LETO XXXV.. ŠT. 45 Ruj, 18. novembra 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Trkamo na zavest občanov (stran 2) Mesec boja proti alkoholizmu (stran 3) Za skupnost osnovnih šol (stran 5) O delu in vlogi potrošniških svetov (stran 6) Priprave na kviz znanja (stran 7) Venček pesmi in plesov borbe in obnove v izvedbi članov folklorne skupine in tamburaškega orkestra iz Varaždina. Foto: Kosi V srednješolskem centru se je na proslavi zbralo čez tisoč predstavnikov delovnih Uudi in občanov enajstih sodelujočih občin in drugih gostov. Foto: Kosi Prek delavskih srečanj uresničujemo največje vrednote NOB Delovni ljudje in občani enajstih bratskih občin iz SR Hrvatske in Slovenije so se v petek, 12. novem- bra zbrali v srednješolskem centru v Ptuju in skupno počastili najvišji zbor delegatov jugoslovanskega delavskega razreda — 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in zaključek 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, katerih gostitelj je bila v letu 1982 občina Ptuj. Gostje iz Cakovca, Kopriv- nice, Krapine, Pregrade, Varaždina, Lendave, Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice, Šmarja pri Jelšah in Tezna-Maribor so bili najprej gostje delovnega kolektiva AGIS v Ptuju, nakar so skupno prisostvovali lepi in prisrčni slovesnosti v srednješolskem cen- tru. V pozdrav gostom iz bratskih občin se je s kratkim venčkom slovenskih in hrvaških pesmi pred- stavil Nonet DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Rudija Mohorka, slavnostni govor pa je imel pred- sednik koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije, Janko Mla- kar, ki je uvodoma govoril o zelo aktivnih stikih na vseh področjih, o nekaterih aktualnih dogodkih sedanjega časa in ob koncu dejal: ,,Letošnja srečanja ponovno potr- jujejo, da delovni ljudje in občani bratskih občin dosledno uresni- čujemo največje vrednote pridob- ljene v narodnoosvobodilnem boju in v obdobju graditve samouprav- ne socialistične družbe, vrednote. Janko Mlakar, doseddi^i preds. koordinacijskega odbora med slavnostnim govorom. Foto: Kosi ki jih vsebinsko bogatimo in uveljavljamo v skupnem delu in hotenju. V tem prizadevanju je mnogo anonimnih, skromnih in izredno požrtvovalnih delavcev, ki s svojim delom in vedenjem prispevajo k vse večjemu pomenu teh srečanj ..." Po podelitvi zlatih plaket in pla- ket bratstva in prijateljstva — o Novoizvoljeni predsednik koor- dinac^skega odbora Vjekoslav Šolman iz občine Pregrada. Foto: Kosi tem poročamo posebej, se je v imenu nagrajencev zahvalil Vla- dimir Kapun iz Cakovca, ki je eden izmed najzaslužnejših sin- dikalnih in kulturnih delavcev na področju medrepubliškega sodelo- vanja, nakar sta predsednik in podpredsednik koordinacijskega odbora Janko Mlakar in Feliks Bagar predala sedež koordina- cijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije občini Pregrada in novoizvoljenemu predsedniku Vjekoslavu Solmanu, ki je v imenu delovnih ljudi in občanov te občine obljubil, da bo osnovni moto sre- čanj Pregrada 83' dosledno izva- janje resolucije minulega sindikal- nega kongresa, sklepov partijskih kongresov in Titove poti. Po bogatem kulturnem pro- gramu, v njem so folklorne sku- pine in tamburaški orkestri iz Varaždina in Pregrade predstavile slavonske narodne plese, ljudske plese iz Medjimurja in na koncu še venček pesmi in plesov borbe in obnove narodov in narodnosti Jugoslavije. Ivanka Stefulj iz Pre- grade pa je prebrala še pozdravno pismo 9. kongresu ZSJ, v katerega so delovni ljudje in občani brat- skih občin zapisali, da so prepri- čani, da bodo njegovi sklepi doprinesli k nadaljnjemu vsestran- skemu razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti. mš 9. kongres ZS Jugoslavije končal z delom Minuli kongres jugoslovanskih sindikatov je potekal v izjemno 7aostrenih gospodarskih in družbenih razmerah. Skozi svoje delo pa je dokazal, da so delovni ljudje — delavski razred pripravljen se spoprijeti z nastalimi problemi in vztrajati na doslej začrtani poti. Člani sindikata pa so tokrat ponovili, da se morajo stabilizacijska bremena enakomerno porazdeliti, nositi jih mora vsak posameznik, ob tem pa se mora izostriti osebna in družbe- na odgovornost. Kongres jugoslovanskih sindikatov je spre- jel tudi nekatere spremembe in dopolnitve statuta ZSJ. Vse z namenom, da se spodbudi demokratizacija odnosov znotraj sindikalne organizacije in da se okrepi kolektivno delo in odločanje v sindikalni organizaciji oziroma v vseh oblikah sindikalnega dela. Kongres obenem zavezuje članstvo, organi- zacije in organe zveze sindikatov, da s kon- kretnim, usklajenim in odgovornim delova- njem uresničujejo z resolucijo sprejete naloge. V resoluciji, ki sojo delegati sprejeli tretji, to je sklepni dan kongres, pa posebej poudar- ja: boj za gospodarsko stabilizacijo. Temeljne strateške usmeritve kongresa pa so naslednje: najvažnejše je krepiti samoupravni položaj delavca in z doslednim uresničevanjem socia- lističnega samoupravljanja reševati probleme in težave ter zagotavljati nadaljnji uspešni družbeno-ekonomski razvoj naše družbe. V bodoče je najpomembnejše dosledno uresni- čevati politiko gospodarske stabilizacije, kar pa pomeni: več in učinkoviteje delati in varčevati. Zaostriti je potrebno tudi odgovor- nost slehernega posameznika in vseh družbe- nih subjektov za zaupana dela in naloge. Delavci tudi zahtevajo, da se okrepi enotnost delavskega razreda in da se odločno premosti- jo umetne ovire in zapiranja ter druge pregra- de, ki so na poti povezovanju, združevanju in prizadevanjem, da bi skupno poiskali prave rešitve za uresničevanje enotnih delavskih interesov. Čeprav je kongres formalno zaključil z delom, se njegovo konkretno delo nadaljuje v okoljih, iz katerega so prišli delegati 9. kon- gresa, ki so že s predkongresno razpravo opozorili na pereče družbene probleme in nakazali njih rešitev. Kongres je potrdil tudi nove člane sveta zveze sindikatov, ki šteje po novem 117 članov. Med člani je tudi Ptujčan dr. Tone Florjančič. MG Ocena usposobljenosti ZK v občini Ormož Prihodnji četrtek, 25. novembra se bo na peti seji sestala občinska konferenca ZKS Ormož. Po pregle- du sklepov zadnje seje bodo ocenili uresničevanje sklepov tretjih sej CK ZKS in CK ZKJ in osme seje komiteja OK ZKS Ormož, v kateri komite ugotavlja, da stanje v osnovnih organizacijah ni zado- voljivo, zato zahteva aktivnejšo in učinkovitejšo vlogo ZK in njenih članov v vseh organih političnega sistema. Posebej bodo ocenili idejno in akcijsko usposobljenost ZK v obči- ni. V gradivu, ki bo osnova za razpravo na seji, je med drugim zapisano, da osnovne organizacije ZKS v občini Ormož premalo konkretno ocenjujejo probleme v lastnem okolju. To velja Se zlasti zgt tiste komuniste, ki bi lahko učin- kovito vplivali na razreševanje problemov. -Preprosto povedano: ne vidijo lastnih napak in slabosti, ki bi jih lahko odpravi li, opozarja- jo pa na tiste, za katere ugotavlja- jo, da nimajo nanje vpliva in mož- nosti za reševanje. Sklepi sestankov OO ZKS so v večini primerov presplošni, brez konkretnih nalog za posamezne člane in rokov za nji- hovo izvršitev. Premalo se tudi poslužujejo drugih oblik dela, opredeljenih v statutu ZK. Kritično je ocenjena tudi odgo- vornost občinske konference ZKS za delo v osnovnih organizacijah in odgovornost celotne občinske or- ganizacije za politično stanje v občini. Za stalno akcijsko poveza- vo z vsemi OO ZKS so imenovali devet 4-članskih skupin članov OK ZKS, ki so zadolžene za 3 do največ 4 osnovne organizacije. V praksi bo treba oblike povezav Se dopolniti tako, da bodo zagotavljale kar najučinkovitejšo akcijsko poveza- nost, pri tem ie odločilnega pome- na tudi sprotna medsebojna obve- ščenost in idejnopolitična uspo- sobljenost. Podrobneje je razčlenjena tudi organiziranost dejavnosti ZK zno- traj vseh delov frontno organizira- ne SZDL in v delegatskih skupšči- nah. Pri tem ugotavljajo vsebinske in organizacijske probleme, ki so zlasti v neusklajenosti programov po vsebini in po rokih, kar cesto ovira skupno akcijo. Glede na širi- no področja dela institucij po- litičnega sistema cesto delegati ZK nimajo dovolj konkretnih usmeri- tev za delo, zato morajo zastopati stališča za katera menijo, da so v interesu ZK. Povratne informacije so sicer v praksi, premalo pa je kontrole, kaj je z usodo sklepov in stališč ZK. O naštetih in številnih drugih vprašanjih bo občinska konferenca ZKS Ormož dorekla oceno in iz nje povzela konkretna stališča in skle- pe za boljše delo članov ZK v obči- ni. FF Maribor in Ptuj sodelujeta! Vezi med mariborskimi in ptujsko občino so dokaj tesne, saj jih v to 5risiljuje tudi naravna povezanost, je na sestanku predstavnikov mari- borske skupščine mesta in ptujske občinske skupščine, družbenopoli- tičnih organizacij in izvršnih svetov dejal Rafael Razpet, predsednik skup.