youth have not ‘disappeared’ or ‘gone away’ as is often lamented within our Slovenian clubs and associations. It must be realized that the 2nd and 3rd generation Austral- ian Slovenians have different ideas to the 1st gen- eration (which is to be expected!). Their idea of a night at a Slovenian club is ultimately not one of sitting through a ‘kulturni program’ or listening to ‘Avsenik and Slak’ melodies all evening. On the other hand however it is appropriate that the Slovenian heritage not be forgotten by our youth but that it be celebrated in a way they themselves wish to cel- ebrate it. Pater Niko Zvokelj OFM who worked as a priest at Kew between 1990 and 1992 had much success encouraging the youth to get involved within the Slovenian community. He often commented that so long as the 2nd and 3rd generation knows that they have a Slovenian background and heritage in their hearts and souls and that they are proud of it, then this will ensure that the Slovenian community will not simply disappear or die out in Australia. Hopefully reunions such as the one held at SDM will only encourage and entice the 2nd and 3rd generation Australian Slovenians to keep the Slovenian clubs alive and get involved in the Slovenian community. This itself could mean new and different ideas being introduced to entice the youth as well as keeping the 1st generation Slovenians who so tirelessly built these clubs happy to the knowledge that their hard work building the clubs won’t go to waste. Lets hope that the youth reunion held on Sat- urday August 21st won’t be the last and that it can even herald a new direction for the 2nd and 3rd gen- eration Australian Slovenians being actively involved within the Slovenian community! Lenti Lenko OAM, Melbourne VIC NAJLEPŠA HVALA vsem, ki ste v nedeljo, 15. avgusta 2004, ob krstu mojega sina Alexandra Jakoba Rollanda JONES, tako prijazno odstopili sede•e v cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Kew. Kot •e veèkrat, me je dvignil ponos mojega naroda in slovenske kulture, kar smo spet dokazali avstralski publiki, da smo vesel in prijazen narod, saj se moji avstralski prijatelji niso mogli naèuditi našemu lepemu obièaju in še posebej naši lepi, veseli pesmi. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za tako lepo nedeljsko mašo in krstni obred! Lepo Vas pozdravljam! Natasha Jones, rojena Martinèiè. Na fotografiji so Natashin oèe Jakob in mama Matilda Martinèiè z vnukom Alexandrom, Natasha in njen mo• Riley Jones po krstu med nedeljsko in praznièno mašo velikega šmarna v cerkvi v Kew. 38 misli | oktober-november 2004 Potovanje na Gold Coast Med našo zimo v Melbournu smo se èlani društva Jadran in prijatelji odloèili, da se odpravimo v avgustu na sever v tople kraje – na Gold Coast, da si pregrejemo stare kosti in glave. Na dan našega odhoda z avtobusom je bilo v Melbournu de•evno in hladno. Takšno vreme nas je spremljajo do meje z NSW. Prenoèili smo v Gilgandri, kjer nas je naslednji dan pozdravilo toplo in prijazno jutro. Tako smo polni optimizma gledali naprej v naše poèitniške dni. Prišli smo na cilj po sedmi uri zveèer, utrujeni in nekateri izèrpani od dolge poti. Bili smo veseli, da smo si lahko uredili naše domovanje za naslednjih sedem dni v prijaznem podnebju. Naslednji teden je bil zelo pester. Potovali in prevozili smo severni, ju•ni in zahodni del Brisbana. Imeli smo izdelan program, ki smo se ga dr•ali vse dni poèitnikovanja. Ogledali smo si znamenitosti krajev, bogastvo de•ele, prekri•arili smo vode okoli Brisbana… Veèere smo pre•iveli z