Motnje hranjenja in požiranja pri otrocih z razcepi v orofacialnem področju
Feeding and swallowing disorders in children with clefts in the orofacial region

slovenski

2019

letnik 88, številka 9/10

dejavniki tveganja   motnje hranjenja in požiranja   obravnava   razcepi v orofacialnem področju   vprašalnik

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče: Orofacialni razcep je najpogostejša prirojena obrazna nepravilnost. Otroci z razcepi v orofacialnem področju imajo poleg težav z govorom tudi težave na področju hranjenja in požiranja. Raziskave kažejo, da so simptomi težav s hranjenjem precej raznoliki. V skrajnih primerih je potrebno uvesti nadomestne načine hranjenja. V Sloveniji še ni bila narejena raziskava o pojavljanju težav s hranjenjem pri otrocih z razcepi v orofacialnem področju. Metode: Ugotoviti smo želeli pogostost in vrsto težav s hranjenjem otrok z razcepi v orofacialnem področju, starih od pet mesecev do šest let. V ta namen smo izoblikovali anonimni vprašalnik za starše o vrsti orofacialnega razcepa, možnih otrokovih težavah pri hranjenju, požiranju in govoru ter pripomočkih za hranjenje. Vprašalnik je bil najprej pilotsko preizkušen pri starših otrok z orofacialnimi razcepi med kontrolnimi ambulantnimi pregledi, nato pa poslan 93 staršem otrok z orofacialnimi razcepi, rojenih v obdobju treh zaporednih let. Z opisno statistiko smo predstavili pogostnost pojavljanja težav ter analizirali dejavnike, ki so se pogosteje pojavljali pri otrocih s težavami pri hranjenju. Rezultati: Starši 58 otrok z orofacialnimi razcepi so izpolnili vprašalnik. Ugotovili smo, da je imelo skoraj tri četrtine otrok težave z vzpostavitvijo hranjenja takoj po rojstvu, kasneje so se težave s hranjenjem zmanjšale, vendar so bile v četrtini primerov še vedno prisotne do zaključenega kirurškega zdravljenja. Največ težav se je pojavljalo zaradi uhajanja hrane in pijače skozi nos, požiranja zraka pri hranjenju po steklenički in podaljšanega časa hranjenja. Otroci z razcepom neba z razcepom ustnice ali brez so imeli bistveno več težav s hranjenjem kot otroci samo z razcepom ustnice. Večina staršev je za hranjenje uporabljala prilagojeno stekleničko in je bila z uporabo zadovoljna. Več kot polovica staršev je izjavila, da so prejeli premalo informacij v zvezi s hranjenjem pred in takoj po rojstvu otroka. Zaključek: Kljub dobro organizirani multidisciplinarni skrbi za otroke z orofacialnimi razcepi v Sloveniji starši še vedno pogrešajo konkretna navodila o hranjenju otroka z orofacialnim razcepom, zaradi česar bo potrebno dodatno izobraziti predvsem medicinske sestre, ki delajo v porodnišnicah. Glede na visoke cene pripomočkov za hranjenje otrok z orofacialnimi razcepi bi bilo dobrodošlo, da bi kril stroške ZZZS.

19.11.2019