QKR^3«e uei?e&35Ke

KOfiFERENee

PRI k!TO!

DNE 10.30RI3^

1908.k.

3N

ORRJPE 0Č!TEk35K£
KONFERENCE
9 KR5KEM
DNC 2F.30NI35J
BOjS.k.

**4I

Cesar Franc Jožef I

Predavanja

okrajne učiteljske konference v Šmartnem

pri Litiji

10. dne meseca junija 1908

okrajne učiteljske konference v Krškem

27. dne meseca junija 1908.

V Ljubljani, 1908.

Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

«-





I.

Naš cesar.

(Po raznih virih z ozirom na skioptiške slike, ki jih imata okrajni učiteljski knjižnici v Krškem
in v Litiji.) Sestavil Ljudevit Stiasny.

2. dne meseca decembra 1.1. bodo slavili vsi narodi mogočne Avstrije
v bratovski slogi v vsi svetovni zgodovini izreden dogodek — slavnost
60 letnega vladanja našega plemenitega, občeljubljenega vladarja.

Kdor gospodari tako mogočni državi, smatramo ga lehko maziljenem.
Kako neznatno je življenje in delovanje drugih ljudi v primeri z življenjem
in delovanjem vladarjevim! In ako mu je od Boga dovoljeno vladati 60 let,
potem lehko trdi: „Sled mojega delovanja ne bo izginila

nikdar!"  . . .

Kaj je bil cesar Franc Jožef 1. nam, izvedeli bodo naši potomci iz
ustnega izporočila, torej iz onega spomenika, ki ga postavljajo zvesti narodi
svojim ljubljencem od roda do roda. Enemu avstrijskemu cesarju so že po¬
stavili avstrijski narodi ta sicer nevidni, a vender živi spomenik. O cesarju
Jožefu II. govore vsi jeziki naše države in to tako v meščanskih hišah, kakor
tudi v hribovskih kočah. Toda obilica preprostih povesti o cesarju Jožefu II.
ne pripoveduje toliko o njegovih delih z ozirom na vladanje, nego pripo¬
veduje o njegovih delih z ozirom na osebnost. Pripovedovalec in poslušalec
ne vprašata toliko po uspehih cesarja Jožefa II. z ozirom na vladanje, nego
vprašata po uspehih z ozirom na osebnost.

Osebnost je, ki upliva najbolj občutljivo na mišljenje naroda. Le ple¬
menitost in srčna dobrota se vidita ljudstvu vredni neizbrisljivega spomina,
ki ne živi samo v zaprašenih zgodovinskih knjigah, temveč tudi v spominu
otrok in vnukov.

Že dnes je dognano, da je cesar Franc Jožef I. za cesarjem Jožefom II.,
najpopularnejši vladar v vrsti avstrijskih vladarjev in da sedaj ne živi noben
vladar, ki bi bil tako ljubljen, kakor je ljubljen cesar Franc Jožef I. od
svojih državljanov.

V mladeniških letih posajen na prestol države, ki je vojevala strašne
boje, je nastopil vladarstvo, kot rešitelj naše države. Krepka mladeniška roka,
ki je povzdignila 600 letni prapor Habsburžanov, se je izkazala zmožnim,

—. 5

pospešiti tudi politični, gospodarski in socialni položaj. In s prenavljajočo
silo se druži modrost, ki je prošinjena z najsrečnejšim dobrovoljstvom in
najžlahtnejšim čutom pravice. Geslo „z združenimi močmi", iz katerega ve¬
jeta popustljivost in prepričanje, je glasen oklic na vse narode, da je le
skupno delo narodov in vladarja času primerno. Višek ravnokar omenjene
popustljivosti in ravnokar omenjenega prepričanja pa je uvedba splošne vo¬
lilne pravice. Različni viharji so divjali za časa vladanja našega vladarja.
Kako raznovrstno, dostikrat z najnevarnejšimi krizami združeno, je bilo vla¬
danje cesarja Franc Jožefa I.! Vedno pa sta svetili iz viharjev vdanost in
zvestoba, s katerima je vodil vladarske dolžnosti, kot požrtvovalen oče svojih
deželanskih otrok, vse enako ljubeč. In s tem je prepričal vse narode, da
tičita le v skupnem delu in v nerazvezljivi vezi, ki veže avstrijske narode
z vladarsko hišo, blagost in uspeh. In kakor je cesar Franc Jožef I. v zve¬
stobi, zanesljivosti, stanovitnosti in vztrajnosti svojim narodom izgled, tako
je tudi v dobrotljivosti, marljivosti in izpolnjevanju svojih dolžnosti. V nje¬
govem lavoru ne nedostaja nobenega bisera. Žalibog, da tudi v njegovi
trnjevi kroni ne nedostaja nobene osti, s katero bi mu neizprosna usoda ne
bila vsekala težkih človeških boli. Noben avstrijski vladar ni tako blagonosno
vladal, nobeden se ni tako temeljito in uspešno zanimal za napredek svojih
dežela, nobeden ni vsprejel toliko dokazov ljubezni in nobeden ni trpel to¬
liko, kakor cesar Franc Jožef 1.

Toda trpke izkušnje, ki so preizkušale našega ljubljenega cesarja, so
provzročile, da je vez med njim in njegovimi podložnimi vedno tcsneja.
Bolest druži ljudi. To nam izpričuje najlepše srčna vzajemnost med knezom
in med ljudstvom.

Naš vladar odklanja, če je le možno, vse slavnosti v prid njemu. Za-
raditega so označene vse znamenite dobe v življenju cesarja Franca Jožefa I.
po dolgi vrsti raznih ustanov, ki bodo ohranile njegov spomin našim po¬
tomcem lepše, nego bi ga razni spomeniki iz kamena in brona.

Že desetletja pozdravljamo našega vladarja v svetovni zgodovini kot
varuha konstitucioualizma in evropskega miru, v kulturni zgodovini kot refor¬
matorja duševnega življenja Avstrije, kot človeka pobožnega, vrlega, istinitega
in odkritega. In: „Blago in kri za našega cesarja!"  Tako se naj raz¬
lega, kakor iz enih ust, ko bodemo ponavljali našo prisego na slavnostni
dan, ki se ga spominjamo že dnes.

1. cesar Franc I. v krogu svoje rodbine. 1

18. dne meseca avgusta 1830. 1. je naznanil Dunajčanom sto in eden
strel, da se je rodil nadvojvodi Francu Karlu sin. Cesarju Francu I. je hitel
nadvojvoda sam naznanit veselo novico. Roditelja nadvojvode Franc Jožefa
sta bila jako ljudomila in darežljiva. Mladega nadvojvodo je vzljubila kmalu
vsa cesarska rodbina. A to ne toliko zaradi njegove 1 jubeznjivosti, nego

1  Skioptiškc slike.

zaradi prepričanja, da postane nekoč cesar. Cesarja Franca starejši sin Fer¬
dinand je bil bolehen in ni imel otrok. Bil je torej „Franci“, kakor so kli¬
cali prvorojenčka Franc Karlovega, prvi vnuk cesarja Franca in kot tak tudi
njegov ljubljenček. Čim bolj se je staral cesar, tim raje je videl poleg sebe
svojega živahnega vnuka, ki je bil lep otrok, modrih oči in plavih las, ki
so mu valovili v gostih kodrih po ramah. Temu otroku je bil sam cesar
prvi učitelj. Ž njim se je igral v sobi in na vrtu.

2. vojaška straža v Laksenburgu.

Lepega dne se je igral mladi Franček na vrtu grada Laksenburga pri
Dunaju. Na straži je stal vojak, ki se mu je smilil. Zakaj gledal je nekako
žalostno. Tožilo se mu je po materi in domu, v daljni Ogrski. Franček prosi
cesarja, naj vojaku kaj podari, ker je tako reven, da mora stati na straži.
Cesar mu da bankovec in Franček steče k vojaku in mu pomoli bankovec
rekoč: „Vzemi, vzemi!" Toda vojak le stoji „kot bil bi mrtva stvar". Pre-
zentuje puško in gleda molče na otročiča. Temu se stori milo. Zaraditega
potoži dedu rekoč: „Noče vzeti!" „Saj ne sme vzeti ničesar, kadar stoji na
straži"! ga pouči cesar. „Pojdi in vtakni bankovec v torbo za patrone!"
Franček steče zopet k vojaku, a bil je premajhen. Vojak je bil tako velik,
da Franček ni dosegel torbe za patrone, dasitudi se je iztegoval in stal na
prstih. Šele ko ga cesar vzdigne, posreči se mu vtakniti dar vojaku v torbo.
Vesel de cesarju: „Kaj ne, da zdaj vojak ni več revež!" In res ni bil več
revež. Zakaj cesar sam ga je odkupil. Saj je izvedel, da je izvrsten vojak
in še boljši sin, ki s svojo skromno plačo podpira še svojo staro mamico.

3. nadvojvoda Franc Jožef leta 1846.

Kdor hoče nekoč vladati, se mora začeti zgodaj učiti, bolj zgodaj, kakor
drugi. On mora poznati svoje narode, njih razmere in potrebe. A kdor hoče
biti nekoč cesar avstrijski, mora vedeti, da se govori v njegovi državi deset
•različnih jezikov, in da je torej v nji ravno toliko različnih narodov, ki gle¬
dajo vsi zaupljivo k svojemu vladarju, tožeč mu svoje nadloge in proseč
ga pomoči. Cesarjevič se mora že zgodaj začeti učiti vsaj glavnih jezikov
avstrijskih. Poleg domačih jezikov, mora znati tudi nekatere tuje jezike.
Sosebno francoski in angleški! Da je to moč, služijo cesarjeviču osebe, ka¬
terih vsaka govori z njim v svojem materinem jeziku. In deček se nauči tujih
jezikov ravno tako, kakor se nauči svojega materinega. To pa tim lažje, ker
se privadita uho in jezik že zgodaj glasovom pojedinih jezikov. Tem potem
se je naučil nadvojvoda Franc Jožef že zgodaj mnogih jezikov. Učiti pa se
je moral še marsikaj drugega. In učil se je rad. Pazljivo je tudi poslušal,
imel dober spomin ter si bil svestr svojih dolžnosti.

4. nadvojvoda Franc Jožef v boju bitke pri Sv. Luciji.

L. 1848. je prigrmela od vseh strani politična povodenj na našo Avstrijo.
Naj večja nevarnost je pretila obstanku avstrijske države iz Laškega in Ogrskega.

7

V teh bojili je imela Avstrija v slovanskih narodih najkrepkejšo podporo.
Okrog Verone je zbiral Radecki svojo vojsko proti upornikom. Teh se je
zbralo nad 100.000. Radecki je nabral samo 20.000 vojakov. S temi se je
postavil sardinskemu kralju Karlu Albertu v bran. Dopoldne so se morali
Avstrijci umakniti iz vasi Sv. Lucije. Zakaj malo posadko je napadlo ogromno
število sovražnikov. Popoldne pa so naskočili naši vas vnovič in jo vzeli.
Sovražnik je bil potolčen. Umikal se je v popolnem neredu.

O ti priliki je bil nadvojvoda Franc Jožef prvič v boju. Izkazal se je
junakom. Njegovo spremstvo je bilo priča, kako se je razletela blizu njega
topova krogla. Ne dolgo po tem je bil v najgostejšem boju.

5. odpoved cesarja Ferdinanda 2. dne meseca decembra 1848.

2. dne meseca decembra 1848 so se zbrali v veliki dvorani v mestu
Olomucu nadvojvode, nadvojvodinje, ministri, generali, duhovni dostojan¬
stveniki in druga gospoda. Raz obraz jim je bilo čitati: „Kaj pomeni to?
Čemu so nas pozvali sem?“ — Po 8. uri se odpro vrata iz dvorane v cesarske
sobane. In prikaže se cesar s cesarico. Cesar in cesarica sedeta. Cesar po¬
tegne iz žepa list in prečita tole kratko, a silno važno izjavo: »Tehtni
razlogi so Nas doveli do nepreklicnega sklepa, odložiti ce¬
sarsko krono v prid Našemu dragemu nečaku, nadvojvodi
Francu Jožefu, ki smo ga proglasili za polnoletnega, ko je
naš ljubljeni brat, nadvojvoda Franc Karel, Njegov oče, iz¬
javil, da se nepreklicno odreče pravici do nasledstva, p r i -
stoječ mu po veljavnih hišnih in državnih postavah, v prid
svojemu sinu!“  . . .

6. cesar Franc Jožef 1. v ornatu 1. 1848.

„Z  Bogom mladost!“ je vzkliknil cesar Franc Jožef I., ko je zadel na
svojo mlado ramo breme neštevilnih vladarskih dolžnosti. Saj so pa zanj
res minili brezskrbni dnevi mladosti. Še v mladeniški dobi je prevzel težko
nalogo, ki bi se je ustrašil tudi zrel mož. Le ozrimo se malo po tedanji
Avstriji in uvideli bomo kmalu,  da ne bi bilo pametno zavidati Francu
Jožefu L, stričevo dedščino. Vrla mati cesarjeva, nadvojvodinja Zofija, je tre¬
petala mnogokrat strahu, sledeč svojemu sinu po potih, ki so bili zanj prav¬
cati križevi potje.

7. bitka pri Novari.

Nesrečna vojna 1. 1848. ni izpametovala sardinskega kralja Karla Alberta.
Kar mu je izpodletelo pri Sv. Luciji, upal je doseči z boljšim uspehom
spomladi 1. 1849. Pripravljal se je vso zimo na boj. A tudi grof Radecki ni
spal. Zbiral je vojake, kolikor je mogel.

18. dne meseca marca se napoti Radecki s svojo vojsko proti kralju
Karlu Albertu. Ta je bil v veliki premoči, Črez pet dni že divja boj pri

8  -

Novari. Večer prinese odločitev — popolno zmago Avstrijcev. Kralj Albert
odloži krono v prid svojemu sinu Viktor Emanuelu in pobegne v daljno
Portugalsko.

8. boji pri Rabi.

Med tem je divjal upor na Ogrskem. Upornežem pa je jela presti trda,
ko so se dogovorili Avstrijci z ruskim carjem, da jim pomaga udušiti upor.

Boja pri Rabi se je udeležil sam cesar. Vpričo cesarja so se približali
avstrijski topničarji sovražnim utrdbam. In začelo se je streljati semtertja.
Cesar sam je bil ves čas v ognju. Da dojde prvi v mesto, razjaha svojega
konja in prekorači mestni jarek na brunu, ki je bilo ostalo od starega mosta.
Spremljalo ga je samo nekoliko častnikov. Jahali so po ulicah sredi so¬
vražne množice na veliki trg. Tu so pozdravili cesarja bataljoni, ki so dospeli
ravnokar z nasprotne strani.

9. cesarjeva ženitev.

24. dne meseca aprila 1. 1854. se je izvršila na Dunaju poroka našega
cesarja s hčerjo bavarskega vojvode Maksa, vojvodinjo Elizabeto. V avgu-
štinski cerkvi, v kateri je bleščalo okolu 3000 sveč, je bilo poleg krono-
vinskih odposlancev, uradnih in drugih dostojanstvenikov ogromno število
najodličnejšega občinstva.

Vsi narodi so se radovali cesarjeve poroke. Tudi naš narod ni zaostal.
Molil je molitve za srečo in blagost nove zveze.

Srečno so tekla leta cesarju in dražestni njegovi soprogi, ki mu je
povila 5. dne meseca marca 1. 1855. hčerko Zofijo, 12. dne meseca julija
1. 1856. Gizelo, 21. dne meseca avgusta 1. 1858. pa cesarjeviča Rudolfa. To
so bili dnevi veselja za srečno družinico v dunajskem dvorcu, pa tudi za
vso veliko družino narodov avstrijskih. Žal, da je 29. dne meseca maja
1. 1857. umrla cesarju hčerka Zofija. Ta dan je žalovala s cesarjem vsa Avstrija.

10. železnica čez Semering.

Malokatera železnica je provzročila toliko truda, kakor ga je provzročila
južna železnica. Dolgo so se trudili, da bi našli najboljšo pot. Največ zaslug
si je iztekel za to železnico nadvojvoda Ivan, prijatelj planinskih dežel, za
katerih gospodarsko povzdigo in duševno prosveto je storil on mnogo.

L. 1848. so začeli graditi progo čez Semering, a šele 1. 1854. je izgotovil
ženijalni Ghega to velikansko delo.

To je bilo življenje v Ljubljani, ko je prisopihala 18. dne meseca
avgusta 1. 1849. ob treh popoldne prva lokomotiva iz Celja v Ljubljano! —

L. 1850. so začeli zidati železnico iz Ljubljane v Trst. To so dovršili
še le 1. 1857.'

Od glavne proge pa so izpeljali kmalu stranske proge, kakor od Zida¬
nega mostu v Sisek i. t. d.