našimi rojaki, ki so si uredili dom v tem delu Avstralije. Sprejeli in gostili so nas z odprtimi rokami. Zadnji dan smo si ogledali mesto Brisbane. Od tam pa smo se odpravili na klub Lipa, kjer smo pre•iveli popoldne v veseli drušèini z našimi prijatelji. Naslednji dan je bil èas našega odhoda nazaj v Melbourne, kamor smo sreèno prispeli dan kasneje. Preprièana sem, da smo vsi do•iveli tople in vesele poèitnice, da smo do•iveli veliko lepega in nepozabnega, kar nas spremlja še naprej v vsakdanjem •ivljenju. Marta Ogrizek Melbourne VIC Zgleda, da je najpogostejši jubilej med Slovenci v Avstraliji v tem èasu obhajanje 70 let •ivljenja. Enajst sedemdesetletnikov se je zbralo v slovenskem klubu Jadran v Melbournu za slovesno praznovanje svojih •ivljenjskih jubilejev. Stojijo z leve na desno: Vida Sluga, Stanko Brgoè, Edo Sorina, Draga Vadnjal, Ivanka Iskra iz Geelonga, Janez Horvat, Ljuba Vihteliè, Rudi Iskra, Peter Natlaèen; spredaj kleèita Anica Iskra in Ivan Valenèiè. Vsem slavljencem klièemo: Bog vas •ivi in ohranjaj še na mnoga zdrava in sreèna leta! 770 let na Jadranu! 39misli | oktober-november 2004 KLUB PANTHERS, ST JOHNS PARK-TRIGLAV Piše Martha Magajna Kaj je novega v Klubu Triglav Panthers? Dru•abno •ivljenje v klubu lepo napreduje in poveèuje se tudi število èlanov, saj vse veè ljudi •eli izkoristiti ugodnosti, ko lahko vsak èlan plaèa eno nedeljsko kosilo in dobi drugo zastonj. Tudi finanène ugodnosti, ki jih slovenskim èlanom nudi uprava kluba, so zelo vabljive, saj so vse prireditve brezplaène, ker je klub odprt za vsakega, ki pride in ni mogoèe, da bi nekaterim raèunali vstopnino, drugim, ki •ele imeti nedeljsko kosilo, pa bi dovolili brezplaèen vstop. Tako je bil nad vse uspešen koncert slovenskega ansambla »Primorski fantje« pa tudi vse ostale prireditve, ki potekajo po slovenskem programu kluba, so lepo obiskane. Moški igrajo karte ob petkih zveèer in se po navadi tudi okoristijo z bogato loterijo z mesom in zelenjavo, veliko èlanic in èlanov zahaja na TAI-CHI ob ponedeljkih dopoldne in na bingo trikrat na teden, seveda najbolj navdušeni med vsemi pa so balinarji. V zadnjem mesecu potekajo na balinišèih tekmovanja za najboljšega posameznega balinarja in verjemite, da je borba za ta naslov precej trda. GENERALNA OBNOVA BALINIŠÈ Klub Triglav Panthers se lahko pohvali s šestimi balinarskimi stezami, ki so skoraj vedno v uporabi vsaj po dva, vèasih tri dni v tednu. Balinarska skupina kluba šteje okrog petdeset aktivnih èlanov in zraven še veèje število podpornih èlanov, ki moralno in finanèno podpirajo balinarje in njihove dru•abne prireditve. V veliko veselja nam je tudi zaèetek mladinske skupine balinarjev, ki šteje šele skromne tri èlane in ki vsako sredo zveèer trenirajo pod vodstvom Lojzeta Magajna, upamo pa, da jih bomo dobili še veè. V zadnjem èasu je uprava Kluba Triglav Pan- thers namenila precej finanènih sredstev za obnovo in modernizacijo balinišè, kar bo verjetno v veliko razoèaranje »prijateljem« kluba, ki so dobrohotno napovedovali, da bodo v kratkem balinišèa podrli in napravili tam dvorano. Ker je za urejanje balinarskih stez res treba vedeti, kaj se dela, se je iz vrst balinarjev samih zbrala delovna skupina strokovnjakov, ki •e nekaj tednov prekopava, re•e, vari, betonira in nasipa balinarsko stezo za stezo. Delo vodita strokovnjaka Karlo Samsa in Jo•e Pahor, pridno pa jima pomagajo predsednik balinarjev Emil Fabjanèiè, trener in tehnièni vodja Lojze Magajna, zraven pa še Tone Fabjanèiè, Tone Uršiè, Rudi Gerdeviè in Emil Lozej, vmes pa se oglasijo tudi drugi, ki