ščine mesta Maribor. Sestanek, ki je bil pretekli torek skupščine občine Ptuj. V uvodnih razpravah je bil dan poudarek dolgoletnemu bolj ali manj uspešnemu povezovanju mariborskih in ptujskih organizacij združenega dela s področja kmetijstva. Slišati je bilo, da je posebno v zadnjem času to sodelovanje tesno. Tirna in ptujski Kmetijski kombinat sta sprejela samoupravne sporazume po skupnem planiranju, vlaganju, skupnem prihodku in skupni odgovornosti. Precej konkretni so na primer dogovori o skupnem vlaganju v gradnjo farme za 45 tisoč bekonov pri ptujskem kombinatu, sodelovanje pa se razteza še na nekatere temeljne organizacije v okviru Kmetijskega kombinata in tudi na druge organizacije združenega dela s področja pridelave in predelave hrane. Na območju ptujske občine je kar 13 temeljnih organizacij zdru- ženega dela katerih sedež delovne organizacije ali sestavljene organi- zacije je v Mariboru. Tel^B tozdov zaposluje 2029 delavcev kar pred- stavlja 14,6 odstotka vseh zaposlenih v ptujski občini. Ptujčani so opo- zorih, daje delež teh tozdov v investicijah ptujskega gospodarstva 6,5 odstoten, kar pomeni, da že nekaj let stagnira. Glede na gospodarsko \ situacijo seveda ni pričakovati bistvenih premikov v tej smeri, pa vendar < so mariborski predstavniki menili, da bo potrebno tudi na tem področju : napredovati. ; Predstavniki obeh občin so menili, da bo potrebno v najkrajšem i času dogovoriti vprašanja gradnje skupne kafilerije in mlekarne, saj je drobljenje investicijskega dinarja nesmiselno in v nasprotju s stabiliza- cijskimi prizadevanji. Oboji so se strinjali, da je lokacija v Zlatoličju ustrezna in da je treba prizadevanja za skupno investiranje podpreti. Isto velja za modernizacijo cest, povezovanje vodovoda in za povezovanje na področju turizma. Okrepiti je treba tudi povezanost kovinskopredelovalne industrije, kjer je že čutiti tesnejše sodelovanje med mariborskim Tamom in ptuj- skim Agisom. Gotovo pa vse možnosti še niso izkoriščene. Nič manj možnosti ni na podfočju družbenih dejavnosti, kjer so dokaj tesne vezi na področju zdravstva, več dogovarjanja pa bo potrebno na področju srednješolskega izobraževanja. Precej besed je bilo v razpravi namenjenih delovanju samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Podravja. Skupnost kljub prizadeva- njem še ni zaživela, še vedno nima svojega programa, ki pa temelji na blagovnih bilancah posameznih občin. Te so jih — žal po dolgem oklevanju — le pripravile, tako da bo poleg enotne prispevne stopnje za to interesno skupnost pripravljen tudi enoten program po dogovorjenih kriterijih. Vedeti je namreč treba, za kaj bomo namenjaH zbrana sred- stva. Jasno je sicer, da jih je prvenstveno potrebno usmerjati v primarno kmetijsko pridelavo, vendar to še zdaleč ni vse. Tudi predelovalna industrija seje znašla v velikih težavah, hrano pa potrebujemo vsi, ne le kmetje, ki jo pridelujejo. Tako kot na ostalih se bo morala tudi na teh področjih uspešno angažirati medobčinska gospodarska zbortiica za Podravje. ki že izdeluje analizo o dosedanjih vlaganjih v kmetijstvu. Svoje pa bo prispeval tudi svet skupnosti podravskih občin, kije že doslej uspešno opravljal vlogo koordinatorja med posameznimi občinami. Na omenjenem skupnem sestanku so menih, da bi morali nosilci razvoja bolj kot doslej upoštevati razne strokovne študije in analize, ko planirajo nadaljnji skupni razvoj, ob tem pa se povezovati ne samo v Podravju, temveč tudi z organizacijami združenega dela v ostalih regijah — v kmetijstvu na primer s Pomurjem. Dogovor je, da bodo v izvršnih svetih imenovali skupne delovne komisije, ki bodo proučile možnosti sodelovanja na raznih področjih in se o tem pogovorile tudi s predsta- vniki posameznih organizacij združenega dela. N. Dobljekar Pred sejo zborov skupščine občine Ptuj Te dni se sestajajo delegacije v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih in obrav- navajo gradivo za 7. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki se bo sestal v petek, 26. novembra dopoldne in zbora združenega dela, ki se bo se- stal isti dan popoldne. Seje so tudi vodstev občinskih družbenopoU- tičnih organizacij, ki oblikujejo svoja stališča za delegacije družbe- no-političnega zbora, ki se bo se- stal v četrtek, 25. novembra. Pri tem velja posebej omeniti včeraj- šnjo (v sredo, 17. novembra) sejo občinske konference ZKS Ptuj, ki je razpravljala predvsem o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj v le- tu 1983. Poleg osnutka resolucije imajo vsi trije zbori na dnevnem redu še predlog dogovora o spremem- bah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981-1985, poročilo o izvajanju dogovora o skupnih temeljih plana udeležen- cev na območju skupnosti podrav- skih občin in predlog sprememb, osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Ptuj, volitve, imenovanja in razrešitve ter delegatska vprašanja in odgovore. V skladu s svojimi pristojnostmi pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dodatno razpravljala in sklepala še o naslednjih zadevah: osnutek odlo- ka o organizaciji, načinu poslova- nja in financiranja veterinarsko higienske službe v občini Ptuj, osnutek odloka o prenehanju lastninske in drugih pravic na zemljiščih na območju zazidalnega načrta Majšperk—Breg, osnutek odloka o spremembah in dopolnit- vah odloka o prepovedi in omejitvi reje živali, predlog sporazuma o dodelitvi ribiških okolišev, predlog sklepa o potrditvi ribiškogojit- venega načrta in več predlogov sklepov o soglasju k raznim sa- moupravnim sporazumom in statutom. Zbor združenega dela pa bo sklepal še o predlogu sklepa o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva omejitev iz- plačevanja osebnih dohodkov za vse TOZD v DO TGA Kidričevo. Zbor krajevnih skupnosti pa bo sklepal o osnutku odloka o določitvi imen in območij ulic na mestnem območju Ptuja. FF V počastitev praznika republil(e v ptujski občini skrbno pripravljajo osrednjo občinsko proslavo ob prazniku republike. Proslava bo v petek. 26. novembra ob 17. uri v avli Srednješolskega centra v Ptuju. Poleg slavnostnega govora bo tudi bogat kulturni program. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 18. november 1982 - TEDNIK EMONA-MERKUR PTUJ ' Še zadovoljivi rezultati Kljub oteženim pogojem gospodarjenja, je trgovska delovna or- ganizacija Emona — Merkur v devetih mesecih letos zadovoljivo po- slovala. Indeks celotnega prihodka je dosegel 140, dohodka 127, pri- meijalnega dohodka 129. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je bil v tem obdobju 1.154.000 dinarjev. Dohodek in čisti dohodek sta dosegla nižjo rast predvsem zaradi visokih stroškov, vi.