9

11. bitka pri Solferinu.

L. 1859. se je vnela zopet vojna na Laškem. Tudi te se je udeležil naš
cesar osebno. Že 24. dne meseca junija so vojevali odločilno bitko pri Sol¬
ferinu proti združenim Lahom in Francozom. Naši so se borili kaj hrabro.
Cesar sam je stopil pred graničarje rekoč: „Naprej, junaki, tudi jaz
le h ko izgubim ženo in dete!“  Upal je, da bode premagal sovražnika,
ki je bil v premoči. Pozno na večer so zapustili naši bojišče v popolnem
redu. Kmalu potem je bil sklenjen mir. Cesar je moral odstopiti Lombardijo,
ki je bila itak že izgubljena. Avstriji je ostala na Laškem samo še Benečija.

12. cesar v družbi svojih bratov.

Iz tistih časov je slika, ki kaže našega cesarja v družbi svojih bratov
nadvojvod Maksimilijana, Karla Ludovika in Ludvika Viktorja. Najbolj ljub
je bil našemu cesarju nesrečni nadvojvoda Maksimilijan, ki je umrl zgodne
smrti, kot cesar mehikanski. Grad Miramar pri Trstu nas spominja, da je
bival rad v južnih krajih.

13. povodenj v Brigitenau 1862.

Blizu Dunaja teče največja reka Avstrije, Donava. Ker pada tu voda
le malo in je svet raven, zaraditega je Donava večkrat sosebno spomladi
preplavila vso okolico in tudi predmestja Dunaja. Največja pa je bila po¬
vodenj 1. 1862. Cesar sam se je peljal vsak dan s čolnom v preplavljene kraje,
da je nadzoroval dela ter skrbel, da ljudem ni nedostajalo hrane. Skrbel je
tudi, da so uravnali strugo Donave in jo obdali s trdnimi nasipi. Od tega
časa je Dunaj varen pred povodnijo.

14. bitka pri Kustoci.

L. 1866. se je trudil naš cesar, da bi odvrnil vojno. Vse ponudbe in
pogoje sta odklonili Prusija in Italija. In završela je vojna na severu in na
jugu. Italijani so poveljevali 200.000 mož močni vojski. Ti je postavil na¬
sproti nadvojvoda Albrecht pri Kustoci le 120.000 mož. Vse te vojake vodi
naš vrli vojskovodja proti levemu laškemu krilu. Jako hrabro so se bojevali
začetkoma avstrijski konjeniki. Z drznostjo so dosegli velik uspeh. Vrli konje¬
niki so olajšali pešcem napad. In po hudem boju se mora umakniti sov¬
ražnik. Slavna je bila zmaga. A bila je tudi krvava. Izgubili smo blizu
8000 mož mrtvih in ranjenih. Sovražnik je izgubil še več.

15. bitka pri Visu.

Kar je Lahom izpodletelo na kopnem, poizkusili so popraviti na morju
s svojim močnim brodovjem. Daši je imela Italija močnejše brodovje, je
pokazal poveljnik Tegetthoff venderle vsemu svetu, kaj zmore mož, če so
ladje lesene, a srca jeklena.

to

16. dne meseca julija je odplul laški poveljnik Persano s 34 ladjami
iz luke jakinske, da prežene ..avstrijske ribiške čolne" iz Adrije. Lahi so za¬
čeli streljati na otok Vis. Zdajci prijadra Tegetthoff z avstrijskim brodovjem.

Italijanski admiral Persano je zapustil hitro glavno ladjo »Kralj Laški"
in se ukrcal na drugo ladjo, misle, da bo tam bolj na varnem. Ker je na
ladji »Kralj Laški" ostala njegova zastava, poveljniki drugih ladij niso vedeli,
kje je admiral. In to je provzročilo mnogo zmešnjav.

16. oklopnica „Kralj Laški“ se potopi.

Začne se boj. Nasprotniki se pomešajo in streljajo drug na drugega.
Grozno odmeva grom topov čez morje do dalmatinskega obrežja. V najlju-
tejšem boju in z vso silo se zadrvi Tegetthoff s svojo ladjo v največjo ladjo
»Kralj Laški" ter jo potopi. Tudi druge laške ladje so bile kmalu zelo po¬
škodovane. Marsikatera se je potopila. Marsikatera je zgorela. Res grozno-
veličasten konec slavni bitki, na katero smemo biti ponosni vsi Avstrijci,
soscbno še Jugoslovani. Zakaj naši bratje so bili junaki jeklenih src, ki so
izvojevali najslavnejšo pomorsko zmago naše dobe in rešili Avstriji vojno čast.

17. bitka pri Kraljevem Gradcu.

V tem se je vnel ljut boj na Češkem. Proti Avstriji je zbral pruski
kralj 320.000 mož. General Benedek je imel le 240.000 vojakov. Tudi se je
v bojih pokazalo, da naša vojska nima tako izvrstnega orožja, nego ga je
imela pruska vojska. Naši so imeli stare puške in so bili vajeni pokazati
sovražniku svojo hrabrost s puškinim kopitom in z bajonetom. A kaj koristi
hrabrost, če ti pa sovražnikove puške pobijajo vojake kar četoma, še predno
se mu morejo približati. Odločilen boj se je vnel končno 3. dne meseca ju¬
lija pri Kraljevem Gradcu. Že se je pripravil Benedek, da naskoči prusko
središče. Zdajci dospe pruski kraljevič z novimi četami na bojišče in pritisne
na desno avstrijsko krilo. Prusi pritiskajo od vseh strani. In proti večeru je
moral Benedek ukazati, da se vojska umakne.

18. konjenica brani pri Kraljevem Gradcu umikajoče se pešce.

Z neizrečno hrabrostjo je branila umikajoče se čete naša konjenica. Do
zadnjega moža so vztrajali topničarji pri svojih topovih. Vse zaman!
Bitka je bila izgubljena. Benedek se je moral umakniti proti Olomucu. Tam
je zbral svojo vojsko.

V Pragi so 23. dne meseca avgusta sklenili mir Avstrijci in Prusi. Na
Dunaju pa so ga sklenili 3. dne meseca oktobra Avstrijci in Lahi. Italija je
dobila Beneško. In laška meja se je jela dotikati slovenske zemlje.

19. kronanje avstrijskega cesarja ogrskim kraljem.

Takoj po vojni sq se nadaljevala pogajanja z Ogri. Ogrska sprava je
bila kmalu gotova. Ž njo je bil gotov tudi dualizem, t. j. razdeljena je bila
država v dve polovici.

11

Ogri so dobili svoje ministrstvo. Le zunanje zadeve ostanejo skupne
obema državama. Tudi vojska se ne razdeli.

Ko je cesar podpisal diplomo, v kateri potrjuje ogrsko ustavo, so ga
venčali v ogrski prestolnici slovesno ogrskim kraljem. Pri ti redki slavnosti
je imel madjarski narod priliko, pokazati svoje navdušenje in bogastvo svojih
velikašev. Bil je slaven dan. Zakaj narod se je radoval po dolgem boju
pridobljene samostalnosti. Bil je pa tudi slaven dan v življenju cesarjevem.

20. cesar otvori jubilejno razstavo 1. 1873.

L. 1873. smo slavili 25 letno vladanje našega presvetlega cesarja. V
proslavo te slavnosti so otvorili na Dunaju svetovno razstavo, ki je bila
največja razstava do takrat. Bila je namreč 233 ha velika. Od takrat postav¬
ljenih poslopij stoji še sedaj velikanska rotunda. 53.000 razstavljalcev se je
udeležilo te razstave. In obiskalo jo je več, nego sedem milijonov in pol ljudi.

21. razstava.

Žalibog, da je nastal takrat denarni polom, pri katerem so izgubili av¬
strijski narodi nad 6000 milijonov kron. Spekulacije v zadnjih letih so bile
preveč drzne in nevzdržljive. In konec vsemu je bil polom, ki pa ni uplival
sosebno na obisek svetovne razstave.

22. slavnostni izprevod.

Ena najlepših slavnosti je bil obhod, ki so ga priredili Dunajčani
2. dne meseca decembra 1. 1873. našemu presvetlemu cesarju. Udeležile so se
ga vse dunajske godbe. Povsod je bilo mesto krasno razsvetljeno in kamor
je prišel cesar, povsod ga je pozdravljal narod burno in presrčno.

Še lepši je bil slavnostni izprevod, ki ga nam kaže slika.

Na cesarjevo priporočilo se je začelo v tem letu ganljivo tekmovanje,
kako bi se najlepše izkazala dobrodelnost, otrti revežem solze in pomagati
tistim, ki so v stiskah.

23. bitka pri Stolacu.

Preteklo je od takrat nekoliko let. V Bosni in v Hercegovini se je
morala bojevati uboga raja s Turkom vedno silnejše. Iz malega upora v
Bosni in v Hercegovini se je izcimila krvava vojna Turčije s Črnogoro in
Srbijo. Konečno je posegla vmes Rusija ter strla na bojišču turško moč.
Verski, politični in gospodarski oziri so prisilili Avstrijo, da je 1. 1878. po¬
slala v soglasju z evropskimi velevlastmi svoje vojske iz Hrvatske v Bosno
in iz Dalmacije v Hercegovino. Upali so dolgo, da bode mogoče zasesti obe
deželi brez boja. Varali so se. Zakaj, ko se je bližala vojska krščanskega
cesarja, zabesneli so proti nji ljuti Turčini ter jo napadali najraje zavratno.
Kljub temu je na rojstven dan našega cesarja, t. j. 18. dne meseca avgusta
1. 1878. vsplapolala nad Sarajevom avstrijska zastava.

12  -

Domov se ni vrnil marsikateri vojak. Zakaj ubitih je bilo nad 800,
ranjenih pa nad 4000. Hudi boji- so bili n. pr. pri Stolacu, ki ga nam kaže
slika. Tu so se branili naši proti desetkratni premoči.

24. bitka pri Jajcu.

Najbolj se je odlikoval naš domači 17. pešpolk v bitki pri Jajcu. Turki
so bili dobro zavarovani. Kljub temu so jih naši premagali in jih mnogo
ujeli. Uplenili so tudi več topov. Ponosni smemo biti na svoje domačine, ki
so se izkazali v bojih tako, da je pisal njih poveljnik vojvoda Virtemberški:
„Zahvaljujem se 17. polku za njegova izvrstna dela, ki nimajo
vrste!... Zahvaljujem se mu za hladnokrvno mirnost, red in
hrabrost na bojišču, s katero je radovoljno in veselodušno
zmagoval in prenašal ogromne težave in trpljenje v grozno
neugodnih krajih in vremenskih razmerah!... Ni je boljše
vojske, nego je ta polk in pa slavni 10. lovski bataljon, ka¬
terih veljavo sem izpoznal v petih letih, kar sem jim bil jaz
poveljnik!"...  In nadvojvoda Ivan Salvator je te bataljone imenoval
„gardo avstrijske vojske".

25. stara cesta v Sarajevu.

V zasedenih deželah se je začelo novo življenje. Na mesto turških
predpravic in samopašnosti turških uradnikov in poturčenih plemičev je
stopila postava avstrijska, ki nalaga vsem enake dolžnosti in varuje enake
pravice vseh, bodisi mohamedanec, bodisi katoličan, bodisi pravoslaven. Av¬
strijski vojaki so zasedli najvažnejša mesta in zatrli tekom nekolikih let
ustaše. Došli so sodniki, inženirji, učitelji in duhovniki avstrijski. Začelo se
je pravično pravosodje. Nič več niso drli kmeta zaradi davkov.

26. nova cesta v Sarajevu.

Avstrija izvršuje prevzeto nalogo, da širi v „Novi Avstriji", tako so
nekateri nazvali zasedene dežele, duševno in gmotno omiko. Večja mesta v
Bosni in v Hercegovini so povsem spremenjena. Najbolj napreduje Sarajevo.
To se vidi iz zadnjih dveh slik.

27. cesar v Szegedinu.

L. 1879. je porušila reka Tisa na Ogrskem skorej vse mesto Szegedin.
Poplavila pa ni samo mesta, temveč tudi okolico. Naš cesar se takoj odpelje
na Ogrsko v Szegedin, da potolaži nesrečne meščane. Nesrečni prebivalci
so rešitelju poljubljali roke in se mu zahvaljevali. Cesar je podelil veliko
podporo. Ker so tudi od drugod došle podpore, je vscvelo lepše mesto
kakor je bilo poprej. Naredili so tudi močan nasip. In sedaj mesto ni več
v nevarnosti pred povodnijo.

13

28. votivna cerkev.

18. dne meseca marca 1. 1853. je bil cesar v smrtni nevarnosti. Napadel
ga je z bodalom krojač Libeny. Le slučaj je zahvaliti, da rana ni bila ne¬
varna. Ko je zapustil cesar prvič sobo, je šel v krasni hram sv. Štefana, da
zahvali ondi Boga za rešitev. „Postavimo temu dogodku trajen spo-
menik!“...  Tako se je razlegalo po širni državi. „V hiši božji smo
slavili rešitev cesarjevo, hiša božja bodi spomenik, ki ozna¬
njaj svetu hvalo in veselje Avstrije!"  . . . Tako se je čitalo v pozivu,
s katerim so jeli nabirati darove za obljubno ali votivno cerkev. Od povsodi
so darovali ljudje. In nabrali so denarja ne samo za votivno cerkev, temveč
toliko, da so sezidali še osem drugih votivnih cerkev in ustanovili 482 dobro¬
delnih ustanov. 24. dne meseca aprila 1. 1879. ob slavnosti petindvajsetletnice
poroke, so blagoslovili to cerkev na najslovesnejši način.

29. Rudolf.

Cesar je bil takrat na vrhuncu svoje sreče. Drugo leto se je radoval
poroke svojega edinega sina Rudolfa z nadvojvodinjo Štefanijo. A nekoliko
let pozneje se prično za našega cesarja leta bridke žalosti. Nad vse grozen
je bil za cesarja in za vso presvetlo habsburško rodbino 30. dan meseca
januarja 1. 1889., ko sta izgubila cesarska roditelja svojega edinega sina,
nado Avstrije, nadvojvodo cesarjeviča Rudolfa.

30. potres v Ljubljani.

Cesar se je veselil, ako je mogel pomagati drugim v nesreči. O veliki
noči 1. 1895. je vršil v Ljubljani grozen potres dolgo časa svoje pogubno
delo. Pokalo je zidovje, podirali se stropi, grmeli na ulice in ceste dimniki
in se rušile hiše. Prestrašeni prebivalci so bežali pod milo nebo in prosili
Boga pomoči. Na tisoče jih je moralo bivati v praznih sodih, v zabojih, v
barakah in v železničnih vozovih. Zdajci so jeli podirati in podpirati hiše v
Ljubljani in po sosednih krajih.

Beda je bila nepopisna, škoda neizmerna. A našla so se dobra srca.
Darovali so domačini in tujci darove ubogim rojakom. Najbogatejši dar je
daroval cesar. Sam pa je prihitel v Ljubljano in si dobro ogledal vse mesto.
Ko je odšel, je del na kolodvoru: »Strmim nad velikostjo ne¬
sreče!... Kar sem videl, je več, nego sem pričakovali... Bo¬
dite uverjeni, storim vse, kar morem, da dobita mesto in de¬
žela izdatne pomoči!"  —

Ljubljani je vdehnil cesar obilo novega upa v boljšo bodočnost. In le
presvetlemu cesarju se mora zahvaliti bela Ljubljana, da je sedaj krasnejša,
kakor je bila pred potresom.

31.—34. jubilejska razstava.

L. 1898. je praznovala Avstrija 50 letno vladanje našega presvetlega
cesarja. Na Dunaju v pratru so otvorili radi tega prelepo in poučno jubi-

14

lejsko razstavo. Ta razstava naj bi pokazala neizmerne izpremembe, ki so
se izvršile tekom zadnjih 50 let.

Tukaj se je lehko sledilo napredku na vseh toriščih človeškega delo¬
vanja: kmetijstva in rokodelstva, obrti in trgovine, prometa in šolstva, zdrav¬
stvenih zadev, preskrbovanja revežev itd.

Kakor 1. 1873. so tudi v tem letu vprizorili krasen jubilejski izprevod,
katerega začetek vidite na ti sliki.

35. poklonitev učencev.

Najlepša slovesnost v jubilejskem letu 1898. je bila poklonitev dunajske
mladine. Dunajski župan dr. Lueger je zbral 24. dne meseca junija vse
učence. Od vseh strani so prihiteli dečki in deklice, da razvesele svojega
cesarja. To se je videlo mladini raz obraz, ko je korakala mimo šotora, v
katerem je bil presvetli cesar. Ginjen je gledal naš cesar mimo korakajočo
mladino. Bilo je iste nad 70.000.

36. cesarica Elizabeta.