pridejo gledat, kako delo napreduje, zraven pa dajo tudi za kak liter, da delo boljše teèe, kakor se Slovencem spodobi. Prièakujemo dovolj pijaèe, da bodo dela konèana vsaj do meseca novembra, tako, da bomo lahko organizirali sveèano odprtje preurejenih balinišè za veliko medklubsko tekmovanje za tradicionalni Cankarjev pokal tretjo nedeljo v decembru. Lojze Magajna, Karlo Samsa in Jo•e Pahor 40 misli | oktober-november 2004 PRIZNANJA SLOVENCEM LETA V NSW V LETU 2004 •e v prejšnji številki smo našteli tri dobitnike priznanj akcije »Slovenec leta v NSW« v razliènih kategorijah . Omenili smo •e Slovence , ki so prejeli najvišja priznanja v kategorijah »OUT- STANDING SENIOR CITIZEN OF THE YEAR« (p. Valerijan Jenko ) in »NSW SLOVENIAN ENTERPRENEUR OF THE YEAR« (Anthony Toma•in). V kategoriji «OUTSTANDING VOLUNTEER OF THE YEAR« ali »NAJPRIDNEJŠI PROSTOVOLJEC LETA» je priznanje prejel IVAN KO•ELJ. Te•ko je našteti vse razliène vrste prostovoljnega dela, ki jih je opravljal in jih še opravlja Ivan Ko•elj. Od leta 1960, ko je prispel v Avstralijo, je delal v slovenskih društvih in organizacijah, najveè v Slovenskem društvu Sydney, kjer je bil odbornik in veèkrat tudi predsednik, od vsega zaèetka v zgodnjih zaèetnih letih in je še vedno delaven vse do danes. Sodeloval je in še vedno sodeluje v slovenskih pevskih zborih – od prvega pevskega zbora »Škrjanèek«, preko »Lipe« Slovenskega društva Sydney pa vse do danes, ko prepeva v pevskem zboru »Ro•marin pod ju•nim soncem ». Skupaj s svojima sinovoma je dolgo zabaval Slovence z glasbeno skupino » Andrejèkovi fantje». Skupaj s p. Odilom je leta 1961 ustanovil Slovensko dramsko skupino, ki je pod razliènimi imeni delovala v Sydneyu skozi vsa leta in deluje pod njegovim vodstvom še danes kot Igralska dru•ina Merrylands. Vodil je tudi folklorno skupino ali katero koli drugo dejavnost, kjer je manjkalo voditelja ali uèitelja. Druge dejavnosti: Èe je bil potreben šofer za obiskujoèo skupino, da jih vozi po Avstraliji; èe je bilo treba peljati mali avtobus za versko središèe na romanje v Penrose Park ali Schoenstadt; èe je treba kuhati za obiskovalce; pripraviti panoje za razstavo; pripraviti program za proslavo; voditi licitacijo; pripraviti in nabaviti vse potrebno za prireditev; sodelovati pri pasijonu ali drugih posebnih prilo•nostih v cerkvi; POMAGATI KOMUR KOLI V POTREBI: VPRAŠAJ IVANA ! ÈE JE KDO ZASLU•IL PRIZNANJE, JE TO PRAV GOTOVO IVAN KO•ELJ ! Ivan Ko•elj in predsednik kluba Triglav - Panthers Peter Krope. IZ PERTHA, WA Vsako leto dvakrat obišèeta slovenske rojake v Perthu v Zahodni Avstraliji p. Valerijan in p. Filip, tako imajo tam štiri nedelje v letu slovensko bogoslu•je in prilo•nost, da slovenski duhovnik obišèe ostarele in bolne. Letošnjo prvo in drugo nedeljo v avgustu je bil tam p. Filip in na fotografiji je del obèestva, ki se je zbralo pri nedeljski maši, 8. avgusta 2004. 41misli | oktober-november 2004 Dom poèitka matere Romane je ustanova slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domaèem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domaèa hrana, vesela dru•ba, popolna zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu poèitka ob cerkvi v Kew. Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi posameznikovega premo•enja, temveè na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege. Ste mogoèe sami •e razmišljali, kakšno bi bilo •ivljenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge slovenskega doma poèitka, ali pa •elite kaj veè vedeti? Potem je res najbolje, da èimprej poklièete upravnico gospo Sandro Krnel po telefonu in se dogovorite za primeren èas ogleda Doma. Ker je zadnje èase med Slovenci precej veè zanimanja in veèje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako dolgo bo treba poèakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja. MOTHER ROMANA HOME Slovenian Hostel for the Aged Phone: 03 9853 1054 Fax: 03 9855 0811 DOM POÈITKA MATERE ROMANE Slovenski dom za ostarele 11-15 A’Beckett Street KEW VIC 3101 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 e-mail: vca@mzz-dkp.gov.si www.gov.si/mzz/dkp/vca/eng/ Odpravnik poslov: Bojan Bertoncelj Tretji sekretar: Andrej G. Rode Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 do 16.30 Konzularne ure so od 10.00 do 12.00 Embassy of Republic of Slovenia PO BOX 284, Civic Square CANBERRA ACT 2608 GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY Generalni èastni konzul: Alfred Bre•nik Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 PO BOX 188, COOGEE NSW 2034 GENERALNI KONZULAT RS NOVA ZELANDIJA Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024 PO BOX 30247, LOWER HUT NZ DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnika Simon Kovaèiè in James Rizzo Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 Telephone: 03 9387 8488 Fax: 03 9380 2141 LUCIANO VERGA & SONS ALDO AND JOE MEMORIALS P/L 10 Bancell Street Campbellfield VIC 3061 Work: tel. 9359 1179 Home: tel. 9470 4046 ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO! Slovencem v Melbournu se priporoèa kamnoseško podjetje IZ BARAGOVE KNJI•NICE UÈIMO SE SLOVENSKO Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET’S LEARN SLOVENIAN I, II, III ($20 - za posamezni del). ZNAŠ SLOVENSKO – DO YOU KNOW SLOVENIAN – Teèaj slovenskega jezika za odrasle – Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIÈNA PRAVILA IN VAJE – Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UÈBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in Breda Lonèar, I. del $20, II. del $30. SLOVENIAN LANGUAGE IN AUSTRALIA-25 years of Slovenian language in VIC - Saša Ceferin, $25. VENETI – FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY – angleški prevod, trde platnice – 534 strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO – Ivan Toma•iè, $30. ETRUŠÈANI IN VENETI – drugi venetski zbornik – Ivan Toma•iè, $25. SLOVENSKE KORENINE - Ivan Toma•iè $10-mehke platnice; $15-trde platnice ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva - PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $30. TRETJI VENETSKI ZBORNIK – V Evropi 2000 – Ivan Toma•iè, $25. RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM – Ptuj 2001, 46 strani, v slovenšèini z angleškim prevodom, $8. 100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4.,5.,6. knjiga, $15. POTOK TREH IZVIROV – èrtice, pesmi in aforizmi – Ivan Lapuh, $15. BO•IÈNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $30. PAX ET BONUM – MIR IN DOBRO – Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE – trde platnice $45, mehke platnice $30. THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal, trde platnice - $20, mehke platnice - $10. PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS – Leopold Suhodolèan, $1. SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE – SLOVENE LEGENDS – Dušica Kunaver, $30. POTOVANJE SKOZI ÈAS - Jo•ica Marn Gerden, $20. TIHI GLAS IZ GLOBOÈINE SRCA - Jo•ica Polak, $15. MOLITVENIK ZA BOLNIKE - OSTANI Z NAMI - $10. SLOVENSKE KORENINE - I.Toma•iè, trde platnice $15, mehke $10. GEORGE KOZIAK - Slovenian Janizary by Joseph Jurèiè, historical