šje amortizacije indeks 182) in razlike v ceni, kije zamrznjena. Delovna organizacija seje s posebnim dopisom obrnila na bodoče stanovalce stanovanjskega bloka A-1 v stanovanjski soseski Rabeljčja vas — zahod. To je že nekajletna praksa te trgovske organizacije, obenem pa oblika približevanja trgovine s kupci. Bodočim stanovalcem je namreč poslala prospekte za opremo novih stanovanjskih prostorov. To je tudi cenejša oblika informiranja občanov o založenosti, prejšnja leta so or- ganizirali razstave pohištva. Vsak novi stanovalec pa je dobil tudi obesek za ključe. Pri obravnavi periodičnega rezultata so ugotovili, daje prodaja na kredit zelo upadla, predvsem zaradi višjih pologov. Precej težav pa je tudi z založenostjo, primanjkuje zlasti tehničnega blaga. Določeno po- manjkanje je tudi v tekstilni stroki. V tekstilni hiši so pred dnevi tudi na novo opremili prvo in drugo nadstropje, trudijo pa se, daje hiša vedno dobro založena. V zadnjem času so dobiH precej opreme za smučarje, članom smučarske zveze Slovenije pa ob nakupu nudijo 10-odstotni popust. MG UNIAL TOVARNA GLINICE IN ALUMI- NIJA BORIS KIDRIČ, n. sub. o., KIDRIČEVO S SVOJIM PROIZVODNIM PROGRAMOM i i hidrat, metalurška glinica, spe- I cialne glinice, aluminij, gne- ■ tilne zlitine. Al odlitki, rondice, j liti trakovi, lita žica KI GA ZDRUŽUJEJO DE- LOVNI LJUDJE V: ~ TOZD Tovarna glinice \ — TOZD Proizvodnja aluminija \ — TOZD Predelava aluminija — TOZD Vzdrževanje j — TOZD Kontrola kvalitete i — TOZD Promet j — TOZD Livarna lahkih ! barvnih kovin Trbovlje i — Delovna skupnost skupnih ; služb 1 ob tovarniškem prazniku, 21. \ novembru želimo še v nadalje \ mnogo delovnih uspehov na i vseh področjih dela, pri kre- \ pitvi samoupravnili socialisti- \ čnih odnosov, ter pri nadalj- njih prizadevanjih za dosego I zastavljenih ciljev. \ Predstavljamo vam dobitnike zlate plakete bratstva - prijateljstva Koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS, ki povezuje občine: Cako- vec, Koprivnica, Krapina, Pregra- da, Varaždin, Lendava, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Tezno — Maribor, je v letu 1982 podelil najvišje prizna- nje ,,Zlato plaketo bratstva in prijateljstva" najzaslužnejšim po- sameznikom in društvom, ki so jo prejeli: ALOJZ CUČEK dolgoletni sindikalni delavec v sin- dikatih ptujske občine in sindikatu delavcev prometa in zvez. V or- ganizirane oblike medrepubliškega sodelovanja se je aktivno vključil že leta 1961, v letu 1962 pa je bil eden izmed pobudnikov za ustano- vitev Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva. Opravljal je številne odgovorne naloge v koordinacij- skem odboru bratskih občin in v komisiji Zveze sindikatov za medrepubliško sodelovanje. Kot izkušen in ugleden sindikalni dela- vec, je z vztrajnim političnim de- lom širil idejo povezovanja in so- delovanja med delavci prek občin- skih, regionalnih in republiških meja. Je eden izmed najzaslužnej- ših aktivistov na področju ure- sničevanja programske usmeritve medrepubliškega sodelovanja ter napotil o utrjevanju in ohranjanju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, ki jih je tovariš TITO tolikokrat omenjal in nas spominjal na to največjo pridobitev izbojevano v NOB in socialistični revoluciji; VLADIMIR KAPUN iz občine Cakovec, se uvršča med najzaslužnejše sindikalne in kulturne delavce na področju medrepubliškega sodelovanja. Izredno požrtvovalno in uspešno je opravljal številne odgovorne nalo- ge v koordinacijskem odboru brat- skih občin in s svojo vsestransko angažiranostjo prispeval, da so Delavska srečanja bratstva in prijateljstva pridobivala na novi kvalitetni vsebini in množičnosti s ciljem, da se aktivno vključuje čim širši krog delavcev. S svojo pisano besedo v številnih člankih, je poudarjal moč, veličino in po- men bratstva, prijateljstva ter eno- tnosti med vsemi našimi narodi ter narodnostmi. Dragocen prispevek je prispeval pri izbiranju dokumentacije o medrepubliškem sodelovanju, organizaciji kuhurnih prireditev in razstav, prihajal na pohode Po poteh revolucije v Mostje skupaj z mladino, skratka, izredno požrtvovalen in predan de- lu pri utrjevanju ter širjenju brat- stva in prijateljstva, ki ga smatra za eno od najlepših lastnosti in vrednot človeške družbe: UUDEVIT VUGRINEC iz Cakovca, je s svojim aktivnim vključevanjem v Delavska srečanja bratstva in prijateljstva na področju delavskih športnih iger ter rekreacije prispeval k njihovi množičnosti. Zlasti se je angažiral pri organizaciji medrepubliških delavskih športnih iger v Cakovcu ter v pripravah ekip občine Ca- kovec, ki so sodelovale na športnih tekmovanjih v drugih občinah. S svojo požrtvovalnostjo je bil za vzgled ostalim organizatorjem delavskih športnih iger in veliko prispeval k sodelovanju in prija- teljstvu delavcev bratskih občin; OGRANAK SEUAČKE SLOGE NEDELIŠČE se je v program medrepubliške kulturne izmenjave vključil kot us- tanovni član 1. tedna bratstva in prijateljstva — Ptuj '62. V ob- dobju dvajsetih let so člani fok- klorne skupine in tamburaškega orkestra nastopali v številnih kra- jih SR Slovenije in navduševali prebivalstvo s kvalitetnimi progra- mi izvirnih ljudskih plesov ter običajev Medjimurja. Leta 1964 so navezali prijateljske vezi z folklor- no skupino Cirkovce, v letu 1981 pa podpisali listino o pobratenju in imajo velike zasluge za prijateljske vezi, ki povezujejo krajane krajev- nih skupnosti Cirkovce in Nedeli- šče. S svojo vsestransko aktivnost- jo so za vzgled, kako je potrebno razvijati bratstvo, prijateljstvo in enotnost med jugoslovanskimi na- rodi ter narodnostmi. V obdobju dvajsetih let je šlo skozi društvo več generacij, vendar vse generaci- je enako zavzeto nadaljujejo delo na področju medrepubliške kultur- ne izmenjave, zato so njihove za- sluge še toliko večje; DKUD ,,SLOBODA-VIS" VARAŽDIN je bilo ustanovljeno 1905 leta in je v Varaždinu predstavljalo središče naprednega delavskega gibanja, 17 članov pa je darovalo svoja življenja za svobodo v NOB. V medrepubliško kulturno izme- njavo mol bratskimi občinami so se vključili 1962 leta kot ustanovni člani 1. tedna bratstva in prijatelj- stva—Ptuj '62. V minulih dvajse- tih letih so gostovali v nad petde- setih krajih bratskih občin in seznanjali prebivalstvi z bogast- vom ljudskih pesmi, glasbe in ple- sov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Razvijajo sodelovanje s številnimi kulturnimi društvi, zlasti v Ptuju in Radovljici. V društvu je povezanih nad 300 ak- tivnih članov, ki so v zadnih dese- tih letih opravili nad 300 gostovanj v Jugoslaviji in Evropi. Tovariš TITO je društvo odlikoval z Re- dom zaslug za narod z zlato zvez- do, za zasluge na področju ljubi- teljske kulturne dejavnosti ter krepitve bratstva in enotnosti med narodi ter narodnostmi Jugoslavi- je; DPD „SVOBODA" PTIIJ ki je bilo ustanovljeno 1919 leta in so se v njem zbirali predvojni komunisti in borci naprednega de- lavskega gibanja. V medrepubliško kulturno izmenjavo se je ,,Svobo- da" vključila 1962. leta kot us- tanovni član 1. tedna bratstva in prijateljstva — Ptuj '62. Sekcije društva so v minulih dvajsetih letih gostovale v nad petdesetih krajih bratskih občin v SR Hrvatski. Prek sodelovanja v delavskih srečanjih bratstva in prijateljstva je DPD ,,Svoboda" Ptuj navezala poglobljene tovariške in prijatelj- ske vezi z vrsto kulturnimi društvi, zlasti pa z DKUD „Sloboda—Vis" Varaždin in z ogranki Seljačke slo- ge, Donja Dubrava, Nedelišče, Buševec, Donja Lomniča ter Lupoglav v SR Hrvatski. Pomembni so tudi stiki s koroški- mi Slovenci, ki so navezali stike z kulturnimi društvi v Lupoglavu in Nedelišču v SR Hrvatski. Večina sekcij DPD ,,Svoboda" Ptuj je za posebne in izredne uspehe na področju medrepubliškega sodelovanja prejelo priznanje — Plaketo bratstva in prijateljstva, njihovi člani pa so prispevali dra- gocen delež pri krepitvi prijatelj- skih vezi in sodelovanja med delovnimi ljudmi ter občani brat- skih občin. Ob 60-letnici je bila ,,Svoboda" Ptuj odlikovana, z Ukazom tovariša TITA, z Redom zaslug na narod s srebrno zvezdo. Vsem dobitnikom najvišjih pri- ■ znanj bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije iskreno čestitamo! FB Janko Mlakar in Feliks Bagar, predsednik in podpredsednik koor- dinacUskega odbora izročata zlato plaketo Alojzu Čučku. Foto: KOSI O PRESKRBI Trkamo na zavest občanov Pisati o preskrbi je v tem obdobju težka, a hkrati lahka naloga. Težka zato, ker preskrba šepa, lahka pa zalo, ker je najlažje zapisati, da nečesa ni in ni. Občani so nejevoljni, poleg tega pa še povzročajo dodatno zmedo, in to s pretiranimi nakupi. Ni bilo še primera, da bi kupci sami izločili tiste, ki se večkrat postavljajo v vrsto. Kako pa na tako stanje reagirajo trgovci — tisti, ki so odgovorni preskrbovati prebivalstvo. Jože Vaupo- tič, direktor MlP-ove TOZD Maloprodaja je na vprašanje, kako so se trgovci organizirali, da bi dose- gli trajnejšo in pravičnejšo delitev osnovnih artiklov, zlasti tistih, ki jih v sedanjem času primanjkuje pove- dal: ,,Povedati moram, da navodila, ki jih dobivamo od republiškega komiteja za tržišče in cene ter inšpekcijskih služb občine Ptuj in lastna navodila, izvajamo dosledno. To še zlasti velja za poslovodje v prodajalnah. Izvajanje teh navodil pa tudi redno kontroliramo. V primeru nespoštovanja sprejemamo