10. dne meseca septembra 1. 1898. proti večeru se je razširila bliskovito
širom sveta in prodrla kmalu v najoddaljenejša sela strašna novica: „Naša
cesarica Elizabeta — umorjena!"...

Ona, ki ni storila nikomur nič zlega, ki je delila vse svoje življenje
le dobrote, je padla pod bodalom podivjanega morilca. Na tuji zemlji, ob
cvetočih bregovih genevskega jezera, daleč od ljubljenega soproga in doma¬
čije, ko je iskala zdravja in olajšave težkim bolečinam, je morala izdehniti
svojo blago dušo. Ona, ki je hodila vedno tiho in mirno svoja pota, ki je
pomagala tisoče in tisoče ljudem iz stisk in nadlog je morala umreti
nasilne smrti! —

V soboto 10. dne meseca septembra I. 1898. gre cesarica Elizabeta v
mestu Genovi v Švici peš do bližnjega pristanišča. Zdajci skoči izza drevesa
mlad človek, leti mimo cesarice in jo sune z nabrušeno trioglato pilo v
prsi levo stran. Bliskovito je izvršil zločinec, divja zver v človeški podobi,
svoj čin. Cesarica sama ni vedela, kaj se je zgodilo. Kmalu nato je omed¬
lela. In črez nekoliko časa je bila mrtva.

37. pogreb cesarice Elizabete.

Pogreb cesarice Elizabete je bil v soboto 17. dne meseca septembra
ob 4. uri popoldne. Takega izprevoda še ni videl Dunaj izlepa. Zbralo se
je na Dunaju mnogo tujih vladarjev, zastopnikov vladarskih hiš, odposlancev
mest i. t. d. Ob 4. uri so v dvorni cerkvi, v kateri je ležala cesarica na mrt¬
vaškem odru, dvignili dvorne sluge krsto, ter jo nesli na mrtvaški voz, v
katerega je bilo upreženih osem parov konj, da jo popeljejo v kapucinsko
cerkev, v kateri je cesarska rakev.

Cesar je s člani cesarske rodovine in tujimi gosti čakal izprevoda v ka¬
pucinski cerkvi. Ko je izprevod dospel pred cerkvena vrata, prenesli so krsto

15

v cerkev. Tu je opravil kardinal Gruscha z velikim spremstvom mrtvaško
opravilo. Cesar je ves čas stal in se držal vojaški. Roke je imel sklenjene
v molitev. Težko je potem stopal za krsto, katero so nesli v rakev. K zad¬
njemu počitku so položili blago gospo, avstrijsko cesarico, ki ji je bilo v
življenju prisojeno toliko gorja in tako žalostna smrt.

38. cesar na vojnih vajah.

Cesar je vrhovni poveljnik naše armade. Zaraditega se uveri vsako
leto, kako je kaj njegovo vojaštvo izvežbano. Na lastne oči hoče videti, če
zna dobro streljati in se vrlo boriti. Potuje torej v one kraje, kjer vadi vo¬
jaštvo svoje velike vaje, vojne vaje imenovane. Na teh vajah morata častnik
in preprost vojak pokazati, kako bi se kretala, ako bi prišlo do resne vojne
s tujo državo. Cesar sedi na svojem čilem konju in pazno gleda gibanje
borečih se čet. Večkrat jezdi za njimi in ako pride do cestnega jarka, se
požene čezenj s pravcato mladeniško čilostjo.

39. parada na Schmelz.

Pri glavnem mestu naše države, velikem Dunaju, je veliko vojaško vež-
bališče. Vsako leto na cesarjev rojstven dan — ako je cesar takrat na Du¬
naju — se zbere vse vojaštvo Dunaja na tem vežbališču in naš cesar se
potem uveri, v koliko je napredovalo vojaštvo.

40. cesar v Pulju.

A tudi za napredek naše mornarice se naš cesar jako zanima. Zaradi¬
tega se pelje večkrat v vojna pristanišča v Pulj, da je navzoč velikim po¬
morskim vojnim vajam ali pa dovršitvi te ali te ladje.

41. cesar na lovu.

Jeseni začno veti jesenski vetrovi. Gozd se obleče v novo obleko
in sprejema razne goste. Po njem se pode zajci, srne in jeleni. Lovcem
zavre kri in z nabito puško slede razno žival. Udeležimo se v duhu tega
lova. Vse je tiho. Tuintam zašusti med odpadlim listjem. Kar zašumi med
grmovjem. Upadajoče veje pokajo. Pripodi se ponosen jelen, ki beži ves
preplašen čez drn in strn. Zdajci se začuje pok. In lepa žival se zgrudi, od
krogle zadeta, mrtva na tla. Lovec, naš cesar, gre po dnevnem delu v gozd
in goro, da se veseli lepe prirode in si z lovom krajša čas.

42. grad v Miirzzustegu.

Naš cesar ima nekoliko lovskih gradov. Največkrat počiva v vlaku.
Zjutraj rano se odpravi na lov in zvečer se pelje zopet na Dunaj. Čestokrat
se vozi vso noč. Silni posli ne dopuščajo našemu cesarju, da bi se oddaljil
za dalj časa z Dunaja.

16

43. procesija sv. Rešnjega Telesa na Dunaju.

Minili so lepi velikonočni in binkoštni prazniki in bliža se praznik
sv. Rešnjega Telesa. Kako lepo so okrašene hiše, mimo katerih se pomika
procesija! Najlepša pa je procesija na Dunaju. Saj se tudi cesar udeleži te
procesije, ki se vije po bogato okrašenih in razsvetljenih dunajskih ulicah.
Kako ponosen je dobri Dunajčan, ko vidi v izprevodu svojega cesarja, ki ga
je vanj uvrstil čut pobožnosti in odkrito češčenje sv. Rešnjega Telesa! —

44. spremstvo cesarja.

A ne samo cesar, temveč vse cesarjevo spremstvo, se udeleži vsako leto
procesije sv. Rešnjega Telesa. V prvi vrsti vidimo nadvojvode in druge do¬
stojanstvenike iz cesarskega dvora.

45. gardisti.

Cesarjevi čuvaji, gardisti, delajo red v čast sv. Rešnjemu Telesu. Njih
krasne obleke in postave izdatno povzdigujejo veličastnost procesije.

46. duhovščina.

Zanima nas tudi duhovščina, ki se udeleži vsa procesije sv. Rešnjega
Telesa.

47. dvorna kapelica.

Ko prebivalci Dunaja še spe, sedi naš cesar za mizo. Zunaj njegove
palače ni žive duše. Vse še zakriva gosta jutranja megla. Skrb za njegovo
ljudstvo mu ni dala spati! ... Tu sedi pri pismenih prošnjah, ki so mu jih
predložili njegovi uradniki. In on jih rešuje po svojem modrem preudarku.

Tako se zmanjšuje kup spisov. Tako mineva ura za uro. Kar se za¬
čuje zvon, ki vabi k jutranji sv. maši. Cesar vstane ter odide v dvorno kapelo.
Tu moli molitve k Bogu za blagost svoje države.

Po končani službi božji gre v svoje dvorane. Tu ga čakajo višji
uslužbenci, ki mu poročajo o raznih prigodkih v širni državi. Pazno posluša
cesar poročila ter odredi takoj vse potrebno.

Pozneje gre v sprejemno sobo. Tu ga čaka slikovita družba.

Kdor hoče priti do cesarja, se mora oglasiti nekaj dni poprej v cesar¬
jevi zasebni pisarni in povedati, kaj hoče. V ponedeljek in v četrtek pa vspre-
jema cesar vsakogar. V predsobi čakajo, da jih pokličejo k cesarju. Tu je
zbrana kaj slikovita družba. Tu vidiš ljudi vseh stanov: kardinala, kaplana,
tajnega svetnika, malega uradnika, bogatega kneza in ponižnega kmetiča.
Pazno posluša cesar vse prošnje ter jim odgovori takoj. Praznih obljub ne
dela. Naravnost pove, zakaj ne more uslišati prošnje, ali pa obljubi, da bo
ukazal, da se bo zadeva pravično preiskovala in rešila.

48. godba koraka proti cesarskemu dvorcu.

Ura bije eno. Od daleč se začuje na cesarskem dvorcu boben vojaške
godbe. Svirajoč živahno koračnico, koraka godba proti cesarskemu dvorcu.

17

2

Spremlja jo pisana množica. Tu vidimo visoko gospodo, vojaka, de¬
lavca, domačina in tujca. Zdajci stopimo na dvorišče cesarskega dvorca.
Godba zasvira in ob oknu zagledamo cesarja, ki posluša pazno mogočne
akorde vojaške godbe. Zadovoljno zre na množico, ki je porabila opoldanski
počitek v to, da ga pozdravi na njegovem domu.

49. Ischl.

Vroče poletje je tu. Bližajo se prijetne počitnice. Tudi cesar si izbere
senčnat prostor, kjer se oddahne za nekaj dni od trudapolnega dela. Na
bregove rajskih jezer, med osvežujoče zelenje in žuboreče potoke divnega
Salzkamerguta si je postavil v Ischlu svoj grad, kjer preživi po vseletnem
trudu svoje najlepše ure. Tam živi v krogu svojih hčera in se veseli svojih
dobrih vnukov in vnukinj.

50. cesar Franc Jožef I.

2. dne meseca decembra t. 1. bode dana slovenskemu narodu prilika,
ponoviti prisego neomahljive zvestobe, katere ni v šestih stoletjih nasproti
svoji svetli dinastiji nikdar prelomil, pač pa o nji dajal vedno svedoštvo po
brezbrojnih bojiščih, kjer so prelivali njegovi sini kri za vladarja in dom.
Dolžnost naša bodi, da se zahvalimo takrat za neizmerno milost in blago-
naklonjenost, s katerima je obsipaval naš presvetli cesar v teku slavnega vla¬
danja naš narod ter tako spajal vedno ožje vez neminljive ljubezni med seboj
in podaniki. Vzkliknimo takrat, a vzkliknimo tudi dnes: „Vsegamogočni
Bog, podaljšaj dragocene dni Njegovega Veličanstva do naj¬
skrajnejše meje človeškega življenja v srečo in blagost celo¬
kupne države in našega naroda!"...

Čut radosti in hvaležnosti nas navda, ko se domislimo visokega po¬
krovitelja in zaščitnika šole in prosvete, našega preljubega deželnega kneza.
Zato je naša dolžnost, da se ga domislimo dnes ob priliki naše okr. uči¬
teljske konference.

V to pač ni treba besedi. Zakaj vsakega pravega patrijota srce se itak
ogreje, ko se domisli svojega ljubljenega cesarja.

Poživljam Vas torej, da v izraz svoje iskrene ljubezni do
našega presvetlega cesarja zapojete prav iz polnega srca
našo prekrasno cesarsko pesem! —


18

II.

Konferenčno poročilo c. kr. okraj. šol.

nadzornika Ljudevita Stiasnega.

«

1. vzgoja nravno zanemarjene mladine.

Vsi narodi širne in mogočne Avstrije se pripravljajo na veliko slavnost
— 60 letnico — odkar vlada Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I.

Ta patriotična slavnost bo združila zopet vse narode naše države, da se
v obnovljeni udanosti zbero okolo prestola našega preblagega vladarja, ki
vrši skozi toliko let v najtežavnejših razmerah, zadet čestokrat od krutih
udarcev usode, neutrudno in vestno svoje dolžnosti ter daje tako vsem
svojim podložnim najlepši izgled delavnosti za skupno blagost.

Šestdeset let je res dolga doba. Drugod bi se vrstile šumne slavnosti.
Naš presvetli cesar pa odklanja, ako mu je le moč, vse slavnosti, ki se hočejo
prirediti njemu v proslavo ter priporoča, da se naj ta denar porabi raje v
prid dobrodelnih ustanov. Zato so označene vse znamenite dobe tekom
življenja cesarja Franca Jožefa I. po dolgi vrsti ustanov, ki bodo posredovale
njegov spomin našim potomcem boljše, nego bi ga posredovali razni spo¬
meniki iz kamna in brona.

Vsled želje našega dobrega vladarja bodo ustanove o priliki 60 let¬
nega Njegovega vladanja namenjene v prvi vrsti v izboljšanje vzgoje otrok.
In vsekako se bode rešilo s temi ustanovami mnogo nravno zanemarjenih in
zapuščenih otrok iz blata, v katerem bi se drugače utopili.

Lepa želja našega preblagega cesarja bode obrodila stoteren sad. Ker
je sedaj zanimanje za primerno oskrbovanje zapuščenih in nravno zanemar¬
jenih otrok vedno bolj živahno, nadjati se smemo, da bode napredovalo
zanimanje za to mladino s temi ustanovami tudi v nas. Trdi se lahko, da
je napočil nov čas, nova doba, v kateri se ne bode upoštevala samo vzgoja
otrok, temveč se bode upoštevala tudi javna skrb za nravno zanemarjeno

!9

mladino. Povsem opravičeno imenujejo zaraditega nekateri to stoletje -
stoletje otroka.

Bil je že skrajni čas. Saj je naraščalo število nravno zanemarjenih otrok
v nekaterih krajih strašno. V Nemčiji je n. pr. naraslo prebivalstvo od 1882.
do 1896. leta za 15 - 8 °/ 0 , ono obsojenih pa za 38’5°/o, a mladoletnih obso¬
jencev pa celo za 44-1 °/o.

Da so v tem oziru na Kranjskem v nekaterih krajih kaj žalostne raz¬
mere, je dokazalo v letu 1905. poizvedovanje o številu nravno zanemarjene
mladine in o vzrokih te zanemarjenosti. Iz poročil sodišč, župnih uradov in
šolskih vodstev se je dognalo, da provzročujejo posurovelost mladine:
1. roditelji otrok, ki so vdani opojnim pijačam. Neugodno upliva na nravnost
otroka tudi, ako mati pred porodom preveč dela in je preveč razburjena.
Taki otroci podedujejo te napake. 2. razmere, v katerih živi otrok do 14. leta,
ki ga dovedejo do pregrehe. Pri vzgoji otroka k redu, snagi in dostojnosti
upliva največ rodbina. Ta da otroku dober izgled ter mu podeli zaslombo.
Ako pa živi mož v neslogi z ženo, ako sta oba pijanca, morda celo pre-
šestvenika, potem o dobrem izgledu ni govoriti. Resna nevarnost posuro-
velosti preti mladini tudi, ako je oče ves dan zaradi dela odsoten in mu mora
pomagati tudi mati in so otroci prepuščeni samemu sebi in se potepajo po
ulici. Ure, ki jih prežive otroci s svojimi roditelji, ne morejo izbrisati drugih
slabih uplivov.

Zanemarjenju mjadine so posledica tudi sedanje družabne razmere z
ozirom na slabo gospodarsko stanje roditeljev. Gospodarske razmere v se¬
danjih časih čestokrat ne silijo le moža, temveč silijo tudi ženo na delo
in pomagati preživljati rodbino. Dognano je, da mati, ki sama težko dela,
ne more vzgajati otrok. Delo delavčevih žena in otrok je torej nevarno
nravnosti delavčeve rodbine. Poleg tega se pokvari mladina tudi v onih
tesnih luknjah, kjer bivajo, prisiljeni po revščini, sužnji in sužnje naše mo¬
derne družbe.

Najložje pa propadejo otroci, ki nimajo lastne rodbine, sirote in zapu¬
ščeni nezakonski otroci. Zelo slabo upliva tudi na otroke, ako dobivajo
denar, ko štejejo komaj štirinajst let, ko se še ni dovolj utrdil njihov
značaj. Denar jih dovede -do nasladnosti, ki se še ne strinjajo z njihovo
starostjo. Ni čuda, da deklice nočejo potem več ustopiti v službo, temveč si
poiščejo delo v tovarnah, samo da si potem okrajšajo večere in nedelje
po svojem okusu.

Na podlagi vseh teh preiskav se toplo priporoča, da se naj oddajo
vsi nravno zanemarjeni otroci v posebno vzgojevališče n. pr. v salezijanski
zavod v Rakovniku pri Ljubljani. Nravno zanemarjenemu otroku se mora
preskrbeti drugo zavetišče, kar pa je zvezano v sedanjih razmerah z veli¬
kimi težkočami. V prisilni delavnici ljubljanski je enotna vzgoja te mešane,
po starosti, jeziku, temperamentu in predživljenju tako različne mlade mno¬
žice nemogoča. Zato nič ne koristi, ako se deček izroči v ta zavod.

20

Poročevalci soglašajo v tem: Klic, po okrepitvi moralnega čuta,
po verski vzgoji, po nadzorstvu šoli podvržene mladine, se
čuje od vseh strani. Pomagati pa se mora tudi ljudski šoli, ki
ima glede vzgoje zanemarjene mladine na razpolago neza¬
dostna sredstva. Manj vredni, duševno in telesno zaostali in
zanemarjeni otroci, ne smejo obiskovati šol z drugimi učenci,
da ne škodujejo nravnosti drugih otrok. Glede na discipli¬
narna sredstva pa se zahteva telesna kazen, ako ne pomagajo
druga sredstva.