novel from 15. century, $15. SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR, $30 ANGLEŠKI SLOVENSKI SLOVAR, $30 POBEGLI ROBOT – Vida Peèjak, $3. CELOVŠKE, CELJSKE IN GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE, $90. NA USODNEM RAZPOTJU - M. Peršiè, $25. PREMIKI – Janez Janša, $35. KRISTJAN MOLI - molitvenik, $15. NOVE ZGOŠÈENKE (CD) CENA $22 MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert KOMORNI ZBOR AVE - Eno Dete je rojeno ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere KVINTET SONÈEK - Veèerni zvon BRATJE PIRNAT ‘IGNITE’ 29. SLOVENSKI MLADINSKI KONCERT, $25 Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške ISSN 1443-8364 Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni meseènik za versko in kulturno •ivljenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski franèiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Bo•iè, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in raèunalniški prelom: Marija An•iè | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naroènina za leto 2004 je 30 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 70 dolarjev | Naroènina se plaèuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središèa v Avstraliji | Rokopisov ne vraèamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene èlanke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: |Vnos: Draga Gelt | http://www.glasslovenije.com.au - Tam klikni na MISLI. Misli thoughts - Bo•je in èloveške Misli thoughts - Bo•je in èloveške 42 misli | oktober-november 2004 Are you dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free cosultation contact: STAN KRNEL dental technician specialising in dentures and mouthguards Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Èe ne, z zaupanjem poklièite za prvo brezplaèno posvetovanje. STANKO KRNEL zobni tehnik specialist za umetno zobovje in zašèitne proteze 391 Canterbury Rd. Vermont tel. 9873 0888 Suite 7/14 Market St. Box Hill tel. 9898 6293 Australian Mallee Art Velika izbira kvalitetnih avstralskih spominkov Avtentièna Aborigenska umetnost Roèna dela in darila Shipping service – Interstate and overseas Shop 3092, Level 3 Westfield Shoppingtown Southland CHELTENHAM Vic 3192 Phone: +61 3 9584 4466 Mobile: 0419 037 054 Email: info@malleeart.com Web: www.malleeart.com GOJAK MEATS& SMALL GOODS Rojakom v Sydneyu se toplo priporoèam! 220 Burwood Road Burwood NSW 2134 Tel. (02) 9747 4028 MIDITEK MUSIC PRODUCTION RECORDING & TUITION LENTI LENKO BA (MUS), AAGM, LAGM (TD), OAM. TEACHER OF PIANO, ORGAN, KEYBOARD AND THEORY. PROVIDING PROFESSIONAL FRIENDLY SERVICE & TUTION WITH VERY REASONABLE RATES! 52 GLADESWOOD DRIVE, MULGRAVE VICTORIA 3170 Phone/fax: (03) 9701- 0159 Mobile: 0438 256 257 www.miditek.com.au e-mail: administration@miditek.com.au TOBIN BROTHERS FUNERALS LEADERS IN SERVICE AND CARE 100% AUSTRALIA OWNED VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NA USLUGO V ÈASU •ALOVANJA For all enquiries please contact our Call Centre 9500 0900 www.tobinbrothers.com.au Royal Guardian MORTAGE CORPORATION PTY.LTD. MORTAGE ORIGINATORS ~ DIRECT LENDERS At Royal Guardian we have one aim, to get you the best loan and enable you to secure your purchase. tel.: 02 133 455 4 Railway Parade, Burwood, NSW 2134 www.royalguardian.com.au Anthony Toma•in J.P.LI.C.M GLAS SLOVENIJE »THE VOICE OF SLOVENIA« PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224 Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922 STIÈIŠÈE AVSTRALSKIH SLOVENCEV Domaèa stran na internetu: www.glasslovenije.com.au