ustrezne sankcije. Motnje, ki so v preskrbi poznamo. Nismo pa jih v stanju sami odpraviti. Imam podatek, da smo v pre- teklem mesecu dobili 68 ton pralnega praška. Ves ta prašek je že pri kupcih, v skladiščih ne. Apeliral pa bi na kupce, da bi kupovanje praška potekalo bolj pošteno, bolj človeško. V tem obdobju pa vsak gleda samo nase in ga ne briga ali bo njegov sosed dobil prah, ki ga nima in ga nujno potrebuje, on sam pa si ustvarja doma malo trgovinico". Tudi v prihodnje ni pričakovati boljše oskrbe, situ- acija ni rožnata. To nam zagotavljajo proizvajalci praška, ki pa so zopet vezani na uvozne komponente. Problemi so tudi pri enakomerni dovavi. Vzrok za to pa je iskati v pomanjkanju nafte". Zakaj potem prodaja pralnih praškov po različnih dnevih po različnih trgovinah. Nekateri pravijo, da bi bilo morda bolje, če bi prodajali prah en dan v vseh trgovinah. Kako bi bilo to mogoče izpeljati? ,,Zopet se moram vrniti na navodila, kjer je natančno navedeno, da moramo začeti s prodajo praška po 15.'uri. S tem pa ni rečeno, da bo to ravno ob 15. uri, lahko je pozneje, vendar traja prodaja praška do 18. ure. V tem času imajo poslovodje vsa pooblastila, da razporejajo količine po dnevih, ker oskrba z artikU ni vsakodnevna, . zlasti na tistih območjih, kjer imamo enkrat tedensko dostavo in morajo prejete količine razdeliti za cel teden. Dobava v naše prodajalne ne more potekati istočasno, tega ne zmoremo tudi zaradi premajhnih zmogljivosti. Navsezadnje pa je potrebno upoštevati tudi ekonom- sko računico. Sočasna dostava pa ni mogoča tudi za- to, ker pokrivamo celotno območje občine Ptuj. Dostave potekajo po planu, seveda pa je tudi takrat odvisno, ali je prah prišel od dobavitelja. Mnogokrat se tudi sedaj dogaja, da moramo te kritične artikle voziti posebej. Zato je različna dobava in taka bo tu- di v bodoče." Kaj pa v tem obdobju lahko storijo potrošniški sveti? ,,Naloga potrošniških svetov bi bila med ostalim, da bi na potrošnike delovali s čim bolj objektivno informacijo in da bi vplivali na njihovo zavest, obna- šanje pri nakupih. Potrošniški sveti bi morali vplivati in pomagati, da dosežemo enakomerno porazdelitev kritičnih artiklov. Zato je tudi trgovina odgovorna, da okrepi stike s potrošniškimi sveti," je zaključil Jo- že Vaupotič. MG SLOVENSKA BISTRICA Spravilo sladkorne pese V prizadevanjih, da bi pri Kmetijskem kombinatu Sloven- ska Bistirca še pravočasno po- spravili vse pridelke, gre predv- sem za sladkorno peso, katere je še nekaj na poljih, so navezali tesnejše stike z delovnimi in drugimi organizacijami v občini. Odziv sicer ni povsem uresničil pričakovanj, saj bi za dokončno spravilo pridelka potrebovali •širšo pomoč, kljub temu pa se je v sredo. 10. novembra odzvala akciji srednja kovinarska šola iz Slovenske Bistrice. Učenci in tudi učitelji so z enodnevno akcijo dali pomemben prispevek k spravilu sladkorne pese, saj je v akciji sodelovalo okoli 200 učen- cev in učiteljev. Morda bo ta akcija spodbudila še druge obča- ne, da pristavijo svoj delež pri uspešnem spravilu sladkorne pe- se. Viktor Horvat S SKUPŠČINE ENOTE ZA UPRAVLJANJE IN RAZPOLAGANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM Ocena dela in sprememba planov v preteklem tednu se je sestala skupščina enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj, na kateri so delegati ocenili delo skupnosti v enem letu in sprejeli spremembe plana za leto 1982 in spremembe in dopolnitve plana za obdobje 1981—85. Največ je bilo narejenega na področju komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, dalje na področju komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo. Program III., ki zajema komunalno ureditev stavbnih zemljišč za postavitev kioskov ni bil realiziran, ker ni bilo povpraševanja, manj uspešno pa je bilo tudi delo na IV. programu — to ie komunalni ureditvi stavbnega zemljišča v indu- strijskih in obrtnih conah občine. Enota bo k opremi zemljišča pristopila brž, ko bo pridobila zemljišče. F^ri spremembah plana za leto 1982 ne gre toliko za bistvene planske spremembe, kot za notranje spremembe na objektih. Tako je na primer v postavki b, ki sodi v program komu .alnega urejanja stavbnih zemljišč v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnii, bilo za izgradnjo toplovodnega razvoda v kareju A porabljenih več sredstev od planiranih. Na dru- gi strani pa ne bo realizirana gradnja nizko napetostnega električnega razvoda in javna raz- svetljava v istem kareju, zaradi zasedenosti zemljišča. Delegati so brez bistvenih pripomb sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne enote za obdobje 1981—85; upoštevali pa so dopolnitve, ki jih je predlagala ionferenca delegacij št. 24 (ZC Ptuj—Ormož) in KS Majšperk. Ob koncu zasedanja pa so se seznanili tudi z informacijo o ustanovitvi skup- ne strokovne službe za potrebe SIS materialne proizvodnje. Te službe bodo pričele delati s pr- vim januarjem 1983; delale pa bodo za potrebe samoupravne stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti in lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj. Med SIS materialne proizvo- dnje spadajo še kmetijska in požarna skupnost, ki pa doslej k ustanovitvi še niso pristopile. MG TEDNIK — 18. november 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3! OBČINSKA ORGANIZACIJA ZZB NOV ORJVIOŽ Borci za uresničevanje frontno dogovorjenega programa Včeraj, 17. novembra se ic sestala skupščina občinske organizacije ZZB NOV Ormož. V dvorani delavske univerze v ormoškem gradu so po uvodnem delu seje poslušali m razpravljali o poročilih predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in verifikaciiske komisije, sprejeli pro- gram dela za naslednje obdobje in obravnavali druga sprotna vprašanja. V programu dela so si zapisali, da bo občin.ska organizacija ZzB NOV Ormož posvečala posebno skrb problemom in nalogam na treh področjih. V to bo usmeriala tudi aktivnost vsakega posameznega člana, ki mora biti sestavni del dejavnosti borčevske organizacije tako v občini kot v vsaki krajevni skupnosti. Občinska organizacija ZZB NOV mora biti kot celota aktivna v SZDL tako pri oolikovanju kot pri uresničevanju skupnega frontno dogovorjenega programa. Uresničevanje gospodarske stabilizacije, uveljavljanje delegatskega sistema, delo v ostalih DPO, organizacijske, kadrovske m vsebinske priprave volitev organov krajevnih skupnosti, izvajanje kacijeNNNP 8 J . .. to je le nekaj neposrednih nalog, ki so sijih zapisah v svoj program dela. Posebno skrb bodo posvečali ohranjanju, orenašaniu in razviianiu tradicij NOB v sodelovanju z vsemi ostalimi dejavniki, zlasti še z mla- dino. Na področju spomeniškega varstva bodo nadaljevali z urejanjem muzejske zbirke NOV, z zbiranjem gradiva za kroniko, obnovih bodo spomenik padlim talcem v Ivanjkovcih, postavili spominsko ploščo borcem pete prekomorske brigade in skupaj z občinslcima organizaci- jama ZZli NOV Ptuj in Ljutomer začeh s pripravami za trajno obele- ževanje kurirske poti v sevemovzhodni Sloveniji. F'rav tako bodo skrbeli za socialno varnost članov ZZB NOV tako v okviru komisije za vprašanja borcev kot v organiziranju soseske in medsebojne pomoči v krajevnih skupnostih. Borci so pomemben dejavnik v življenju in delu krajevne skupnosti Na delovni konferenci krajevne organizacije ZZB NOV v krajevni skupnosti Jože Potrč, kije bila v petek, 12. novembra v Ptuju, so kritično spregovorili o svojem delu v preteklem obdobni, ki ga je skupaj z drugimi prizadevnimi člani vodil nredsednik CvetkoTantar. V svpiem rioročilu je med drugim zapisal, da sodi ta krajevna organizacija med tiste s srednjim številom članov, ki jih je trenutno 60 in med njimi tudi 25 rezervnih in upokojenih vojaških starešin, dobra polovica pa tudi članov ZKS. Med njimi jih je 21 tovarišic, najstarejši članjih šteje 91, najmlajši pa 51 let. Kot so na letni konferenci ocenili so še vedno osrednji družbeno- politični dejavnik v krajevni skupnosti, ker se s svojimi člani vključujejo v vse družbenopolitične organizacije in krajevno samoupravo s tem pa tudi v vse procese te krajevne samouprave. Na osnovi posebne analize so ugotovili, da pokrivajo kar 103 razne funkcije in druge zadolžitve v krajevni skupnosti in občini. Ti podatki tudi zgovorno pričajo, da borčevska