Korist vzgojevališč za nravno zanemarjene in zapuščene otroke so pri-
poznali najprej praktični Angleži. Komisija, ki jo je določil angleški kralj
za preiskovanje vseh del v prid varstva otrok, se je izjavila sledeče:  „Uspeh
vzgojevanja nravno zanemarjene mladinev posebnih zavodih
se kaže v izdatnem znižanju števila hudodelstev odraslih,
najbolj pa mladoletnih. Tem šolam gre hvala, da so zatrle
tolpe zločincev mladoletnih v velikih mestih, da so znižale
število tatov ter obvarovale mladoletne obsojence, da niso
postali hudodelci iz navade. Nič manjša pa ni zasluga teh
šol,  da so obvarovale veliko število otrok pred pohujšanjem
po nravno zanemarjeni mladini, ki je bila dobro spravljena v
zavodih in s katero torej niso mogli priti v dotiko".

Jasno je, da od zanemarjenih roditeljev ni pričakovati dobrih otrok.
Toda tudi slab izgled slabih tovarišev provzroči mnogo zla. Ena garjeva
ovca lahko okuži vso čredo in en nravno zanemarjen otrok lahko izpridi vse
svoje tovariše. Posurovelost je nalezljiva, zato je tudi nevarna.

Kolike važnosti je, da rešimo posameznika, da ne propade nravno,
poučita nag sledeča izgleda: L. 1740. se je rodila na Angleškem Ana Tuhe.
V zgodnji mladosti je izgubila svoje roditelje ter je nravno popolnoma pro-
pala. Vzrasla je brez vzgoje. Ko bi jo Angleška poslala v primeren zavod,
obvarovala bi se velikih izdatkov.  Vsi njeni potomci, ki so jih našteli
834,  so bili vlačugarji in nravno propadli ljudje. In Angleška
je morala plačati doslej tem rodbinam nad pet milijonov
miloščine.

Ravnotako bridko obžaluje neka švicarska občina, da niso njeni pra¬
dedi poslali v vzgojevališče nekega Pavla Zero, ki se je porodil 1. 1700.
Pavel Zero je postal zarodnik mnogoštevilne rodbine vaga¬
bundov, ki provzročajo revni občini skoro nepremagljive
troske. Iz tega je razvidno, da je nespametno, če se nekatere
občine branijo malih troskov za vzgojevanje nravno zane¬
marjenih otrok, ker si nakopljejo s tem mnogo večje izdatke.

Vzgoja otrok je naravna posledica roditeljev. Bistvo vzgoje pa je
uvedba otroka v samostojnost, t. j. preskrbljenje z onimi lastnostmi in nauki,
ki ga usposobijo, da ostane čednosten ko se loči od svoje rodbine in ko
stopi kot samostojen člen v življenje.

21

Ni dovolj, da se usposobi otroka, da si pozneje služi svoj kruh, temveč
skrbeti se mora tudi za njegovo nravno izobrazbo. Nravna izobrazba usposobi
človeka, da se čuti členom celote, da ne stavlja svojih zadev vedno v
ospredje, temveč da tudi tuje primerno upošteva. Vzor nravnosti tiči v tem,
da se čuti največje zadovoljstvo v blagostanju drugih.

Država zahteva od očeta in matere, da vzgojita otroka v poštenega
človeka, v človeka, ki je skupnosti koristen in ki socialno ni škodljiv. Da
se to doseže, potrebuje vsak otrok ljubeznjive, neprestane vzgoje in nepre¬
stanega nadzorovanja do 16. leta. Kolikor bolj mora pogrešati otrok to vzgojo,
toliko bolj je izročen nevarnosti, da nravno propade. V največji nevarnosti
so sirote in zapuščeni nezakonski otroci. Pa tudi otroci onih roditeljev, ki
svoje otroke vedoma slabo vzgojujejo ali jih celo trpinčijo, so v nevarnosti.

Ti otroci so bili še pred nekoliko leti brez pravega varstva. Dandanes
pa je skrb za osebne razmere varovancev v prvi vrsti varstvenega in skrb¬
stvenega sodišča. Temu sodišču gre tudi nadzorovanje roditeljev in namest¬
nikov. A tudi dolžnost učiteljev je, da pazijo na duševno in telesno blagost
učencev in da delujejo na to, da se odpravijo opažene napake.

Znanost, postavodaja in uprava upoštevajo sedaj skrb za mladino bolj,
nego so jo upoštevale včasih. Predvsem se gre za to, da se odpravi ona
brezbrižnost, ki je nastala glede na zanemarjeno mladino v nas.

Dolžnost vseh prijateljev mladine je, da v tem oziru podpirajo varstveno
in skrbstveno sodišče. Temu sodišču se naj naznani, ako roditelji in njih
namestniki zlorabljajo svoje pravice ali otroka zanemarjajo. Sosebno se naj
javi sodišču, ako je potrebno, da se omejijo ali odtegnejo očetovske ali
materine pravice, da se postavi kak drug varih, da se otrok izroči kaki
drugi rodbini, ali da se otrok odda v kak pripraven zavod ali pobolj-
ševalnico.

Vse prebivalstvo naše širne Avstrije je prešinilo prepričanje o potrebi
in koristi varstva zanemarjene mladine. Osnovala so se zaraditega društva
za otroško varstvo in mladinsko skrb v vseh sodnih okrajih in upati je, da
bodejo ta društva delovala uspešno v prid bedne in zanemarjene mladine.
Vsekako se bode odslej omejila in preprečila zanemarjenost mladine izdatneje.

Kako bode olajšano delo učiteljem, ako se jim ne bode treba boriti v
ljudski šoli z nravno zanemarjeno mladino! In že zaraditega je dolžnost
vsakega učitelja, da podpira kolikor je le moč društva za otroško varstvo
in mladinsko skrb. S tem pa sledimo tudi intencijam presvetlega cesarja
Franca Jožefa I.

2. vzgoja otrok.

Da ni lahko ustreči šolskim predpisom glede šolske vzgoje učencev,
svedočijo nam vzgojne določbe v dokončnem šolskem in učnem redu. Uči¬
telju je treba napredovati ne samo v metodično-didaktičnih, temveč napre-
predovati mu je treba tudi v vzgojeslovnih vprašanjih. Zakaj ono, kar pri¬
dobi v tem oziru v učiteljiščih, ne zadostuje. Kdo bi torej ne bil vesel

22

napredka, ki ga kažejo predavanja pri naših roditeljskih sestankih! Kolik
je tudi napredek od prvega našega predavanja pa do predavanja strokov¬
nega učitelja Karla Humeka: „Matere, pripovedujte otrokom pravljice!“ S
prireditvami roditeljskih sestankov smo se uglobili v vzgojeslovna vprašanja
in sicer ne samo predavatelji, temveč uglobili so se tudi udeleženci —
učitelji. Učiteljem je torej koristno, da se udeležujejo mnogih roditeljskih
sestankov, še bolj pa, ako sami prirejajo roditeljske sestanke.

Najbolj koristijo roditeljski sestanki onim, katerim so namenjeni, t. j.
roditeljem naših učencev. Kakor pa se drevesa ne poseka z enim udarcem,
prav tako ne izboljšamo vzgoje otrok temeljito z enim roditeljskim sestan¬
kom. Ako pa ravnamo dosledno, bodo sadovi našega delovanja vidni prej
ali slej. Prepričani smo, da nam bodo mnogi roditelji hvaležni za naše nasvete,
ter da bode pridobila na ugledu s temi prireditvami tudi naša šola.

Roditelje si pridobimo najbolj po otrocih. Učencev pa si ne pridobi
učitelj samo z dobroto, temveč pridobi si jih v prvi vrsti s pravičnostjo. Stro¬
gega in pravičnega učitelja imajo učenci bolj radi, nego pa imajo mehkega,
ki uporablja v skrajni zadregi nedovoljena disciplinarna sredstva in je zaradi-
tega tuintam krivičen. Tudi šoli nasproten oče, spoštuje končno učitelja,
ako vidi, da ga ceni njegov otrok in kako lepo napreduje v vsakem oziru.

Mnogo se je že govorilo v naših konferencah, kako se naj izboljša
vzgoja učencev v naših šolah. Kljub temu je to vprašanje še vedno novo.
Kolike važnosti je pripovedovanje pravljic in povesti, razvidite iz prej ome¬
njenega predavanja: „Matere, pripovedujte otrokom pravljice!“ Dasitudi
sem že čestokrat priporočal pripovedovanje pravljic in povestij, kljub temu
se v naših ljudskih šolah pripoveduje čestokrat premalo. Tako razteg¬
nejo v nekaterih naših šolah v 1. šolskem letu obravnavo
mačke na tri ali celo na štiri tedne, samo da znajo končno
vsi učenci lepo po vrsti zdrdrati vse formulirane stavke,
mesto da bi v to obravnavo uporabili le en ali k večjemu
dva tedna in ostale tedne v obravnavo pripovedovalnega na¬
zornega nauka.  Neobhodno potrebno je torej, da se v naših podrobnih
učnih načrtih zabeleži tudi učna snov, ki se hoče obravnavati iz pripove¬
dovalnega nazornega nauka v 1. in v 2. šolskem letu. V višjih razredih pa
se greši še vedno tuintam s tem, da se obravnavajo v jezikovnih urah
tudi realna berila in ne samo etična berila. Tudi imajo stara berila premalo
etičnih beril. V vseh šolskih letih se mora določiti za vsak teden po en
vzgojevalni moment, a ti vzgojni momenti se naj zabeležijo v opombi v
tedniku. Da pa postopamo v tem oziru po zanesljivem načrtu, zabeležijo se
naj ti vzgojni momenti tudi v naših podrobnih učnih načrtih in sicer že
pred začetkom prihodnjega šolskega leta. A tudi pri realnem pouku, zlasti
pri petju, se lahko mnogo stori v vzgojnem oziru.

Predvsem se morajo učenci navaditi vljudnosti in sicer ne samo v šoli,
temveč tudi zunaj šolt. V tem oziru smemo zabeležiti v mnogih šolah lep
napredek. Kjer se pa učenci vedejo zunaj šole še vedno nevljudno, tam sc

23

sme soditi, da šola v vzgojnem oziru ne ustreza postavnim predpisom. Ker
se pa sodi učiteljevo vzgojno delovanje po vedenju učencev zunaj šole,
prizadevati si mora vsak učitelj, da doseže v tem oziru vsaj zadovoljive
uspehe.

Vzgoji otrok in nravnosti odrašenih koristi čitanje primernih knjig silno.
Seveda se pa morajo učenci nadzirati kaj in kako čitajo. Lepo je tudi, da
so se nekatere naše knjižnice pomnožile v toliko, da se že morejo upo¬
rabljati tudi od odraslih, ter se na nekaterih šolah skrbi tudi za čitanje
odraslih.

3. naša poljudna poučna predavanja.

Dosedaj imamo dogotovljenih 20 poljudno poučnih predavanj, ki se
razvrstijo tako:

I. Zemljepisje:

1. Lj. Stiasny: Potovanje v Carigrad.

2. „ „ „ „ Pariz.

3. „ „ „ na Vezuv.

4. „ „ „ k severnemu rtiču in na Spitzbergen.

5. J. Magerl: Potovanje okoli sveta.

6. „ „ „ skozi Švico v francosko rivijero.

II. Zgodovina:

7. Lj. Stiasny: Cesar Franc Jožef I.

8. K- Trost: Turki pred Dunajem.

9. „ „ Napoleon in njegovi časi.

10. M. Rihar: Papež Pij X.

III. Prirodopis  je:

11. Fr. Marinček: Schonbrunn ali ogledovanje raznih živalij.

IV. Poljedelstvo.

12. Fr. Lužar: Mlekarstvo.

V. Industrija:

13. K. Humek: Zidarsko gradivo.

14. Lj. Stiasny: Petrolej.

15. Fr. Marinček: Pridobivanje ali izdelovanje železa.

VI. Umetnost:

16 .

17.

karstvo.

K. Humek: Pogled v zgodovino umetnosti I. del. Stavbarstvo.

„ „ „ „ „ » II- del. Kiparstvo in sli-

VII. Krščanski nauk:

18. P. Bohinec: Zgodbe novega zakona.

19. J. Jerič: Zgodbe starega zakona.

24

Razno:

20. Lj. Stiasny: Škodljivost opojnih pijač.

20 poljudno poučnih predavanj, 10 skioptikonov s skoraj 1500 diapo¬
zitivi, 31 roditeljskih sestankov — to so števila, na katera smemo biti
ponosni.

4. škodljivost opojnih pijač.

V zmislu § 77 dokončnega šol. in učnega reda naj ne zamude učitelji
seznaniti šolsko mladino z najvažnejšimi pravili negovanja zdravja. Sosebno
živo naj ji pojasnjujejo škodljivost uživanja opojnih pijač vsake vrste.
Obrazlože naj ji tudi škodljivost pušenja tobaka v mladosti in nevarnosti
stalnega in čezmernega uživanja alkohola in pušenja tobaka.

Huda obsodba je torej protialkoholnega glasila „Zlate dobe“ v članku
„Alkoholizem v slovenskem slovstvu", ki trdi: „Naš slovenski učenec
se uči iz predpisanih knjig v šoli pitja!"  . . . Potrebno je torej, da
se učiteljstvo seznani s tem člankom. Ravnotako je tudi potrebno, da se za
to vprašanje bolj zanimamo in zaraditega sem sestavil na podlagi primer¬
nih skioptiških slik poljudno poučno predavanje: ..Škodljivost opojnih pijač".
Toplo priporočam, da se to predavanje, oziroma te skioptiške slike, pridno
uporabljajo v naših šolah, ter da krepko delujemo proti največjemu kvar-
ljivcu blagostanja in sreče narodov — alkoholu.

5. kako se naj slavi v naših šolah letošnji jubilej.

60 let — dve človeški dobi — že deluje v neumorni marljivosti in
zvestem in plemenitem izpolnjevanju dolžnosti naš presvetli cesar v blagost
in srečo avstrijskih narodov. Ne samo milijoni lastnih podanikov se klanjajo
letos v veselem slavnostnem razpoloženju svojemu ljubljenemu cesarju in
kralju, temveč tudi daleč preko mej naše monarhije se klanja svet našemu
presvetlemu cesarju. Tembolj mora primerno slaviti ta izredni jubilej avstrij¬
sko učiteljstvo, ki mu je dal naš predobri vladar krasen dragulj, šolski
zakon.

Kako se naj praznuje ta slavnost v naših šolah ?

Sodeč po pripravah, se vrš,e tudi v nekaterih krajih naših okrajev
prav lepe šolske veselice. A najsijajnejša bode pač ona v Krškem. Brez po¬
sebnih troškov pa nam omogoči primerno slaviti ta jubilej naše poljudno-
poučno, s skioptiškimi slikami združeno predavanje: „Cesar Franc Jožef I."
Sosebno letos naj se ta serija pridno izposojuje ne samo za primerne slav¬
nosti ali roditeljske sestanke, temveč tudi pri pouku. Da se pa more urediti
izposojevanje te serije, naj se oglasijo do sklepa šolskega leta ona šolska
vodstva, ki si hočejo izposodili te podobe, oziroma tudi skioptikon, še v tem
solarnem letu. Za jubilejno slavnost 2. dne meseca decembra t. 1. pa določa
dnevni red odlok c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z 7. dne meseca
maja t. 1., št. 8331. Preskrbljeno je torej, da se bode slavnosten dan slavil
na vseh šolah širne in mogočne Avstrije primerno in enako.

25

III.

Razvoj ljudskega šolstva za vladanja
cesarja Franca Jožefa I.

Predaval nadučitelj Bernard Andoljšek  iz Litije.

Redek, v svetovni zgodovini nenavaden jubilej praznujejo letos razno¬
rodni in raznojezični narodi avstrijski — 601etnico vladanja — Njega Veli¬
čanstva našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I.

Običajno je in skoraj bi lahko trdili, da je urojeno, da obhaja člo¬
veštvo take trenutke z nekako kričavo slovesnostjo, ki naj pokaže slavi-
telje, kakor tudi slavljenca, v vsi človeški vnanji bleščeči sedanjosti, ne meneč
se za bodočnost in ne za preteklost. A kakor je redek jubilej, ki ga sla¬
vimo letos, ravno tako je redka deviza, ali recimo želja, ki še ni našla so-
vrstnice nobenega jubilanta in ki jo je izrekel slavljenec, premodri naš
vladar, kako se naj praznuje ta v Avstriji edini jubilej, namreč, da se slav-
vnost praznuj v znamenju dobrotnih naprav, ki naj bodo izključno namenjene
naši bodočnosti Avstrije, naši mladini — otroku.