organizacija ni sama sem namen, temveč močan družbenopolitični dejavnik svoje sre- dine, sestavni del fronte socialističnih sil, ki mora biti v bodoče se bolj budna in pozorna na vsa vprašanja iz življenja in dela krajanov, zlasti še delegatskega sistema prek katerega se tudi z vsemi uspešno povezuje. Borci iz KS Jože Potrč so med drugim spregovorili tudi o zdravstveni zaščiti za katero so menih, daje organizirana dobro in da večjih težav v svojih vrstah nimajo. Letošnje srečanje so končali s prisrčnim tovariškim večerom, v katerem so dorekli mnoga izmed vprašanj, ki so jih v razpravi morda samo načeh in v njih nakazali pripravljenost, da so v prihodnje še aktivnejši v skladu s svojimi življenjskimi izkušnjami in elanom, ki ga pri borcin nismo nikoli pogrešati. mš Premalo samoiniciative v ZK Člani komiteja OK ZKS Ptuj so na seji, kije bila prejšnjo sredo, ocenih organiziranost, idejnopolitično delovanje in akcijsko usposob- i Ijenost komunistov v institucijah političnega sistema socialističnega] samoupravljanja. Dogovorili so se, da bodo pripravljeno gradivo poslali j v javno razpravo vsem osnovnim organizacijam ZK v občini, ki naj i podajo svoje pripombe, hkrati pa ocenijo tudi delo v svojem okolju.! Dokončna ocena bo izdelana po seji občinske konference, ki je bila ■ včeraj. Komunisti jo bodo obravnavali na naslednji seji, ki bo pored-; vidoma 2. decembra. Člani komiteja so v razpravi ugotovili, da je v osnovnih organiza- \ cijah ZK, pa tudi pri posameznih članih opaziti premajhno samoinici- i ativnost, saj v večini OO ZK sklicujejo seje 5ele po tem, ko jih na to j opozorijo višji organi občinske organizacije ZK ali pa po posvetu se- j kretarjev. Precej je tudi takih osnovnih organizacij, kjer nosi vso breme ; delovanja sekretar, medtem ko člani sekretariata in ostali člani organi-, zacije stoje ob strani. Mnogo komunistov je aktivnih le v organizacijah združenega dela, kjer so f>ovezani v osnovno organizacijo, delu v lo^a- j jevni skupnosti pa se raje izognejo. Seveda tega ne gre posploševati, pa : vendar takih primerov ni ravno malo. | Poudarjeno je bilo, da bo potrebno korenito spremeniti tudi ka- \ drovsko politiko. Vse preveč se ob iskanju ljudi za odgovorne funkcije j sučemo v istem krogu, je dejal predsednik OK ZKS Jože Botolin. Ob tem : pa ne pomislimo, da so tu tudi izredno sposobni ljudje, ki so pripravljeni ', prevzemati odgovorne naloge, vendar jih zanje nihče ne predlaga. Tudi o sprejemanju v zvezo komunistov je bilo slišati nekaj ocen. ■ Med prosvetnimi delavci je na primer precej mladih, ki ne žeUjo vstopiti; v zvezo komunistov, pa tudi kje drugje je prav tako. Ob tem pa je treba' reči, da v osnovnih organizacijah ZK premalo razmišljajo o sprejemanju j dobrih delavcev in samoupravljalcev v svoje vrste in marsikje pomeni j sprejem v ZK le povečanje števila članov. Dejstvo je, da zveza komu- j nistov ne potrebuje članov, ki to žele postati zgolj zaradi osebnih kari-| erističnih interesov — čeprav je vprašsmje ali jih je res moč uveljavljati s; pomočjo partijske izkaznice. Res pa je tudi, da zveza komunistov v ■ zadnjem času ne igra tiste avantgardne vloge, ki bi jo morala. Vse preveč ■ je omahovanja, omalovaževanja, nezainteresiranosli, ležernosti in i mlačnosti pri reševanju težav, ki jih prinaša s seboj težka gospodarska \ situacija. In prav komunisti morajo v tem trenutku pokazati, kako se jei treba v tem času obnašati. Pa to tudi počno? j Na seji komiteja so se pogovarjali tudi o metodah dela, ki jih je treba prilagoditi novim nalogam in novi organiziranosti zveze komunistov. Doslej so se le malokje uveljavile problemske in akcijske konference — \ uspešno so jih izvajah v TGA in v Agisu, o njih razmišljajo tudi v: Zdravstvenem centru Ptuj — Ormož. Niso pa zaživeli sveti zveze komunistov v krajevnih skupnostih, niti zbori komunistov. Bolj bo potrebno p>oglobiti tudi sodelovanje med člani ; občinske konference in osnovnimi organizacijami, da bodo ti res vez med bazo in komitejem konference. Zato pa je potrebno okrepiti tudi in- formiranje v zvezi komunistov od osnovne organizacije ZK do cen- tralnega komiteja in obratno. Dosti bolj je treba uveljaviti tudi osebno komuniciranje in doseči, da bodo v osnovnih organizacijah sklepe j organov in seveda tudi svoje, dosledno uresničevali. Zato pa je potrebno ; utrditi in poglobiti idejno in akcijsko usp>osobljenost vseh članov ZK. N. Dobljekar i NAŠI NOVI SOOBČANI Zadnji mesec živi in dela skupaj s Ptujčani in ptujskimi občani, če- prav le za določen čas, nova gene- racija mladih v uniformi. Ste mor- da vi, dragi bralci, opazili to mla- dost, polno življenja, bogato za vsa bogastva naših narodov in narod- nosti, kako se v zanje prostem času sprehaja po mestu, z zanimanjem oglejuje kulturne spomenike, izlo- žbe in druge zanimivosti starega mesta ob Dravi? Mladega vojaka prepoznamo že od daleč, na njem je vse novo, tudi zanj je novo okolje. Oči se mu ustavljajo zdaj na tem, zdaj na onem, novo mu je vsako pročelje hiše, izložba, ljudje in njihove rm- vade. V spomin se mu vtisnejo nove slike zgodovinskega Ptuja. V začetku oktobra je v kasarno ,, Dušan K veder-Tomaž" Ptuj pri- šla nova generacija mladih voja- kov. Ob prihodu so jih toplo sprejeli starejši tovariši vojaki in starežine, pa tudi občani Ptuja. V soboto, 23. oktobra je bila sve- čana zaobljuba, ki so jo dali mladi vojaki pred bojno zastavo, svojimi starši, starejšimi tovariši in stare- šinami in pred predstavniki druž- benopolitičnih organizacij in druž- benopolitične skupnosti občine Ptuj in tudi pred občani, med kate- rimi bodo preživeU svoje najlepše leto mladosti, v učenju in usposab- ljanju za obrambo svoje domovine. Na ta dan je bilo v kasarni še posebno svečano. Na slovesnosti je bilo prisotnih nad 200 članov družin, pretežno staršev mladih vojakov. Prišli so iz vseh krajev Jugoslavije, da s svojo navzočnostjo dajo še večji pomen trenutku dajanja svečane zaobljube svojih sinov. Mladim vojakom zaželimo vsi skupaj veliko uspeha pri delu in učenju in da se srečno vrnejo na svoje domove, polni lepih spomi- nov na mesto Ptuj in na njegove občane, med katerimi bodo preživeli del svoje mladosti. V. Miletič Mladi vojaki so dali svečano zaobljubo pred bojno zastavo. Foto: O. StanisavljevK: November - mesec boja proti alkoholizmu Rdeči križ Slovenije si že vrsto let prizadeva aktivirati v boju proti alkoholizmu delovne ljudi in občane, krajevne skupnosti, organizacije združene- ga dela in šole vseh stopenj. Ta prizadevanja so dobila svoje mesto v Koordinacijskem odboru pri Republiški konferenci SZDL in v občinskih koordinacijskih odborih. Mesec november pred- stavlja obdobje, ko velja za ta del dejavnosti SZDL poglobljeno zanimanje. Prekrižani puščici nista slučajni. Predstavljata protislovje, kadar imamo pred očmi alkoholika. Puščica, ki sili kvišku, predstavlja osebo, katera postaja vsebolj odvisna od uživanja alkoholnih pijač; alkohola ne uživa več zaradi tega, ker si to želi. temveč zato, ker je v njegovi osebnosti nastala takšna sprememba, da ne more več prenehati s pitjem; zaradi svoje odvisnosti bo oseba porabljala velike količine alkoholnih pijač; nastale bodo okvare telesnega in duševnega zdravja, obenem pa trpijo gospodarske in družbene razmere posamez- nikov. Padajoča puščica predstavlja pot, ko alko- holik izgublja zaradi obnašanja pristne prijatelje, lX)zitivne čustvene odnose sorodnikov in se nagiba vsebolj k samoti. Če vemo, da alkoholik ne zmore sam abstinirati. se soočimo v nizu protislovij s prvo tragično alkoholikovo situacijo: takrat, ko je najbolj odvisen od alkohola, ko se takorekoč ne more strezniti in v treznosti hrabro prenašati življenje, ko je torej najbolj potreben pomoči drugih, ostane popolnoma sam. Tak alkoholik, celo. če nastopajo hujše telesne ali duševne komplikacije, predstavlja medicinski problem. Avtorji navajajo, da je nad 8 % odrasle moške populacije v takem stanju, ^a te osebe daje družba znatna sredstva. Iz ptujsko ormoškega področja hospitaliziramo na Psihiatriji v Ormožu letno okoli 75 alkoholikov, povprečna ležalna doba je 60 dni, oskrbni dan pa znaša okoh 1000 din. K tej številki je treba prišteti delo z nehospitalnimi alkoholiki v ambulanti za alkoholike, v terapevt- skih skupinah zdravljenih alkoholikov, število