In ta želja pokaže našega jubilanta v vsi njegovi zlati dobrotnosti, v
vsi njegovi ozirljivosti, pokazuje nam demantno notranjost, ki jo je nosil
naš jubilant od svojega vladarskega nastopa, do današnjega dne, ko slavimo
601etnico Njegovega vladanja.

Za boljšo bodočnost našega najdražjega zaklada, naše
mladine, v boljšo bodočnost naše Avstrije!  . . .

Menda ga ni stanu v naši širni Avstriji, ki bi se veselil tega jubileja
bolj, nego je ravno učiteljski stan, kakor smo ravno mi avstrijsko uči¬
teljstvo in med temi ne zaostajamo nikakor mi slovensko učiteljstvo,
ki smo nekaki posrednji izvrševatelji želj našega jubilanta, onih želj, ki jih
je gojil in ukazal izvrševati v prid avstrijske mladine potom šolstva.

In razvoj šolstva v naši ljubljeni Avstriji se bliža z gigantskimi ko¬
raki svoji popolnosti, svoji dovršenosti, kar je- edina zasluga premodrega
vladarja, našega jubilanta.

26

Gospoda slavna! Zanimivo bi bilo pregledati podrobneje razvoj našega,
to je avstrijskega ljudskega šolstva v 601etni dobi našega premilostljivega
vladarja. To bi bila zanimiva slika vsega hatenja in delovanja našega jubi¬
lanta, ker tu bi videli, da naš jubilant ni izrekel le slučajno one vzvišene
devize za svoj jubilej: „Vse mladini!“  temveč, da gaje  ta deviza vodila,
kakor nekaka zvezda vodnica, ves čas Njegovega delovanja, od prvega ko¬
raka, ki ga je storil kakor 18 letni mladenič, ko je prevzel vladarstvo, pa do
današnjega dne, ko mu zlati večerno solnce Njegovo sicer usodepolno, a le
sreči svojih narodov posvečeno življenje.

Ne bom vam, gospoda, razkladal na dolgo in široko vseh onih po¬
drobnosti, ki so se vršile v dolgi dobi vladanja našega jubilanta in ki so
kolikortoliko v zvezi z razvojem ljudskega šolstva v Avstriji, temveč ozreti
se hočem le v krajših obrisih na ta razvoj.

Kakor je bilo 1. 1848. v političnem oziru žalostno in razburkano, ravno
tako žalostno in razburkano je bilo v gospodarskem, sosebno pa še v šolskem
oziru. Ljudsko šolstvo je bilo do tega leta nekaka pasterka v Avstriji. Zakaj
Avstrija še ni izpoznala dobrot dobro urejenega ljudskega šolstva. Ne bom
trdil, da ni bilo do 1. 1848. v Avstriji nobenih šol. Bile so. O tem nas
pouči sledeča statistika. Bilo je takrat 200 takozvanih glavnih šol, 12.157
trivijalnih in 588 dekliških šol.

Na deželi Kranjsko in Koroško, ki sta takrat tvorili neko celoto v
šolskem oziru, je pripadlo 10 glavnih, 380 trivialnih in 8 dekliških šol.

A nastopilo je znamenito leto 1848., ki ni pretreslo v tečajih le Avstrije,
temveč pretreslo je v tečajih tudi vso Evropo. Tu je posegla vmes energična
roka našega jubilanta, sicer še kakor 18letnega mladeniča, ki je vodila
avstrijske narode po pravi poti k svojemu cilju. Od tega leta se čuti velikanski
preobrat ravno na ljudskošolskem polju.

601etna doba našega slavljenca se da, kar se tiče šolskega razvoja,
deliti pravzaprav v dva dela, to je v dobo od 1. 1848. do 1. 1869. in v dobo
od 1. 1869. do današnjega dne.

Prva doba, imenovali bi jo lahko „konkordatna šola“, je imela senčno
in solnčno stran. Bila je nekaka predhodnica do boljšega. Saj dejstvo, da
se mora vsaka stvar razvijati naravnim potom iz nepopolnega do popolnega,
je priznano. Dobo od 48. do 69. leta lahko prekoračimo, ker je bila nekaka
prehodna doba in ker bi prekoračila mojo nalogo. Dostavljam samo željo:
Študirajmo to dobo in marsikaj se nam razjasni, kar nam je
bilo dosedaj nejasno!  —

14. dan meseca maja 1. 1869 je za avstrijsko šolstvo epohalen. Zakaj
ta dan je sankcioniral naš jubilant zakon, ki je preustrojil ves šolski orga¬
nizem. Ako pa hočemo dostojno ceniti ta zakon, se moramo ozreti na leti
1867. in 1868., zakaj 1867.1. so se sankcionirali takozvani temeljni zakoni, ki
so takorekoč neposredni., povod novi šolski postavi. In leta 1868. se je ure¬
dilo razmerje med cerkvijo in državo, kar se tiče ravno šolstva. Zanimiv je
bil boj za ta zakon. 23. dne meseca februarja 1. 1869 je zahtevalo več po-

27

slancev, da se naj šolski zakon preosnovi v zmislu pravkar omenjenih zakonov
in že 2. dne meseca marca istega leta je predložil naučni minister Leopold
Hasner načrt, na katerem temelji ves sedanji šolski zakon. 24. dne meseca
aprila je bil zakon sprejet sili  glasovi proti 4. Zagovarjal je Hasner svoj
elaborat izvrstno. Umrl je Hasner 5. dne meseca maja 1. 1891. v Išlu kot
zasebnik, ki se je za nekoliko let odpovedal popolnoma vsakemu javnemu
življenju.

Avstrijsko učiteljstvo mu ohrani trajen spomin.

Umljivo je, da je ta preobrat na šolskem polju provzročil mnogo srdi¬
tega boja v politični areni. A ko se je izvedelo mnenje premodrega našega
vladarja, ko je rekel, kar navajam v originalu, je boj utihnil.

Izrazil se je: „Durch die neuen Schiilgesetze ist das Ver-
haltnis zwischen Schule und Kirche in einer der Aufgaben
der Schule zusagenden Weise geregelt, ohne dali der wohl-
berechtigte EinfluB der Kirche gesčhmalert wird. lch h e ge
die Erwartung, dafi die gesetzlichen Anordnungen sich als
dauernde Grundlage eines gedeihlichen Zusammenvvirkens
zwis‘chen Staat und Kirche erweisen werden. Ich hoffe, dafi
die verjiingte Volksschule jene Fulle von Wissen und Konnen
geben werde, welche die Grundlage und der Wohlstand  der
Staaten ist.“

Te Njegove preroške besede so se izpolnile v polni meri in smelo
trdim, da je ravno urejeno šolstvo usposobilo našo državo v to, da zavzema
tako sijajno in uplivno mesto v evropskem političnem in gospodarskem
oziru.

Kaj vsebujejo razni paragrafi šolskega zakona, je jasno vsem cenjenim
kolegom in tovarišicam. Saj smo prisegli nanje. Menim, da lahko pre¬
skočim to poglavje.

Novi zakon ni bil naperjen niti proti cerkvi, niti proti posameznim ver¬
skim sektam, oziroma narodom. Dokaz zato je § 1., ki govori o namenu
ljudske šole in ki je vsakemu znan.

Menda ni treba poudarjati še posebej, da je ravno učiteljski stan
postal vsled tega zakona enakopraven z drugimi stanovi in da velja dan¬
danes tudi učiteljstvo nekaj.

20. dne meseca avgusta 1. 1870. je izšel takozvani šolski in učni red,
ki določa natančno, kaj in koliko se poučuj v posameznih razredih, ozi¬
roma v šolah. To leto je porodilo obilico učiteljskih listov, ki so seznanjali
učiteljstvo z dobrotami novega šolskega zakona. Največ dela so imeli v tem
času posamezni deželni zbori, ki so hiteli urejevati v njih delokrog spadajoče
šolstvo, v kolikor jim ga je določil državni zakon.

Zanimivo je, da so pričeli svoje delo meseca oktobra 1. 1869. c. kr. okr.
šolski nadzorniki. — 12. dne meseca julija 1. 1869. je izšel štatut za c. kr.
učiteljišča, a en dan popreje pa takozvana instrukcija za c. kr. dež. šolske
nadzornike. — 23. dne meseca novembra je izšel zakon o šolskih knjigah.

28

Bogata so bila na zakonodajstvih, z ozirom na šolstvo, leta 1870. do
1873. Zakaj 20. dne meseca avgusta 1. 1870. je izšel novi učni in šolski red,
dalje zakon o takozvanih učiteljskih tečajih, učni načrti za meščanske šole in
o preizkušnjah iz telovadbe. Leto 1871. nam je prineslo zakon o ubožnih
knjigah, o uredbi knjižnic za šolarje in učiteljstvo, 1. 1872. pa zakon o uči¬
teljskih izpitih in predpise za okr. učit. konference. Skupno število teh raznih
zakonov je bilo okrog 70.

V to dobo treba šteti tudi dež. zakone, ki urejajo pravna razmerja uči¬
teljstva. Kranjska ga je izdala 1. 1873.

Perijoda od 1. 1873. do 1. 1876. se sme imenovati po vsi pravici nekaka
zlata doba šolstva. V letu 1873. je bila znana svetovna razstava na Dunaju,
ki je hotela pokazati napredek na šolskem polju. Na razstavi je bila med
drugim tudi takozvana uzorna šolska stavba, ki je služila kot vzorec, mnogim
tujim državam. V ti dobi je izšel zakon o odpravi šolnine na ljudskih šolah,
o prestopu učiteljev iz ene kronovine v drugo, o učilih i. t. d. Skupno je
izšlo okrog 66 odredb in odlokov.

Prva dež. učit. konferenca se je vršila meseca septembra 1. 1873. na Mo¬
ravskem, a 1. 1874. so se vršile dež. učit. konference tudi v ostalih krono-
vinah.

Ti dobi je sledila doba, ki bi jo imenovali lahko „doba boja proti obsto¬
ječi šolski postavi 11 . Ta boj je trajal nekako do 1. 1890., ki se je slednjič
kolikor toliko ublažil v prid šolstva.

Strogost, s katero se je postopalo zaradi rednega obiska, dalje prisilno
osemletno šolsko obiskovanje, kakor tudi nekoliko prevelika vnema po
zidanju novih šol, vse to je vzbudilo nevoljo ljudstva. Temu so pripomogli
precej tudi razni nepoklicani faktorji.

Nove volitve, tako v deželne zbore, kakor tudi v državni zbor, so izmanj-
šale precej število novim šolskim postavam prijaznih poslancev. Vnel se
je nekak boj na vsi črti in glavna zahteva tega boja je bila šestletna obvezna
šolska dolžnost, oziroma uvedba raznih šolskih olajšav.

Pričela so se razna pogajanja in sad teh pogajanj je bila sledeča izjava
skupnega ministrstva s 25. dne meseca marca 1. 1879., ki se glasi doslovno:
„Die achtjahrige Schulpflicht ist eine wesentliche Bedin-
gung fiir de n sittlichen intellektuellen und okonomischen
Fortschritt, fiir die Hebung der Wehrkraft, fiir den allseitigen
Aufschwung im Staate. Dieses Ziel kann nur Schritt fiir
Schritt erreicht werden, de n n durch die neuen Gesetzbestim-
mungen wurde in allen Schulverhaltnissen eine tiefgreifende
Anderung angebahnt, deren volle Durchfiihrung nicht das
WerkwenigerJahre sein kann.“  A kljub ti izjavi ni hotel boj po¬
nehati. Slednjič je državni zbor sprejel predlog, da se uvede po deželi šest¬
letna šolska obveznost in da se dovolijo razne šolske olajšave. Predlog je
bil sprejet s 156 glasovi proti 146.

29

Posledica temu je bila šolska novela iz leta 1882., ki je prinesla precej
presenečenj. Ker je vsem znana, zaraditega ne bom našteval podrobno
vsebine.

A tudi ta novela ni našla milosti v očeh mnogih poslancev. Le-ti so
zahtevali, da nudi ljudska šola več praktičnega zmisla, a opusti se naj du¬
ševni balast, ki ga zahteva zakon iz leta 1869. In res je zahteva dobila ve¬
čino 3 glasov v državni zbornici. Zakaj sprejeta je bila s 170 glasovi proti 167.

V letih 1880. do 1890. je doživela ljudska šola nov boj, boj za ob¬
stanek narodnih šol. Iz te dobe datira znani lex Kvičala, ki zahteva, da se
v posamezne šole sprejemajo taki otroci, ki so popolnoma zmožni jezika
dotičnega učnega jezika.

Leto 1888. je prineslo nov boj, takozvani boj proti Lichtensteinovemu
predlogu, ki stremi za tem, da se naj nudi otroku vse najpotrebnejše, kar
zahteva praktičnost poznejšega življenja. Branje bodi le nekako sredstvo, s
katerim se naj da otroku priliko, do poznejše izobrazbe v realijah,

Ljudska šola naj obsega 1. elementarno ljudsko šolo s šestletno šolsko
dobo in 2. meščansko, oziroma kmet. nadaljevalno, oziroma obrtno-nadalje-
valno šolo in ponavljalno šolo. Roditeljev se ne more siliti, da bi pošiljali
otroka v šolo, v kateri se ne poučuje v duhu njih vere. Cerkev izvršuje
sonadzorstvo nad vsem poukom v šoli. Vsa uprava, sploh vse nadzorstvo
šole, se naj izroči deželnim zborom.

Tem predlogom se je uprl naučni minister Gautsch, ki je prišel z ne-
pobitnimi dokazi na dan, poudarjaje, da je od dobre šole odvisen obstoj
države. Zaključil je minister Gautsch svoja izvajanja proti predlogu sledeče:
„Ich werde die Rechte des Staates auf die Schule wahren
und die beste Volksbildung anstreben; ich vverde die Schule
vertreten als ihr wahrer Freund. Auf der Schule beruhe die
geistige Wehrkraft des Staates!"

Predlog Liechtensteinov ni prišel do veljave. Bil je odklonjen. A kljub
temu se boj ni polegel, temveč se je nadaljeval več ali manj na skrivnem.
Utihnil je leta 1890. do 1. 1891. Proti novemu šolskemu zakonu iz 1. 1869.
se je začel leta 1897. bojevati vnovič vodja krščanske stranke, poslanec dr.
Ebenhoch, ki je podal slične predloge Lichtensteinovim. A tudi ta predlog
je dobil manjšino.

Od tega časa ni šolski zakon naletel skoraj nikjer več na tak hud
odpor. In razvitek šolstva je šel svojo normalno pot.

Leto 1905. nam je prineslo nov učni in šolski red, ki odgovarja v
mnogih ozirih najmodernejšim zahtevam sedanjosti. In ravno v tem učnem
redu se vidi, da avstrijski merodajni faktorji z vso pazljivostjo gledajo na
šolstvo, dobro se zavedajoč dejstva, da le dobra šola je glavni predpogoj
blagostanja države, blagostanja njenega prebivalstva.

In sedaj vprašanje: „lma li v istini avstrijska država one
koristi od sedanjega ljudskega šolstva, kakršne so ji oblju¬
bili nje vst vari  tel  j i ?“ Menimo, da! O tem nas lahko prepriča življenje

30

in delovanje in nehanje avstrijskega javnega življenja, bodisi socialnega,
bodisi kulturnega.

Zanimivo bi bilo primerjati števila, kako rapidno je naraščalo ravno
ljudsko šolstvo pod skrbno vlado premodrega našega jubilanta. A to bi
nas privedlo predaleč. Našteti hočem le nekaj suhih števil za naš okraj, da
vidite, kako lepo se razvija naše ljudsko šolstvo v tem okraju. Evo vam
dat! Na 29 šolah je bilo pred petimi leti 54 razredov, letos pa imamo
že 60 razredov. Število šoloobiskujočih otrok vsakdanje šole je naraslo od
4468 na 5219, a število ponavljalcev od 1027. na 1288. Šoloobveznih otrok
je bilo pred petimi leti 5759 in koncem leta 1907 že 6769. Naravnost ob¬
čudovati je, koliko se je storilo za šolske stavbe oziroma popravila v zadnjih
'petih letih. Nove šole so se otvorile: v Doleh, Toplicah, Vačah, Višnji Gori in
v Zatičini. Letos se otvorita novi šoli na Savi in v Polici. Zida se tudi že
nova šola v Žalini. Nove šole dobe še: v Izlakah, Litiji, Št. Lambertu, Ja¬
vorju, Štangi in na Primskovem. Poleg tega se je izvršil tudi prizidek pri
šoli na Krki. Smelo trdimo, da je to velikansko delo. Koliko se je storilo v
našem okraju v pedagoškem oziru, veste tovariši najbolje vi. Večina naših
šol je preskrbljena z modernimi učili. Naš okraj je bil prvi, ki si je naročil
najmodernejše učilo — skioptikon, ki igra tako važno ulogo pri roditeljskih
sestankih.

Sklepam. Kadar bodo pozni rodovi pisali zgodovino o vladanju našega
premilostnega vladarja, bodo pač morali temu poglavju nadeti edino pravi
naslov: „Moji mladini, naši lepši bodočnosti!"  . . .

In naša iskrena želja, ki jo goji vsak nas navzočih v svojem hvalež¬
nem srcu je: Bog vsegamogočni ohrani zlato srce našega pre-
milostljivega vladarja do skrajne starosti človeštva naši
lepši bodočnosti, nam in naši mladini! —

Vdanostna izjava.

Njega c. kr. apostolskemu Veličanstvu!

Slovensko učiteljstvo litijskega okraja, zbrano pri današnji okrajni
učiteljski konferenci v proslavo šestdesetletnice premodrega vladanja Vašega
Veličanstva, si usoja v najglobočji udanost položiti v premilostne roke Va¬
šega Veličanstva izraz neomajne zvestobe do posvečene osebe Vašega
Veličanstva in do prejasne vladajoče rodbine.

Šmartno pri Litiji, 10. dne meseca junija 1908.


31

IV.

Kako se naj goji s pridom ljubezen
do domovine v ljudski šoli?...

Predavala učiteljica Ivana Dolinar  iz Višnje Gore.

V oblasti src mi sto in sto imamo,
utisnimo krepostij jim izraz;
a jedna, prva druge vse ustvarja
ljubiti rod, ljubiti dom in carja.

A. Funtek.

Važna naloga je torej dana ljudskemu učitelju. Njemu je izročena
nežna, nadebudna mladina v pouk in vzgojo. Njemu je izročena mladina,
iz katere naj poraste narod, zavedni državljani, svesti si svoje ljubezni in
dolžnosti do domovine.

Ljubezen do domovine goje vsi narodi. Saj ona je, ki oboroži narode
in krepi njihove moči v težkih bojih. Ona je, ki ne pozna meje in polaga,
če je treba, najtežje žrtve na domovinski oltar.

Žal, da je ravno v naši dobi mnogo izdajic domovine. Mnogo jih je,
katerim ljubezen do domovine ni več sveta stvar. S silo se otresajo vezi,
s katerimi bi morali biti priklenjeni na svojo domovino. Da so to pravcati
izrodki človeštva, se razume. Saj vendar ni tako lahko poteptati iskro lju¬
bezni do domovine in zatreti čut za njo. Goltz pravi 1 : „Pa naj so to
tudi gole čeri ali ledniki na severu ali pusto močvirje ali
prostrana peščena pustinja; kjer si se porodil, tja boš
ukovan časno in večno, pa naj so to čeri ali ledniki ali
močvirje ali pustinja. In še tako krasen raj ti ne napolni
srcazonim čustvom, ki te preveva ob pogledu na rodno
zemljo!..."

To vzvišeno čustvo kolikor mogoče množiti, je važna naloga šole. Šola
je, ki ima vcepiti in netiti ljubezen do domovine. Učitelj naj vseje seme,

1  Buch der Kindheit.

32

ki bo po skrbnem negovanju donesel sad boljše in lepše bodočnosti. Kako
pa izobrazimo domoljubni čut naših otrok, da nam obrodi zaželjeni sad?
Najlažje se nam bode to posrečilo, ako netimo pri mladini najprej ljubezen
do rojstnega kraja, kar ni težko. Saj domači kraj je otroku znan in zaradi-
tega najljubši in najzanimivejši. O poslednjem piše dr. Pavel Bergemann
takole : 1  „Otrok se zanima za vse v svoji okolici. Za človeška
razmerja se zanima tako, kakor se zanima tudi za kamenje,
rastline in živali. Otrok kaže do vseh predmetov, bodisi
naturnih, bodisi kulturnih, kateri leže v obsegu njegovih
opazovanj, najživahnejše zanimanje/

In to zanimanje mora podpirati učitelj v njegovi rasti. S tem začne
lehko že v prvih letih. Sosebno uplivni so v tem oziru šolski izleti. Na teh
se naj ogledajo z otroci njih rodna tla, odpro se jim naj oči za njih lepote
in posebnosti. Učitelj naj opozori otroke večkrat na prijetnosti, katere uži¬
vajo v domačem kraju, na roditelje, brate, sestre in druge sostanovnike.
Opozori naj otroke na lepe šege in navade in pove naj jim, kaj vse jim
nudi dom. Tem potom se jim bode njih rojstni kraj še bolj priljubil in še
bolj se bodo vnemali zanj.

Za poznavanje domačega kraja skrbi v tretjem šolskem letu zemljepisni
pouk, kateri začenja s tistim delom zemeljske površine kjer učenec biva, t. j.
z njegovo najbližjo okolico. Pozneje se razširi pouk na okraj in domačo
deželo. Važnost domoznanstva povdarjajo razni pedagogi, a to ne samo
zaraditega, ker je domovina nekaka podoba širnega sveta, nekakšen svet v
malem in je le po sličnosti domovine in tujine omogočena apercepcija,
temveč tudi zaraditega, ker je natančno poznavanje domače dežele največ¬
jega pomena za izobrazbo domoljubnega čuta. Le iz natančnega pozna¬
vanja ožje domovine izvira ljubezen in spoštovanje do nje in ravnokar
omenjena ljubezen je trdni temelj ljubezni do širje domovine. Pouku domo¬
znanstva naj posveča učitelj vso pozornost. Kako pa naj učitelj vodi pouk
naše ožje in širje domovine po vseh pedagoških pravilih, da ustreže za¬
htevam zemljepisnega pouka v ljudski šoli, ve vsakdo sam. Pozabi pa naj
nikdar ne, opozoriti otroke sosebno na to, kar razvname njih patriotični čut
in ljubezen do domovine. Domovina naj jim bode vzor, ki vzbuja v njih
ljubezen, veselje, ponos in navdušenje. Prilike za to se mu nudi več, nego
dovolj. Sosebno ob trenutkih, ko jim kaže prirodno krasoto, kateregasibodi
dela naše domovine, obrnivši se na sever, jug, vzhod ali zahod.

Kako se bodo čudili otroci popisu mogočnih gora, pokritih z večnim
snegom in ledom! Kako se bodo čudili otroci nepreglednim in rodovitnim
poljanam, čarobnim jezerom in sinjemu Jadranskemu morju! S kolikim obču¬
dovanjem bodo sledili učenci opisovanju naravnih lepot naše ožje in širje
domovine! N. pr.: Cirkniškemu jezeru, kateremu ni enakega na svetu, Posto-
jinski jami, svetovnoznani Vielički in drugim. Dobro je, da se karakteristične

1  Die sozial-ethische Aufgabe der Heimatkunde.

33

3

kraje in pojave pojasni z dobrimi slikami in drugimi pripomočki. Govori
naj učitelj tudi o bogastvu, katero hrani naša domovina. Našteva naj jim
raznovrstne zaklade rudnin, katere nam prinašajo toliko koristi. Toliko bo¬
gastvo, prirodna krasota in naravna čuda, vzbude v učencih gotovo ponos
na domovino. Nehote se jim s tem oživi in ukorenini prava ljubezen do
domovine, katera jih bode navduševala še v poznejih letih za njo.

Najuspešneje goji domoljubni čut zgodovinski pouk. Važna je tu iz¬
bira snovi, ki se naj omeji v ljudski šoli na zgodovino naše države. Zbira
se naj zato primernih slik. Prične pa naj učitelj z bajkami, pripovedkami in
resničnimi povestmi, ki imajo svoj izvor v domačem kraju, okolišu in v
otroškem miljeju. Zatem naj prične v zvezi z zemljepisjem natančno preis¬
kavah domačo deželo in pozneje tudi širjo domovino in one junake, ki so
neposredno sodelovali pri postanku in razvitku naše domovine. Ker se Slo¬
venci lahko ponašamo s slavnimi junaki in sicer z najlepšimi izgledi do¬
movinske ljubezni, bode učitelj najprej omenjal take. Sosebno naj se spo¬
minja onih, ki so vodili hrabre Slovence v boj proti ljutemu sovražniku
Turku. Seznani 'naj jih s Krištofom in Adamom Ravbarjem, z Andrejem in
Herbertom Turjaškim, govori naj jim tudi, kako je narodni junak Lamberger
pobil cesarjevega sovražnika Pegama i. t. d. Domisli se naj tudi pogumnih
Slovenk tako n. pr. junaške Alenke Gregčeve, srčnih Blejk, ki so rešile Ma¬
rijino svetišče, preproste, a pogumne Skuručanke, ki je zaprla divje Turke
v hram. Ponos vsakega Avstrijca so tudi: Radecki, Lavdon. Tegetthoff, Ju¬
rišič, Nikolaj Zrinski in še obilica drugih. V lepih, mikavnih potezah naj
razloži učitelj, s čim so si pridobili posamezniki domovinskih zaslug in naj
jim označi kraj in čas. Pripoveduje naj tudi dokaže domoljubje preprostih
ljudi, katero hranijo berila in čitanke. S takim pripovedovanjem naj učitelj
bodri v šoli v učencih moč in voljo, da bodo tudi oni v slučaju potrebe
vsak po svoji moči delovali za domovino in žrtvovali kri in imetje za njo.
Potrebno je tudi slikati domovino v njeni žalosti, bedi in nesreči, ker so¬
čutje za njo bode tudi povečalo ljubezen do nje. Otroci naj tudi izvedo, da
je zvestoba Avstrijcev, modrost in trdna volja vladarjev varovala Avstrijo
propada in jo povzdignila na sedanjo stopnjo mogočnosti. V najlepši luči
naj pokaže učitelj učencem ljubezen in skrb Habsburških vladarjev do svojih
podložnikov. Svoje ljudstvo osvoboditi in osrečiti, je bila njih vzvišena na¬
loga. Koliko slavnih del nam pripoveduje zgodovina o prav očetovski skrbi
vladarjev za uboge in sirote! Kdo jih ne pozna! Nešteto pa je dokazov
velikodušne milosrčnosti in sočutnosti našega preljubega vladarja Franca
Jožefa L, v slučaju nesreč, tako z ozirom na našo ožjo, kakor tudi z
ozirom na našo širjo domovino. Seznanijo se naj otroci tudi s pravičnostjo
Habsburžanov, zaradi katere slove. Vedoma niso storili še nikomur krivice
in se tudi niso nikdar po krivici prisvojili premoženja svojih podložnikov,
kakor so to storili mnogi drugi vladarji. Poučuje se naj otroke tudi o pre-
koristni napravi države. Otroci naj izpoznajo vse vrste oblasti in uvidijo
njih važnost. Po takem navodu bodo izpoznali otroci gotovo veliko dobroto

34

blagih vladarjev, njih naprav in jih iz srca ljubili. Ljubili bodo zaradi njih
tudi cesarstvo, našo širjo domovino — Avstrijo. Obuditi je treba v srcih
učencev tudi ljubezen do prebivalcev, do sodržavljanov naše domovine, kar
je pri nas sosebno važno, a tudi težko, pri toliki raznoličnosti narodov po
jeziku, šegi in veri. Najvažnejše je, da navdušuje učitelj učence za njih lastni
narod. „Saj srečna je domovina, v kateri je narod zaveden,
ki visoko ceni svoje narodno ime in skrbi, da ga izpoznajo
tudi tujci in ga spoštljivo izrekajo!"  — pravi naš pesnik Simon
Gregorčič.

Dolžnost vsakega učitelja je, vzgojiti učence narodno. Saj le na na¬
rodni podlagi vzgojeni otroci bodo značajni domoljubi. Narodno čustvo
bodemo v mladini vzbudili in utrjevali z jako živim oboževanjem naših
prednikov. Povedali bomo, kje in kako so nekdaj živeli Slovenci, o njih
vladanju, preseljevanju, veri in delavnosti. Omenili bomo njih slovstvo, na¬
števali za blagost Slovencev unete može, pesnike in umetnike. Mikavne jim
naredimo tudi njih obrede in šege. Seznanimo jih tudi z deželami, kjer še
sedaj bivajo naši rodni brati. Kadarkoli se nudi učitelju prilika, vsekdar naj
govori o vrlinah našega blagega naroda ter tako ojači v učencih narod¬
nostni čut. Omili naj jim tudi učitelj njih materinščino. Dasitudi je prislo-
vica: „Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš!" resnična, mora biti vendar
vsakemu materinski jezik najlepši in najsvetejši. Saj so se bojevali za jezik
naši pradedi, v njem govorili slovenski knezi in velikaši. Izročili so ga nam
kot najsvetejše blago, da ga branimo, čuvamo in izpopolnujemo.

V tem, ko je učil učitelj učence ceniti lastni narod, ne sme napolniti
mladih src s sovraštvom do tujih narodov. Vsi narodi imajo pravico za ob¬
stoj in zemlja je za vse narode dovolj prostorna. Najprej pa naj razvname
učitelj ljubezen do Slovanov. Pove naj jim, kako junaški so Hrvati, kako
podjetni so Cehi in kako omikani in hrabri so Poljaki. Pa tudi o ostalih
narodih naše države naj jim pove vse, kar ve lepega in odličnega. Sosebno
pa naj povdarja, da so vsi ti narodi krvaveli za našo skupno domovino
Avstrijo. Polaga jim naj na srce, da naj vsakega pravičnega sodržavljana
spoštujejo in da je najgrje, koga zaradi njegove narodnosti zaničevati. Nič
ne škoduje srečnemu obstanku in razvitku naše domovine bolj, nego nesloga
in razdor. Saj tudi tam, kjer se domači prepirajo, ni blagostanja. In le pre-
mnogokrat uniči sovražno nasprotstvo najlepše premoženje. V izgled naj jim
navede učitelj marljive mravlje in bučele, katere z združenimi močmi de¬
lajo ena za vse in vse za eno. Tako skrbi učitelj, da utisne v mlada srca
izpoznanje, da je le v skupnem delu, z združenimi močmi za enak namen,
mogoča blagost in razvoj domovine.

Važne zgodovinske slike, vsebino berilnih sestavkov, poezij in vse, kar
nagiba k domoljubju, naj uporablja učitelj za spisne vaje, da tembolj uglobi
gradivo v spomin učenca: Čustvo ljubezni do domovine vnema tudi deklamo-
vanje domovinskih pesmi. Grški otroci so se morali učiti na izust dolge

3 *

35  -

pesmi o junakih, ki so se proslavili v boju za domovino. To pa zaraditega,
da bi se tako sami vneli za tim večje junaštvo in domoljubje.

Domoljubje pospešuje tudi prepevanje domoljubnih pesmi. Vsak ve iz
lastne izkušnje, kako mu sežejo v srce, kadar jih sliši. Najimenitnejša izmed
vseh pesmi pa je cesarska pesem. Saj njeni veličastni zvoki nas spominjajo
našega predobrega vladarja, oni utrjujejo še sosebno domovinski čut. Važne
so narodne pesmi, zaradi upliva na duh in srce.  Smatra in
ceni se jih povsem opravičeno za največjo svetinjo slavnih naših prednikov.
„Narodne pesni so naša zgodovina, v njih odmevajo bo¬
žanski glasovi človeških src, ki tugujejo, plakajo, trpe,
ali  se  vesele!' 1  pravi naš pesnik Simon Gregorčič.

Pripomoček izobraževati in pospeševati patriotični čut so tudi spominski
dnevi naših slavnih pradedov, ter svečanosti ob priliki godu, rojstnega dne
in jubileja vladarjev. V tem oziru se žalibog v nekaterih krajih stori-pre¬
malo. Letos 2. dne meseca decembra se nudi učitelju lepa prilika, navdušiti
mladino za domovino in vladarja. Naš cesar, knez miru, pospeševatelj pro¬
svete, človek najplemenitejših lastnosti, praznuje letos v vsi svetovni zgo¬
dovini redek jubilej — šestdesetletnega vladanja. Vsi narodi tekmujejo, kako
bi najslavneje praznovali ta redek jubilej. Tudi učiteljstvo naj ne zaostane!
V sosebno lepi in kolikor mogoče sijajni svečanosti, naj slavi z mladino ta
imeniten dogodek in vnema naj v mladini ljubav do domovine. Da je pa
učitelju možno vzbujati in gojiti domoljubje v srcih mladine, je treba, da
je sam izgleden domoljub. Zakaj nihče ne more tega dati, česar sam ne
zmore. Mladina naj uvidi iz vsake njegove besede njegovo iskreno ljubezen
do domovine. Ob vsaki priliki naj govori o domovini in domoljubju. Ako
je učitelj sam prešinjen z ljubeznijo do domovine, uvaževal in uporabljal
bode vse one momente pri vzgoji in pouku, ki najbolj pospešujejo domo¬
ljubje v ljudski šoli. In vzgojil bode gotovo mladino, katera bo značila
ljubezen in udanost nasproti domovini in vladarju. Slehernega ponos bodi,
da je Avstrijanec. Sleherni naj izpodbuja k resnemu delu v prospeh in slavo
naše lepe in mogočne domovine — Avstrije.