hospitaliziranih na drugih oddelkih ptujske bolniš- nice (zaradi jetrne ciroze, vnetja trebušne slinavke, vnetja želodčne sluznice, okvare srčne mišice ipd), treba je upoštevati, da se alkohoUki cesto poškodu- jejo, poškodbe se počasneje celijo, slabše se zdravi- jo tudi druge bolezni, te osebe so pogosto v stale- žih, neredko sledijo prerane upokojitve itd. itd. Noben alkoholik ne p>ostane odvisen »čez noč«, ampak minejo leta in leta. predno f>ostane oseba od alkohola tako odvisna, da se ni sposobna več obvlaJati. Taka oseba ima afiniteto do alkoholnih pijač, že prihaja do vedenjskih odklonov, nepravil- nih odnosov z okolico, trošenja znatnih sredstev za nabavo alkoholnih pijač, so slabšega delovnega uspeha, zapletajo se v kazniva dejanja, zanemarja- jo vzgojo otrok, preveva jih nerazpoloženje, občasno so nastopaški, egocentrični, ipd. Lahko so daljšo dobo abstinentni, lahko tudi prenehajo s pitjem, če to želijo, istočasno pa navadno menijo, da jim abstinenca ni potrebna. Te osebe (še) niso medicinski, ampak socialni problem. Računajo, da jih je 15 % odrasle moške populacije. Za svoj odnos do alkohola imajo kup izgovorov: od tega, da voda še za čevelj ni dobra (kot da bi bil alkohol), do mišljenja, da sedb delu niora nekaj piti, ali pa kar zapojejo tisto »Žena naj bo doma«, verjetno z otroci, ki niso krivi, da odraščajo v takem okolju. Če statistiki navajajo, da uživanje alkohola narašča, hkrati s tem pa narašča tudi število alko- holikov, potem se soočimo z alkoholizmom kot družbenim problemom. Do tega pojava vodi afiniteta družbe do ponuja- nja alkoholnih pijač, odnos družbe do alkoholiz- ma, tradicije, vtirjenost navad in same družbene razmere, med katerimi ni na zadnjem mestu odnos do dela. Treba je f)ovdariti, da je vsaka akcija obsojena na neuspeh, če nima podpore širše družbe, torej nas, ki smo del te družbe. Za spremembo se za nekaj ur umaknimo dnev- nemu stereotipu naših razmišljanj in se vprašajmo: »Kdo sem? Kakšen sem? Kakšen sem v očeh in predstavah drugih ljudi? Kje je moje mesto v širši družbi? S kom sem si blizu, komu enak in komu sem podoben?« Poskušajmo dobiti odkrit odgovor na to vprašanje tudi od najbližjih, nato pa ta zapažanja prestavimo v naš odnos do alkoholizma. Če smo bili odkriti, bomo začudeni, kako malo smo naredili za zboljšanje družbenega zla, s katerim se takorekoč srečamo vsak dan in na vsakem kraju, tj. alkoholizma. Ostanimo v takem odnosu skozi celo leto, nabirajmo si znanje s tega področja in pnčnimo po svojih sposobnostih ukrepati. Osupnili bomo: nič drugega ne bomo počenjali kot utrjevali tovariške, demokratske in samoupravne odnose. Zrela antialkoholna gibanja niso nikoli gradile na videz logične avtoceste, ki bi se izkazala za slepe zavoje brez p)Oti kamorkoli. Ta gibanja pomenijo le sposobnost ustvarjati harmonične odnose z drugi- mi osebami brez alkoholnega op>oja; seveda besede »harmoničnost« ni drugače razumeti kot enotnost protislovij. Ta pojav ne vsebuje visoke inteligenč- nosti in sreče, vključuje pa prenašanje vsakdanjih težav in občasnih obremenitev, ne da bi se zatekah k tesnobi, odvisnosti in izsiljevanju »sreče« preko popivanja. dr. Marijan Pregl Dobitniki plaket bratstva - prijateljstva v letu 1982 Po sklepu koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki so ga sprejeli na seji v Lendavi, 19. oktobra 1982, so na osrednji kulturni prireditvi v počastitev 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in ob zaključku 21. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva — Ptuj 82, v Ptuju 12. novembra 1982 podelili 31 plaket naj- zaslužnejšim posameznikom, organizacijam in dru- štvom. Plakete v znak priznanja za aktivno sodelova- nje v delavskih srečanjih bratstva in prijateljstva, za razvijanje medrepubliškega sodelovanja ter širjenje bratstva in enotnosti med našimi narodi in na- rodnostmi so prejeli: IZ OBČINE ČAKOVEC Franjo KRČAR, konferenca osnovnih sindikalnih organizacij Medjimurske trikotaže Cakovec, kon- ferenca osnovnih sindikalnih organizacij ,,Cateks" Cakovec. IZ OBČINE KOPRIVNICA Filip ClZlČ, Boško SAVIČ, Občinski svet ZSS Koprivnica, Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Koprivnica, Zveza strelskih družin občine Koprivnica, Zveza lovskih družin občine Koprivnica in Zveza športnih ribolovnih društev občine Koprivnica. IZ OBČINE KRAPINA Jagica POTOČKI, Proizvodno montažno podjet- je ,,Jedinstvo" Krapina in Ženski rokometni klub ,,Zagorac" Krapina. IZ OBČINE PREGRADA Skupščina občine Pregrada in Občinski svet ZSS Pregrada. IZ OBČINE VARA2DIN Franjo DVORSCaK, DKUD „Vilko Jurec" Va- raždin, MKUD „Milica Pavlič-Kata" Varaždin, KUD železničarjev „Ivo Mikac" Varaždin in Radij- ska postaja Varaždin. IZ OBČINE LENDAVA Občinski štab za civilno zaščito občine Lendava. IZ OBČINE MURSKA SOBOTA Občinski štab za civilno zaščito občine Murska Sobota. IZ OBČIN MESTA MARIBOR Mestni štab za dvilno zaščito občin mesta Maribor in Mestna konferenca ZRVS občin mesta Maribor. IZ OBČINE 0RM02 Otilija KOLARIC iz Obreza in Vida TOPOLO- VEC iz Ormoža. IZ OBČINE PTUJ 6. mladinska delovna brigada bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije ..Bratstva in prijateljstva", ki je sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji — Posočje '82, Invalidsko športno društvo „Borec" jM-i občinskem odboru ZZB NOV Ptuj in Rokometni klub ,,Drava" Ptuj. IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Štefan ROMIH in Ribiška družina „Bistrica" iz Slovenske Bistrice. Vsem dobitnikcm priznanj bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije iskreno čestitamo! FB IZ NAŠIH BRATSKIH OBČIN 10. november - praznik občine Pregrade Bratska občina Pregrada v SR Hrvatski, je prvič praznovala svoj občinski praznik, ki je posvečen spominu na 10. november 1943 leta, ko je bil usta- novljen Narodno osvobodilni odbor Pregrada. Slav- nostne seje občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Pregrada, bila je 13. novembra 1982, so se udeležili mnogi ugledni gostje, med njimi: Andrej MARINC, predsednik CK ZKS, Mika §PI- LJAK, član Predsedstva CK ZKH, delegacije sosed- nih občin in občine Ptuj, borci in aktivisti NOB in drugi. Po slavnostnem govoru predsednika občinske skupščine Vladimira Podboja, so podelili naj- zaslužnejšim borcem in aktivistom NOB ter naj- zaslužnejšim občanom priznanja — zlato značko, plaketo občine in pismena priznanja. Predsednik Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS, Vjekoslav SOLMAN, je izročil Plaketo bratstva — prijateljstva, ki je bila podeljena na slovesnosti v Ptuju. Osrednjo občinsko proslavo so zaključili z bogatim kulturnim programom in otvoritvijo razstave. Častni občani občine Pregrada Skupščina občine Pregrada je za častne občane ob- čine Pregrada imenovala; Milivoja GLUHAKA, general podpolkovnika, dosedanjega republiškega sekretarja za ljudsko obrambo SR Hrvatske, Andreja MARINC A, predsednika CK ZKS in Mika SPILJKA, člana Predsedstva CK ZKH. To je najvi- šje priznanje, ki ga podeljuje občina Pregrada, zato čutimo toliko večje zadovoljstvo, da je bilo to priznanje podeljeno tudi predsedniku najvišjega organa slovenskih komunistov. Otvoritev razstave Takoj po slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je v športni dvorani osnovne šole ,.Edo 1 eskovar^' sledila, otvoritev razstave ,,20 let delavskih srečanj bratstva in prija- teljstva", ki so se je udeležili vsi udeleženci osrednje občinske proslave občinskega praznika, skupaj z Andrejem MARINCEM in Mikom SPILJKOM. Po uvodnih govorih predstavnikov' Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin in Zgodovin- skega arhiva Ptuj, je razstavo odprl član Predsedstva RS ZSH, Josip BELOSEVIČ. Gostje so si razstavo ogledali z vdikim zanimanjem, tovariš MARINC, pa se je vpisal tudi v knjigo vtisov in čestital organiza- torjem razstave. FB 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 18. november 1982 TEDNIK Vsem otrokom bi morali zagotoviti enak start v šolo čeprav smo na področju otroškega varstva v zadnjih desetih letih storili veliko ali celo več kot prej vso f)ovojno obdobje, kljub vsemu z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Zadovoljni pa ne zato, ker se v tem obdobju vsega zamujenega ni moglo več nadomestiti in današnje nekaj več kot 20 odstotno