Teze.

1. vsi državljani so dolžni ljubiti svojo domovino in točno vršiti svoje
dolžnosti do nje.

2. „odpad in izdajstvo domovine je eden izmed najgrših in najpodlejših
grehov in se naj človeka zato še toliko odlikuje s častmi in laskavimi po¬
nudbami." Simon Gregorčič.

3. „od otroške dobe vnema naš duh s trdnimi sponami vsakega na
svojo lastnino, to je na rodno zemljo. Vsak ljubi najbolj svojo zemljo, svoje
šege, svoj jezik". Herder.

4. »ljubezen do rodnega kraja in domovine kot take, človeku ni priro¬
jena. A v sestavi človeškega duha imamo podlago k nji. Ta čaka le razvoja."
Dr. Pavel Bergemann.

36

5. čas za gojenje domoljubja je čas mladih let. V ti dobi sta duša in
srce najbolj dostopna oplemenitvi in navdušenju.

6. šola je oni važni faktor, kateri naj skrbi za razvoj raznih kreposti
in še sosebno na razvoj čustva vseh čustev — resnični patriotizem.

7. prvi pogoj domovinske ljubezni je ljubezen do rodnega kraja. Le
tam se ona ukorenini globoko, kjer se pospešuje in neguje ljubezen do do¬
mačije, rodnega kraja in ljubezen do sostanovnikov in spoštovanje do pre¬
vzetih šeg, naprav in navad.

8. važnega pomena za vzbujanje domovinske ljubezni je domoznan-
stveni pouk, katerega glavni smoter mora biti, izobraziti domoljubni čut. Saj
ravno ljubezen do ožje domovine je trdna postava in vir ljubezni do širje
domovine.

9. domovinsko ljubezen razvname sosebno popis prirodne krasote,
bogastvo, zakladi in naravne lepote ožje in širje domovine.

10. vzbujati navdušenje za domovino, mora biti etični cilj zgodovin¬
skega pouka. Najizdatneje množe ono:

a)  povesti, ki se ozirajo na domači kraj, okoliš, ožjo in širjo domovino.

b)  živi izgledi vzornega domoljubja, junaška dela in dejanja poedinca in
avstrijskih narodov, sosebno onih, kateri so se neustrašno in ponosno
borili in žrtvovali življenje in imetje za domovino.

c)  pogled v preteklost in razvitek naše domovine ter izpoznanje oseb,
katere so sodelovale pri tem.

d)  slikanje nesreč in bedne strani naše domovine ter neomahljive zvestobe
Avstrijcev in modrost njenih vladarjev, ki so obvarovali Avstrijo pro¬
pada in jo povzdignili k sedanji mogočnosti.

e)  izgledi in prizori o ljubezni, skrbi, velikodušni milosrčnosti in pravič¬
nosti Habsburških vladarjev do svojih podložnikov.

f)  poučevanje o važnosti in koristi države, ki je postavljena v blaginjo
človeštva in domovine, da vzdržuje red, pravico in mir.

11. le na narodni podlagi vzgojeni otroci bodo značajni domoljubi.
Učitelj naj uči ljubiti in nad vse ceniti lastni narod in jezik. A izpodbuja
naj v znak pravega domoljuba k tolerantnosti napram drugim sodržavljanom
različnih po jeziku, šegi in veri.

12. krepilo in vnemalo bode ljubav do domovine gotovo, če izpozna
mladina, da more posameznik le v družbi in ta zopet s posamezniki napre¬
dovati, ter da pravi domoljub žrtvuje vse prazne prepire sebičnosti, velikosti
in moči domovine.

13. učitelj naj vcepi v srca mladine spoštovanje in pokorščino do
državnih in deželnih zakonov ter do tistih, kateri morajo zakone nadzorovati
in izvrševati. Dovede jih naj tudi k izpoznanju potrebe naklad in davkov.

14. važne zgodovinske slike, vsebina berilnih sestavkov in kar vnema
k domoljubju, naj uporablja učitelj za spisne vaje, da gradivo tem bolj
uglobi v spomin učenca-.

37

15. domoljubni čut se goji tudi z deklamovanjem in prepevanjam
domoljubnih pesmi tako umetnih, kakor tudi narodnih. Sosebno narodne so
važne! Znano je, da so te mnogokrat naše pradede navduševale in jim
pripomogle k sijajnim zmagam.

16. zelo vnemajo k ljubezni do domovine v šoli omenjeni in obrazlo¬
ženi zgodovinski prazniki, obletnice važnih dogodkov in slavljenje smrti
odličnih domoljubov ter svečanosti ob priliki godu, rojstnega dne in jubileji
vladarja.

17. da bode vzbudil učitelj v učencih domoljubje, je potrebno, da je
sam domoljub. Saj le tako bo vsaka beseda odmev čustva. In ta odmev
mora pasti kot žareča iskra v dovzetno otročjo dušo.

18. »celokupni pouk in vzgoja se naj vrši tako, da pade ljubezen do
domovine končno kot zrel sad raz drevo. Otrok naj čuti v sebi vezi, ki ga
nerazdružljivo vklepajo na domovino." Dr. Bergemann.

19. šolarska knjižnica naj ima na razpolago dovolj primernih knjig,
katere naj uplivajo na izobrazbo in vzbujanje patriotičnega čuta.


38

v.

Razvoj ljudskega šolstva za časa vla¬
danja cesarja Franca Jožefa L

Poročal nadučitelj Frančišek Rant  iz Radeč.

Ko smo praznovali pred desetimi leti zlati jubilej vlade našega pre¬
svetlega cesarja, so kipele k višku vroče molitve avstrijskih narodov, proseč
Boga, da naj ga ohrani še dolgo!... Nismo prosili zaman!... Bog nas
je čul!. . .

Letos se kiti zopet vsa širna domovina, da proslavi slavo velikega
vladarja, največjega na starodavnem prestolu Habsburžanov, proslavi pa tako.
kot želi Njegovo plemenito srce, t. j. ne toliko z glasnim in burnim slavljeni,
nego z deli usmiljenja in ljubezni. Res, tako slavje pristoja Njemu, ki je
žrtvoval dve človeški dobi blagosti in sreči Svojih ljudstev!

Odkar plove nad avstrijskimi pokrajinami habsburški orel, še ni bilo
nikoli šest desetletij tako plodovitih in nikoli še niso prinesla narodom
toliko blagostanja in toliko pravic, nego je prineslo zadnjih šest.

Zaslužena slava bodi velikim prednikom Njegovim, Rudolfu 1. in Ru¬
dolfu IV., Mariji Tereziji in njenemu prosvitljenemu sinu. A črez vse se bode
bleščalo blagodejno in modro vladanje cesarja Franca Jožefa L, združeno z
očetovsko ljubeznijo in skrbjo. In kot je bila žarna Njegova ljubezen, vod¬
nica mu na potih, po katerih je vodil Svoja vdana ljudstva, prav tako žaren
bode tudi njen odsev iz analov.

Sled Njegovih dni, se ne bode izgubila nikdar!...

Po dolgih šestdesetih letih se blesti jasno Njegova zlata krona. Nikdar
je ni obsenčila senca krivice! Nikdar je ni ordela želja po pokrajinah, pridob¬
ljenih s krvjo Svojih podanikov! Niti en biser kreposti se ni omajal v nji.
Pač pa jo je ovil venec, tako čestitljiv in svet, kot ga ni nosil še noben
Habsburžan — trnjev venec bolečin! . . . Zopet in zopet so pognali bodeči

39

trnji na ti mučeniški kroni, ki ovija Njegovo čestitljivo glavo tako tesno,
kot nas tesno veže ljubezen z Njim, svojim najboljšim očetom.

In kako bi moglo biti drugače, nego da vračamo ljubezni, ljubezen
in udanosti, udanost?

Odkar je sel na zlati Svoj prestol, je odpiral vedno nevsahljive vire,
ki so nam nosili blagostanje, omiko, napredek in pravice. Kmetu so padle
raz rok težke verige, ustava je prinesla ljudstvom novih pravic in mnogo-
jezičnim narodom enakopravnost. Vsa širna država se je omrežila z želez¬
nicami in cestami, obrt in trgovina sta vscveli. Znanosti in umetnosti so se
odprle širom duri v našo domovino. Nov, svež vzduh je prevel Avstrijo po
letu 1848.

Ni ga naroda, ni stanu, ki bi danes ne mogel reči: „To je storil
za me premodrioče in vladar!... Nj em u sem dolža n zah valo!...
Njegova roka me je privela  do  tu!“ —

Tudi naše ljudsko šolstvo in nas, je privel naš premodri oče in vladar
do sedanjega viška.

Mnogo hvaležnosti dolguje vsak stan presvetlemu cesarju. Še več hva¬
ležnosti pa dolgujemo presvetlemu cesarju ljudskošolski učitelji!... Po
Njem smo postali to, kar smo, potrebni in ugledni člani človeške družbe!

O ljudski šoli pred 1. 1848. hočem povedati prav malo. „Mati avstrijskih
šol,“ cesarica Marija Terezija jo je ustanovila. A šola ni našla pripravljenih
tal. Jela je hirati. In doba francoskih vojska, jo je ugonobila skorej docela.
Vse terezijanske in jožefinske šolske osnove in preosnove so bile pravzaprav
le nekake poizkušnje na šibkem telescu ljudskega šolstva, ki ga tudi šolska
ustava iz leta 1805. ni ojačila — raje oslabela. Mora je dušila ljudsko šolstvo
do 1. 1848.

Kako naj bi bilo tudi seme velike cesarice pognalo kal, če pa ni
imelo rodovitne prsti — strokovno naobraženega učiteljstva! Naobrazba
naših prednikov trpinov, je bila ali docela ničeva, ali pa — to je bilo še
tik pred nastopom Franca Jožefa I. — je bila trimesečen plod, ki je vzrastel
na tedanjih normalkah. Vsled ubožnosti brez ugleda, je bil tedanji učitelj
navadno na isti poti za kruhom, kot je bil vaški revež, t. j. od hiše do hiše.
Šolski obisk ni bil obvezen. Zanikrnežev ni kaznoval nihče. Graščinske go¬
sposke pa, ki so imele tedaj prvo besedo, so se branile šolskih bremen.

Učna metoda je bila mehanična. Bralo se je iz katekizma in molit¬
venika. Memoriralo in ponazorovalo pa s šibo.  Kranjske šole so
imele poleg tega pred 1848. letom še neko hibo. Bile so nemško-slovenske.
Še leta 1844. nismo imeli na Kranjskem nobene slovenske šole. Izmed te¬
danjih 93 šol je bilo 84 nemško-slovenskih, 9 pa nemških. O nadaljevalno-
izobraževalnih tečajih za učiteljstvo, o šolskih knjižnicah in šolskih časopisih
i. t. d. ni bilo ne duha ne sluha.

Mahoma pa je zavel nad ljudskim šolstvom ugodnejši veter, ko je
zašel prestol cesar Franc Jožef I. Še isto leto se je ustanovilo naučno mi¬
nistrstvo, ki mu je načeloval kot prvi minister grof Leon Thun, s tajnikom

40

baronom Helfertom. Oba sta se zavzela sosebno za ljudsko šolstvo. Že pri¬
hodnje 1849. leto so se ustanovili deželni šolski sveti s šolskimi svetovalci.
Tuj jezik je izginil in materinščina je dobila prvo mesto v šoli. Vneti šol¬
niki so pričeli pisati šolske knjige. V Slovencih so si stekli na tem polju
Slomšek, Močnik in Miklošič največ zaslug. Učiteljski izobrazbi so pričeli
posvečati več pozornosti. Trivijalne šole so se jele razširjati. In tako so
pripravljali v prehodni dobi tla novemu šolskemu zakonu.

14. dne meseca maja 1. 1869. je zažarelo nad Avstrijo. Modri vladar je
potrdil šolsko postavo ter tako odprl Svojim narodom neizčrpne vire iz¬
obrazbe.

Globoko je segel v državni sestav novi zakon, ki je uvel šolsko dolž¬
nost za otroke vseh narodnosti, ver in stanov ter pridržal državi nadzorstvo
čez šolo. Našel je pripravljena tla.

Ugled učiteljskega stanu se je povzdignil, ker se je povzdignila tudi
njegova izobrazba, njegovi dohodki in njegove pravice.

Kako blagodejno je vplival novi zakon na razvoj šolstva, razvidimo,
ako v kratkih potezah primerjamo stanje njegovo v letu 1848. in danes.

Leta 1848. je bilo v Avstriji 12.700 šol z 18.980 učitelji in 1,425.000
učenci. Stroški za ljudsko šolo so iznašali 2,850.000 K, t. j. po 30 h na
vsakega prebivalca. Zdaj pa je ljudskih šol 21.000, učiteljski zbor je na¬
rasel na 80.000 in stroški znašajo črez 4 K na prebivalca.

Še jasneje se nam pokaže napredek, ako se ozremo na kranjsko
šolstvo.

Ob nastopu vlade Nj. Veličanstva je bilo na Kranjskem 105 šol, v
katere je bilo všolanih iz 821 krajev 21.297 otrok, a 2345 krajev s 36.624
otroci ni bilo všolanih nikamor. Izmed všolanih otrok jih je hodilo 16*61 °/o
samo v nedeljske šole, ki so bile v resnici le po imenu na popirju. Torej
pouka je bilo deležnih le 11.656 otrok t. j. 20°/o; 16 'h 0 /o  le na videz, 63 'h°/o
pa prav nič.

In danes po šestdesetih letih? — Po glavnem poročilu za leto 1907.
posnamem, da je bilo na Kranjskem 391 šol S 86.201 učenci in 934 učitelji.
Brez pouka je ostalo le 2'81°/o normalno razvitih otrok.

Vse kranjske šole imajo 366 šolarskih in 357 učiteljskih knjižnic ter
268 šolskih vrtov.

Najjasneje pa se nam pokaže veliki napredek, ako premotrimo šolstvo
krškega okraja.

Kolikor sem mogel dognati, je bilo leta 1848. v tem okraju 8 enoraz-
rednih trivijalk in 10 šol za silo, v katerih so poučevali orgljavci. Lastni
šolski poslopji sta imeli le dve šoli. Vse druge so bile nastanjene po naj¬
slabših vaških kočah.

Danes pa imamo v lepih lastnih poslopjih 32 šol s 94 razredi in 9614
učenci.

Metoda v pouku stremi k višku in doseza prav lepe uspehe. Vse šole
so opremljene s primernimi učili.

41

V resnici, krasen napredek!... In komu gre v prvi vrsti zahvala
za ta izredni napredek? Gotovo Njemu, ki je oče novi šolski postavi in
reformator duševnega življenja v državi, ki ni pustil šolstva iz oči tudi tedaj
ne, ko so prevejali Avstrijo burni vojni časi.

Zato pa se slovensko učiteljstvo oklepa svojega vladarja, ki mu je
vzvišeni izgled požrtvovalnega dela, neumorne pridnosti, globoke pobožnosti.
Oklepa se ga z živim čutom zahvale in najglobokejše udanosti. In ta čut
vceplja ob vsaki priliki v nežna srca slovenske mladine.

Ob naših skromnih močeh nam ni moč, da bi dejanski vršili željo
svojega vladarja ter v jubilejnem letu z darovi tešili gorje ubogim in za¬
puščenim. Z združenimi močmi hočemo privesti naš ljubi slovenski narod
tako daleč, da bodo v njegovem srcu le: Bog, cesar in domovina!  —
Našo mladino pa bomo poizkušali privesti do tje, da bode tako ljubila
svojega vladarja, kot jo ljubi On, ki je rekel: „Otroci so mi na j lepša
in najljubkejša stvar na svetu!... Čim bolj se staram, tim
bolj ljubim otroke!  ..  .

Letošnja šestdesetletnica druži zopet vsa avstrijska ljudstva v vročo
prošnjo, ki kipi iz hvaležnih src do neba: „Bog ohrani, Bog obvari
Nj. Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I. še dolgo vrsto let v
srečo in blagost Njegovih udanih narodov!...

Navdušeno se pridružuje tem prošnjam zvesto in udano učiteljstvo
krškega okraja, ki daje duška svoji neomejni udanosti z glasnim klicem:

Velikemu cesarja Francu Jožefu I.bodi vekovita:

„S1 ava, slava, slava !.. .“

Udanostna izjava.

Njega c. in kr. apostolskemu Veličanstvu!

Vaše Veličanstvo!

Učiteljstvo krščega okraja, zbrano pri uradni konferenci, si usoja v
svoji brezmejni udanosti položiti pred staroslavni prestol Vašega Veličanstva
izraze neomajne zvestobe in najgloblje ljubezni in hvaležnosti.

Ob skromnih močeh učiteljstva nam ni dano, da bi dejanski vršili
želje Vašega Veličanstva in z darovi tešili v jubilejnem letu gorje ubogim.
Obnavljamo pa prisego, da hočemo kot doslej, tako tudi v bodoče, naj-
vstrajneje in najgorečnejše buditi v srcih naše mladine ljubezen, udanost in
zvestobo do posvečene osebe Vašega Veličanstva in do prejasne vladajoče
rodbine.

V Krškem,  27. dne meseca junija 1908.

42

VI.

Kako se naj goji s pridom ljubezen do
domovine v ljudski šoli? ...

Predavala Amalija Kobau  iz Kostanjevice.

Tužno, milo in sladko čustvo nam pretrese dušo in srce ob veličastnih
zvokih lepe cesarske pesmi. In čustvo, ki se nam porodi ob takih trenotkih v
duši in srcu, imenujemo ljubezen do domovine.

Spomin očeta in matere ne čestimo lepše, nego s tem, da do smrti
cenimo in ljubimo zemljo, ki sta jo nam ostavila v domovanje.

Beseda sladka, domovina!
ne prideš več mi iz spomina;
kot iskra živa v srcu tliš,
ljubezen k sebi mi budiš.

Tako poje A. Praprotnik.

Da je temu res tako, nam dokazujejo različni izgledi. Odlični možje,
ki so si priborili v tujini s svojo učenostjo venec neumrljive slave in s
svojo neumorno pridnostjo tudi veliko bogastva, niso hrepeneli po nobeni
reči bolj, nego so hrepeneli po tem, da bi se vrnili v svojo domovino.
Nikjer jim ni bilo tako dobro, nikjer tako lepo, nego tam, kjer so se rodili,
kjer so zapustili svoje roditelje, sorodnike, prijatelje in znance.

Že otroka je treba navajati, če hočemo, da bode nekoč srečen in ko¬
risten ud rodbine, občine in domovine. Mladino vzgojimo v diko domovine!
Vsi narodi in države dolgujejo hvalo za svoj razvoj in blagostanje dobrim
vzgojiteljem. Mladina je nada bodočnosti!

Ljudska šola mora dati otrokom podlago, da postanejo nekoč vrli
ljudje in državljani. Ta smoter pa lahko dosežemo le na ta način, da vzbu¬
dimo v učencih ljubezen do domovine. Ta je neobhodno potrebna za ob¬
stanek, napredek in razvoj države.

43

Dolžnost vsakega učitelja je, da vzbuja v srcih svojih učencev ljubezen,
zvestobo in pržrtvovalnost do domovine. Kako se naj goji s pridom ljubezen
do domovine v ljudski šoli? —

Pri vzgoji je največjega pomena izgled učiteljev. Le domoljub vzgoja
lehko domoljube! Učitelj mora biti sam domoljuben! Če hočemo, da vzbudimo
v učencih domoljubno čustvo, je treba, da ga imamo sami. Le tako bo vsaka
naša beseda odmev v tujem čustvu. In pala bo kot žareča iskra v dovzetno
otročjo dušo.

Vzbujati domoljubje pomaga najbolj pouk zemljepisja in zgodovine.

Naravno je, da moremo ljubiti le to, kar poznamo dobro. Česar ne
poznamo, tega tudi ljubiti ne moremo. Ako hočemo torej, da bodo učenci
ljubili svojo domovino, seznanjajmo jih ž njo in privajajmo jih z vso dušo
k nji. Otrok naj izpozna natančno najprej svoj domači kraj, svoje obližje in
svoj okraj. Temu natančnemu izpoznavanju dojdejo prav dobro šolski izleti
in šolska potovanja. Ko smo seznanili učence z našo ožjo domovino, učimo
jih spoznavati tudi našo širšo domovino —■ lepo Avstrijo. Dober gospodar
mora poznati vso svojo hišo! Dober domoljub pa mora poznati vso svojo
domovino! Naštejmo in opišimo sosebno njene naravne lepote n. pr.: Blejsko
jezero, Cirkniško jezero, Postojnsko jamo, mogočne gore i. t. d. Najlažje se
vname v srcu ljubezen do tega, kar je lepo in na kar smo lehko ponosni.

Ljubezen do domovine vzbuja sosebno poznavanje naše zgodovine. Iz
tega izpoznavanja izvira po najbolj prirodni poti naklonjenost k domači
zemlji, iz katere vscvete pravo in čisto domoljubje. Najprej nam je proučiti
domačo zgodovino. Popeljimo učence, ako nam je le mogoč, na razne zgo¬
dovinske kraje na pr. na razvaline starega gradu, do stare spominske kapelice,
do kakega spomenika i. t. d. Tu si oglejmo kraj in zanimajoče nas predmete
ter razložimo učencem izmišljene pravljice ali zgodovinske dogodke iz
preteklosti.

Pripovedujmo o hvalevrednih junaških delih naših prednikov, ki so
žrtvovali, če je bilo treba tudi svoje življenje in premoženje za našo do¬
movino. 300 let so morali naši predniki z mečem v roki odvračati krvoločne
Turke. Nehote se otroku vzbudi želja, da bi se tudi sam boril in trpel, kakor
so trpeli in se borili njegovi predniki v blagost domovine.

Prav dobro nam dojdejo primeri, v katerih se nam kaže še sosebno
ljubezen do domovine. Uporabni izgledi so: Junakov grob, pogumna Ska-
ručanka i. t. d. Opozarjajmo učence sosebno na vrle značaje. Taki lepi izgledi
požrtvovalnosti, udanosti, zvestobe in ljubezni do domovine, netijo in krepe
ljubezen do domovine.

Pripoveduj goreče in navdušeno! Le kar pride iz srca, gre zopet v srce.
Hladne besede ne ganejo src! Z vsemi močmi in z vso spretnostjo izlij
čute duše in srca v živo besedo. Tako pripovedovanje je ljubo otroški duši.
Vzbudi ji zanimanje za zgodovino naše domovine in razvija v nji domoljubno
čustvo nenavadno naglo in z nepopisljivo lahkoto in močjo.

44

Opozarjaj otroke tudi na narodne obrede in običaje. Tako bodo izpo-
znali svoj narod po duhu in mišljenju. Kdor ne ljubi svojega naroda, je
slab domoljub.

Omeniti je tudi, da le na narodni podlagi ustanovljena šola more
vzgajati značajne domoljube. Če se odtujimo materinskemu jeziku, se od¬
tujimo tudi domovini. Raznarodenci so neznačajneži in najslabši državljani.
Prvi pogoj domoljubja je priznanje materinskega jezika. Gojimo torej naj-
skrbneje v srcih naših učencev ljubezen do materinskega jezika.

Tudi prirodoznanski pouk goji domoljubje v ljudski šoli. Z vso vnemo
vzbujajmo ljubezen do prirode. Otroka navajajmo k temu, da temeljito iz-
poznava prirodo, da ljubi in čisla vsako njeno stvarco in rastlinico. Odkrijmo
učencu bogate zaklade rudnin, katere hrani v sebi domača zemlja. Učenec
bode občudoval toliko lepoto in bogastvo naše domovine in ponosen bode
na njo. In vzljubil jo bo. Mila mu bo in draga. Ljubezen do prirode vzbuja
in oživlja domoljubni čut.

Vzbujajmo v učencih tudi prijateljsko čustvo, iz katerega se pozneje
razvije ljubezen do sodržavljanov. Prijateljsko čustvo gojimo v šoli s tem,
da učence navajamo, da drug drugemu pomagajo in se ljubijo med seboj.
Sola je slična mali državici, v kateri morajo biti vsi za enega in eden za
vse! Na ta način se vzbuja čut vkupnosti, iz katere se razvije pozneje do¬
moljubni čut.

Velevažna sta pri nas vzbujanje in gojitev ljubezni do sodržavljanov.
Zakaj v našem carstvu prebiva mnogo narodov, različnih po jeziku, veri in
običajih. Ljubiti moramo vse narode naše domovine. Saj imamo vsi enega
očeta, našega preblagega cesarja Franca Jožefa I. Opozorimo učence nato,
da kadarkoli smo bili nadlegovani od sovražnikov, so nam prihiteli vsekdar
tudi drugi narodi na pomoč. V nasprotnem slučaju jih pa tudi mi nismo
zapustili. Naštejejo se naj tudi odlična svojstva posameznih narodov. Naše
geslo v blagost naše domovine mora biti: „Viribus unitis!“  ...  Le tako
nam je mogoče uspešno delovati v prospeh naše države. Zakaj le v zdru¬
ženju je moč.

Poučimo otroke, zakaj smo dolžni vsi ljubiti svojo domovino. Domovina
skrbi kot dobra mati ne samo za hrano in obleko svojih, nego skrbi tudi
za njih javno varnost. Naštejmo in pojasnimo jim dobrote, ki jih imamo od
domovine. Povračujmo te dobrote z zvestobo, udanostjo in ljubeznijo do
nje. Domoljubje naj se razodeva v sosebni naklonjenosti do države, v kateri
živimo. Izkazujmo ga tudi s spoštovanjem postav. Naj bo človek bogat ali
siromak, samo da ima duševna svojstva za to, je dolžan, da uporabi svoje
moči v občno korist, v korist svoje drage domovine.

Domoljubje se mora opirati tudi na vero. Vera uči kolikor toliko vsa¬
kega, kako naj vrši točno in vestno svoje državljanske dolžnosti. Saj vera
je, ki vzbudi v nas ono- vzvišeno ljubezen, ki žrtvuje, če treba življenje in
premoženje za blaginjo domovine.

45

Cut ljubezni do domovine se goji tudi s čitanjem zgodovinskih berilnih
sestavkov. V naših čitankah dobiš mnogo takega gradiva.

Domoljubni čut se goji tudi z deklamovanjem in pevanjem narodnih
in domovinskih pesmi. Narodne in domovinske pesmi so del naše zgodo¬
vine : V narodnih pesmih najdeš prekrasne misli in čute, ki
jih goji narod do domovine. Kako močno uplivajo te pesmi
na duh in srce, pričajo dejstva, da imajo mnoge zmage, ki
so jih izvojevalinaši predniki, zahvaliti svo j o sijajnostravno
narodnim pesmim, ki so navduševale junake za domovino.

Ljubimo tudi našega presvetlega cesarja! Kdor ne ljubi svojega očeta,
ne ljubi svojega doma. In kdor ne ljubi cesarja, ne ljubi domovine.

Kako vzbudimo v srcih naših učencev ljubezen do cesarja?

Seznanimo jih z raznimi vrlinami, ki dičijo našega presvetlega vla¬
darja. Pokažimo jim ga kot mladega junaka v raznih bitkah. Gotovo je
junaški čin najbolj izposoben pridobiti junaku ljubezen otroških src. Povejmo
jim, kako usmiljen je do revežev, kako velikodušno jim pomaga v raznih
stiskah in nadlogah in kako očetovsko skrbi za vse svoje podložnike, kako
pogumno vlada našo državo, varujoč jo pred nevarnostmi. Tako smo vzbu¬
dili v srcih otrok čut hvaležnosti, kateri pripravlja ljubezni pot v srce.

Učitelj naj porabi vsako priliko v probujenje in učvrščenje domoljubja.
V to svrho nam dojdejo prav dobro razne narodne, državljanske in dinastične
svečanosti. Te se naj vršijo kolikor mogoče slovesno. Take svečanosti upli¬
vajo jako na dovzetna srca nežne mladine. Posebno letošnje leto nudi
učiteljstvu lepo priliko navdušiti mladino za domovino in cesarja. 2. dne
meseca decembra t. 1. bo šestdeset let, odkar je nastopil vlado naš pre¬
blagi cesar Franc Jožef I. V teh letih je napredovala naša država v vsakem
oziru velikansko. In to vsled umnega vladanja in velikodušne naklonjenosti
in podpore presvetlega vladarja. Praznujmo torej ta velevažen zgodovinski
dan kolikor mogoče slovesno in vnela se bo naša mladina v domoljubnem
ognju ter z nami vred navdušeno klicala:

„Bog ohrani, Bog obvari
nam cesarja, Avstrijo!"

Teze.

I. naloga ljudske šole je: Dati otrokom podlago, da postanejo nekoč
vrli ljudje in državljani. Smoter te naloge pa lahko dosežemo le na ta način,
da vzbudimo v učencih ljubezen do domovine.

II. domoljubje je neobhodno potrebno za obstanek, napredek in razvoj
države.

III. dolžnost vsakega učitelja je, da vzbuja v srcih svojih učencev lju¬
bezen, zvestobo in požrtvovalnost do domovine.

IV. kako gojimo domoljubje v ljudski šoli?

1. učitelj mora biti sam domoljuben! Le domoljub vzgaja domoljube.

2. vzbujati domoljubje pomaga najbolj pouk zemljepisja in zgodovine.

46

3. učimo otroke, da bodo izpoznali svojo domovino in privajajmo jih
z vso dušo k nji. Natančnemu izpoznavanju domovine prav dobro služijo
šolski izleti in potovanja.

4. dober gospodar mora poznati vso svojo hišo in dober domoljub
mora poznati vso svojo domovino!

5. naštejmo in opišimo sosebno njene naravne lepote. Najlažje se. vname
s srcu ljubezen do tega, kar je lepo in na kar smo lehko ponosni.

6. ljubezen do domovine vzbuja tudi poznavanje naše zgodovine. Iz
poznavanja naše zgodovine izvira po najbolj prirodni poti naklonjenost k
domači zemlji. Iz nje pa vscvete pravo domoljubje.

7. pripoveduj o hvalevrednih junaških delih naših prednikov.

8. izgledi ljubezni, požrtvovalnosti, udanosti in zvestobe do svoje do¬
movine netijo in krepijo domoljubje.

9. pripoveduj goreče in navdušeno. Tako pripovedovanje je ljubo
otroški duši. Vzbudi ji zanimanje za zgodovino naše domovine in razvije v
nji domoljubno čustvo nenavadno naglo in z nepopisljivo lahkoto in močjo.

10. opozarjaj učence na narodne obrede in običaje. Tako bodo izpo¬
znali svoj narod po duhu in mišljenju. Kdor ne ljubi svojega naroda, ta je
slab domoljub!

11. le na narodni podlagi ustanovljena šola more vzgojevati prave
domoljube. Če se odtujimo materinskemu jeziku, se odtujimo tudi domovini.
Raznarodenci so neznačajneži in najslabši državljani.

12. otroka navajajmo k temu, da temeljito izpoznava prirodo, da jo
začne ljubiti in čislati. Ljubezen do prirode vzbuja in oživlja domoljubni čut.

13. šola mora biti slična mali državici, v kateri morajo biti vsi za
enega in eden za vse. Na ta način se vzbuja čut vkupnosti, kateri se razvije
pozneje v domoljubni čut.

14. vzbujajmo v učencih prijateljsko čustvo, iz katerega se razvije
ljubezen do bližnjega, do sodržavljanov in do domovine.

15. poučimo učence, zakaj smo dolžni ljubiti svojo domovino. Po-
vračujmo dobrote, ki jih imamo od domovine z zvestobo, udanostjo in lju¬
beznijo do nje.

16. domoljubje se mora opirati na vero. Saj ravno ta more vzbuditi v
vsakem ono vzvišeno ljubezen, ki žrtvuje, če treba, življenje in premoženje
za blaginjo domovine.

17. čut ljubezni do domovine se goji s čitanjem zgodovinskih berilnih
sestavkov.

18. domoljubni čut se goji tudi z deklamovanjem in pevanjem na¬
rodnih in domovinskih pesmi. V narodnih pesmih so nanizane prekrasne
misli in čuti, ki jih goji narod do domovine.

19. vzbujajmo v učencih tudi ljubezen do našega preblagega cesarja.
Kdor ljubi svojega cesarja, ljubi tudi svojo domovino.

47

20. seznanimo učence z raznimi vrlinami in blagimi deli, ki dičijo
našega presvetlega cesarja. Tako smo obudili v srcih otrok čut hvaležnosti,
kateri pripravlja ljubezni pot v srce.

21. učitelj naj porabi vsako priliko v probujenje in učvrščenje domo¬
ljubja. V to svrho nam dojdejo prav dobro narodne, državljanske in dina¬
stične svečanosti. Take svečanosti uplivajo jako na dovzetna srca nežne
mladine.

22. 60 letnica slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca
Jožefa L, nudi učiteljstvu lepo priliko, navdušiti učence za domovino in
cesarja.