zajetje predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo v vrtcih in jaslih ne zadovoljuje, zlasti še ne ob podatku, daje poprečno zajetje v Sloveniji blizu 40 odstotkov in da smo s svojim prispevkom — v ptujski občini na 56. mestu v SR Sloveniji. Tu mi- slimo tisti prispevek, ki ga iz svojih osebnih do- hodkov odvajamo za potrebe otroškega varstva v občini. Pa tudi po zajetem številu otrok nismo na zavidljivem mestu — pred nami je Lenart — 27 odstotkov, Ormož — 38, Maribor — 48 in Celje celo 51 odstotkov in Ljubljana kjer je 60 odstotkov otrok vključenih v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo. Seveda bi ob tem morali uf>oštevati še šte- vilo zaposlenih v občini strukturo prebivalstva in vrsto drugih vzrokov, ki vplivajo na potrebe po vključevanju otrok v jasli in vrtec. Le tako bi lahko dobili realnejše številke in jih nato primerjali z drugimi sredinami. Nesporno pa je, da ob vse več- jem prizadevanju — vsem otrokom zagotoviti enaki start v šolo, močno zaostajamo za drugimi. Resolucija 12. kongresa ZKJ lepo govori, da moramo družbeno skrb o otrocih razvijati tudi kot celoto vzgojnoizobraževalnih, zdravstvenih in so- cialnih ukrepov, ki otrokom zagotavljajo pogoje za razvoj, večjo socialno varnost ter socialistično sa- moupravno vzgojo in izobraževanje. Organizacije združenega dela in drugi družbeni dejavniki pa morajo v vseh okoljih v skladu z materialnimi mo- žnostmi ustvarjati pogoje za čimbolj vsestranski in izenačeni razvoj otrok in njihovo socialno varnost. V naslednjih treh letih tega planskega obdobja smo tudi v ptujski občini načrtovali povečan pro- gram male šole od .sedanjih 120- najprej na 200 in nato 600 ur — kot predvidevajo tudi republiški dokumenti o razvoju otroškega varstva v Sloveniji. V zunanjih krajevnih skupnostih bi bilo potrebno uvesti nekatere cenejše in privlačnejše obhke, do- zidati bi morali jasli v Ptuju in začeti z gradnjo na Ziherlovi ploščadi. V programu je tudi večanje šte- vila varstvenih družin in za otroke od štirih do pet let, ki niso v vzgojnovarstvenih organizacijah nuditi ustrezno vzgojo o kateri govore smernice republiške skupnosti otroškega varstva, da bi te vzgoje moralo biti 500 ur letno. Seveda vsega tega ne bo možno realizirati. Pre- prosto zato ne. ker ne bo dovolj denarja in zato smo toliko bolj odgovorni, da v okviru tistega kar že imamo in še bomo v tem obdobju imeli, storimo največ za vso predšolsko populacijo, ki v tem času zajema okrog 6000 otrok v občini Ptuj. Ena izmed naših prvih nalog bo gotovo, da spremenimo način in tudi delež plačevanja staršev. Po izračunih je vzgojnega dela, ki ga že danes v celoti plačuje družba blizu 30 odstotkov vseh stroškov, ostalo pa so druge obveznosti — prehrana, energija, režija itd. Po tem takem bi morali starši plačati vsak enako ta » hotelski del« in le tisti, ki tega ne bi zmogel bi bil upravičen do družbene subvencije, vendar šele na lastno zahtevo in ob ustrezni dokumentaciji. Ne pa. da sedaj prinašamo podatke o osebnih dohodkih za minulo leto, vse druge — dodatne pa lepo skri- vamo in jih ne evidentiramo. Zato se pogosto zgodi, da prav najbogatejši plačajo najmanj, tisti z nekoliko višjimi osebnimi dohodki pa kar nekajkrat solidar- nostno prispevajo v skupno blagajno. Če bi to področje uspeli bolj pošteno obravnavati, bi gotovo ostalo veliko več denarja /.a ostale otroke, oziroma bi jih po enostavni računici lahko vključili vsaj za 100 odstotkov več v ostale, cenejše, enostavnejše in zato nič manj privlačne oblike predšolskega varstva in vzgoje za katere je sedaj večina otrok še prikrajšana. mš Jesenska in spomladanska uporaba herbicidov v pšenici Herbicid dicuran 500, s katerim uspešno zatremo trave (srakoperec) in nekatere širokolistne plevele, je sedaj na voljo. Zaradi nastopa zmrzali ga ne smemo uporabljati za jesensko zatiranje plevelov. Priporočamo pa nabavo herbicida in z njim škropimo spomladi od tretjega lista do konca razrasti ozimne pšenice, ozimnega in jarega ječmena. Ker s herbicidom dicuran 500 ne zatremo smolenca, jetičnika in maka, priporočamo za zgodnje spomladansko škropljenje, če so seveda pleveli razviti, kombinacijo dicuran 500 3 1 /ha + faneron 50 3 kg/ha. Če se pleveli razvijejo šele kasneje, ko zaradi toplejšega vremena lahko ufHjrabljamo hormonske herbicide, priporočamo kombinacijo dicuran 500 3 l/ha + deherban fluid 4 l/ha ali aniten DS 3 l/ha. Kmetijski inštitut Slovenije GNOJENJE PŠENICE PO SETVI Zaradi izredno neugodnega vremena v času spravila koruze in sladkorne pese je letošnjo je- sen ostalo zelo malo časa za pripravo zemlje in za setev pšenice. Marsikje v časovnih stiski njiv nismo uspeli pognojiti pred setvijo pšenice. To napako lahko zdaj popravimo tako, da nepognojene posevke čimpreje pognojimo z od- merki gnojil, ki smo jih predvideli za posamezne njive. Posevkom na tleh z nizko ravnijo fosforja in kalija bomo gnojili z višjimi odmerki obeh hranil, na^tleh z višjo ravnijo pa z nižjimi. To bomo dosegli z izbiro kompleksnih NPK gnojil z višjim oz. nižjim deležem fosforja in kalija. Po- samezna gnojila pa bomo odmerjali z ozirom na vsebnost dušika, ki naj bi ga ne dali več kot 30 kg čistega dušika na hektar. Priporočamo gnojenje z naslednjimi odmerki posameznih gnojil: 350—500 kg/ha NPK 6—18—18 250—350 kg/ha NPK 9—18—18 150—250 kg/ha NPK 13—10—12 ali 200—300 kg/ha NPK 11—11—16 Ker s temi odmCTki ne bomo zadostili potre- bam posevkov za fosfor in kalij, bomo to lahko nadoknadili pri prvem dognojevanju ob koncu zime. Takrat bomo namesto s KAN-om dogno- jevali z NPK gnojili. Kmetijski inštitut Slovenije DR. ZLATA iVETll PRI NAS V KLUBU MLADI SO SPREGOVORILI Prejela sem veliko pisem, v katerih so učenci CSUI v Ptuju razmi- šljali o vprašanju: »M LADI, KAJ MISLITE O POPIVANJU IN KJE SO PO VASEM MNENJU VZROKI ZA TA POJAV?«« Objavljam povzetek njihovih mish v nespremenjeni obliki: M LADI O POPIVANJU ALKOHOLA 1. Popivanje je zelo grada navada 2. Popivanje je zapravljanje časa, denarja in zdravja. 3. Alkohol je strup. 4. Varujmo se alkohola zdaj, ko bo telo že oslabelo bo prepozno. 5. Izogibaj se alkohola, če nočeš čimprej končati v krtovi deželi. MLADI O VZROKIH POPIVANJA IN PREPREČEVANJU: 1. Po mojem je kriv ta pregovor: »Jabolko ne pada daleč od drevesa.« Otroci vidijo svoje starše, zato sami zaidejo v tako težko premagljive situacije. STARŠI BI MORALI BITI VZOR SVOJIM SINOVOM IN HČERKAM. Nekdo, ki ima dobre vzgojitelje in vzornike in je njegova zavest razvita tako daleč, da se zaveda, da si s popivanjem in kajenjem samo škoduje, sigurno ne bi segel po teh, lahko bi rekli, strupih. Mislim, da mi mladi nimamo dovolj odločnosti, ki jo potrebuješ, ko se hočeš nečemu odreči. Treba nam je nekdo (starši, vzgojitelji) spraviti v zavest. Veliko bi pripomogla vzgoja staršev in več posvečanja pozornosti v šoli tem problemom. 2. Če bi šli ob vikendih gledat v gostilne, kavarne, diskoklube itd. bi videli da se tam zbira mladina, ki redko pije kaj drugega kot žgane pijače. Če pa hočejo piti te pijače, morajo imeti denar. Vsi pa gotovo nimajo tako veliko, da bi si zraven obveznih odhodkov privoščili še popivanje. Torej NEKDO JIM MORA D/UATI DENAR, TO SO PONAVADI STARŠI. Iz tega vidimo, da ne leži krivda samo pri mladini, ampak tudi na starših in družbi, ki dovolila že tudi mladoletnikom popivati. 3. Ker se popivanje in pijančevanje javlja predvsem v poznih urah, so tega krivi tudi starši, ker prihajajo mladi domov pozno. STARŠI BI MORALI SKRBETI ZA SVOJE OTROKE TUDI GLEDE POPIVA- NJA. Koliko se govori, da gostilne morajo zapreti do 22. ure, vendar veliko gostilničarjev se tega predpisa ne drži, ker se jim gre predvsem za zaslužek. 4. Mladi pridemo do pijače navadno ob rojstnih dnevih prijateljev in prijateljic. Pa tudi po gostilnah točijo pijače, čeprav na tablici piše: »MLADINI NE TOČIMO ALKOHOLA« Sem za to, da se po vseh lokalih prepreči točenje alkoholnih pijač mladini, da strogo kaznujejo kakršnokoli popivanje in razgrajanje po ulicah, lokalih, trgovinah To hi bil le delček, ki bi pripomogel k zatiranju popivanja pri mladih. 5. Res je pa (ker je nepravilno), da so alkoholne pijače (nekatere) celo cenejše kot navadni sokovi. Zato jih človek kupuje, ker si sokove ne more privoščiti. Zakaj pa to? 6. Mislim, da so glavni razlog za popivanje: razočaranje po ljubezni, prepiri s starši, slabe ocene. Po m.ojem je največkrat vzrok za to ljubezen. To trdim zato. ker seje meni prav to zgodilo. Poznam dosti prijateljic, ki hodijo po gostilnah, zaradi razočamja v ljubezni, se napijejo in počenjajo razne neumnosti. Dosti bolje bi bilo. KO BI IMELI STARŠE. KI BI JIM TO LAHKO ZAUP.ALL pa jih mnogi nimamo. »Perfektno« bi bilo, če bi lahko mamici povedala, da imam fanta. Zato, ker pa njej ne morem zaupati, ker bi lahko dobila »hausrest«, pač pa prijateljici ob kozarcu. Zavedam se. da svojih skrbi ne bom mogla utapljati v pijači in cigaretih. Slej ko prej me čaka konec, saj DOMA NE BODO HOTELI IMETI TAKŠNE HČERKE. KOT SEM JAZ. 7. Kaj pomeni na primer fantu in dekletu bogastvo, kaj jim pomeni velika moderna hiša. visok položaj staršev v službi, ko pa NISTA DELEŽNA NITI MALO MATERINE IN OČETOVE LJUBEZNI, vendar otrok vse od rojstva pa do 18— 19. leta potrebuje Ij ubezen staršev in njihove na.svete. Če bomo mladi poslušali nasvete staršev je malo možnosti, da zaidemo na krivo pot. Po eni strani te mlade, ki že od vsega začetka nimajo starševske ljubezni, razumem. 8. Mladi popivajo pogosto zato. ker se preprosto nimajo kam dati, predv.sem velja to za mladino v mestu, ki nima drugega opravila kot učenje. Po učenju pa VELIKO PROSTEGA ČASA. KI GA NE ZNA PRAVILNO IZKORISTITI. Delno so za to krivi tudi mladinski aktivi, ki organizirajo premalo akcij, srečanj v katerih bi lahko mladi koristno izkoristili svoj prosti čas. Nič ne pomagajo ustrezni klubi in krožki, če se v njih točijo alkoholne pijače. Mladi se zbirajo po lokalih. Koliko je drobnih lepih stvari, ki te osrečujejo in vsak dan razveseljujejo. MLADI P.A KOT DA SO SLEPI ZA VSE TO. AH ni lepo. da greš v planine, ali v gozd po gobe, maline — srečnasem, če sem s starši. VEM, DA NE BOM DOLGO IN JIH BOM MORALA ZAPUSTITI. Konec prihodnjič TEDNIK ~ november 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 ■■VIDA ROJICI KAJ RAZKRIVAJO PISANA SPOROČILA IZ VOJNIH DNI (1. nadaljevanje) Poročilo Ivana Nemca-Vojka, tedaj člana oblastnega komiteja KPS za Štajersko, napisano 26. maja 1944 — Centralnemu komiteju KPS, nas seznanja, da bodo Dvojmoč, Vojko in Štefka odpotovali v torek, 30. maja na območje Maribora, Ljutomera in Ptuja ter v Prekmurje. Priključili se jim bodo še Jože Lampret, »Vida«, članica obl. kom. SKOJ ter »Meta« kol predstavnica AF2. Poročilo navaja, daje TV zveza speljana do Ptuja, oni pa jo bodo potegnili še od Maribora do Ljutomera. Pomemben je obširen dokument z naslovom »USTANOVITEV IN SKLEPI PLENARNE SEJE OBLASTNEGA KOMITEJA ZA ŠTA- JERSKO,« zdatumiod 13. do 15. julija 1944. Poleg analize vojaškega in gospodarskega položaja na Štajerskem, obravnava dokument namera- vane politične in vojaške ukrepe osvobodilnega gibanja. Za ptujsko območje je pomemben sklep organizacijskega značaja, to je ustanovitev poverjeništva PO OF za vzhodno Štajersko, kateremu je poleg osrednjih Slovenskih goric, ljutomerskega okrožja, Prekmurja in območja Ca- kovca poverjeno tudi ptujsko okrožje. Med organizacijskimi ukrepi navaja dokument še sklep o ustanovitvi j)overjeništva PO OF za ju- govzhodno Štajersko, kateremu pripadajo območja Šmarje — Rogatec, Kozje — Brežice in Laško — Radeče. Za sekretarko poverjeništva za vzhodno Štajersko je imenovana Štefka (Cvetka Praprotnik), za ju- govzhodno Štajersko pa Rafael (Vlado Majhen). Oblastni komite KPS za Štajersko je z ustanovitvijo poverjeništev za vzhodno in jugovzhodno Štajersko hotel poživiti osvobodilni boj na teh območjih, ki je zaostajalo za drugimi pokrajinami v severni Sloveniji. Poverjeništva so morala vzdrževati redne stike z aktivisti na svojih predehh in tudi z lastnimi nastopi v teh pokrajinah vplivati na razmah osvobodilnega boja. Zato je Oblastni komite imenoval za člane pove- rjeništev najsposobnejše politične delavce. V poročilu PO OF za Štajersko, z dne 21. julija 1944, naslovljenem Izvršnemu odboru OF Slovenije — čilamo o organizaciji OF na Šta- jerskem po okrožjih, v katera so potovali člani PK v skupinah. V ptujsko okrožje je prispela skupina dvanajstih predstavnikov PO OF in njihov vodič. Najprej so se ustavili v Halozah v kraju Sp. Ložnica. Nato jih je pot vodila v Majšperk in Doklece. kjer so se začasno utaborili. Od tam so šU mimo Jurovec v Gradišče in nato proti Borlu, kjer ima okupator na gradu posadko 250 vojakov, oboroženih s puškomilraljezi. Med njimi so starejši možje, stari tudi do 60 let. Delegati so imeli na ptujskem območju štiridnevno konferenco z okrožnim odborom OF ter Okrajnim odborom v Cirkulanah. Spoznah so, da je Osvobodilno gibanje na Ptujskem polju nmožično, saj deluje tu kar 20 terenskih odborov. Ti zajemajo velike vasi, ki štejejo tudi po 200 hiš. V ptujskem območju Slovenskih goric opravljajo organizacijske naloge OF le poverjeniki. Precej množično je osvobodilno gibanje v vzhodnih Halozah, slabo pa še na Dravskem polju in v zahodnih Halozah (v okolici Ptujske gore, Majšp>erka in Makol). V ptujskem okrožju so delegate PO OF navdušeno sprejeh, kar beremo ob koncu poročila. Ljudstvo je pokazalo svoje veselje s pri- srčnostjo in velikimi pogostitvami. Delegati PO OF so doživeli ganljive prizore, ki so segh do srca. Dokument navaja še tele zgodovinske podatke: Ptujski okrožni odbor OF šteje 4 člane. Delegati PO OF so mu dali navodila za delo na neobdelanem terenu. Mesto Ptuj ime še dve tretjini švabsko razpolo- ženih ljudi, v OF pa je organiziranih približno 40 odraslih in prav toliko mladincev. V mestu delujeta dva aktivista. Ptujsko okrožje vzdržuje stik z Dunajem za koristi OF. Po koiilerenci s člani ljutomerskega okrožnega odbora OF, ki so jo imeh v ptujskem okrožju, so se delegati vmih pri Šturmovcu čez Dravo. Ustavili so se v Lovrencu na Dravskem polju, kjer so morali mimo orožniške postaje, kajti vsi drugi prehodi so bih pod vodo. V hiši ob koncu vasi so se ustavili, se odpočiU in okrepili, zvečer pa gazili dva km daleč po vodi čez obširno polje. Zjutraj so počivah v visoki pšenici, nakar so ptujsko okrožje zapustili. V dokumentu, naoisanem iuUia 1944. z naslovom »Shema partijske organizacije za Štajersko« je navedeno, da so člani poverjeništva za vzhodno Štajersko: Štefka, Atena za SPŽZ, Mohor za vojaške zadeve in Olga za SKOJ. Med sekretarji okrožij je za Ptuj imenovan kot v. d. sekretarja Jožko. (Milko Golob) drugi člani ptujskega okrožnega ko- miteja pa so Srečko, ki je delavec. Tone, ki je študent in Nada, ki ji je poverjena organizacija SKOJ. Iz poročila Primoža (Beblerja) v imenu oblastnega komiteja KPS za Štajersko — Centralnemu komiteju KPS za julij in avgust 1944 razbe- remo, da je razdehl oblastni komite Štajersko na osem okrožij: na revirsko, celjsko, pohorsko, mariborsko, slovenskogoriško, prekmursko, ptujsko in bohorsko. K ptujskemu so pridali tudi slovenski del čakov- skega območja. Obširno poročilo poverjeništva PO OF za vzhodno Štajersko, ki ga je napisal Franček Majcen. 20. avgusta 1944. Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko, nas seznanja o osvobodilnem gibanju v ptujskem okrožju. V poročilu beremo, daje ljudstvo sovražno do okupatorja, daje organi- zacija OF že množična, da so žene in mladina aktivni. Zarodki bele garde so vidni na Dravskem polju pri Lovrencu, v Ptuju, pri Tomažu in v Markovcih. Zaupniki bele garde širijo glasilo Zemlja in kri. Sporazum Tito — Šubašič je zaupnike bele garde zmedel. Povsem jasne slike o pripadnikih bele garde pa si poverjeništvo še ni ustvarilo. V organizacijskem delu poročila zvemo, da so v ptujskem okrožju aktivisti Jožko, (Milko Golob), Tone (Franc Belšak) in Srečko Kimovec, vsak v svojem rajonu. Aktivisti imajo v načrtu ustanoviti širok okrožni odbor OF s .sekretarjem Tonetom in člani Jožkom, Srečkom, Gustlom, Vojeslavom. Ivanom, Janezom, enim članon^mestnega odbora OF Ptuj, dvema iz Dravskega polja, predstavnico žensk in predstavnikom mla- dine. V poročilu čitamo, daje imel TON E že lepe organizacijske uspehe, da je naravno nadarjen in obetaven. JOŽKO je sekretar ptujskega okrožnega komiteja KPS. Pri delu je sposoben in odličen aktivist. SREČKO shaja z dosedanjimi izkušnjami. GUSTL je bil doslej sekretar okrajnega odbora za Sp, Haloze (vzhodne). Je viničar in pri svojih ugleden, nima pa še političnih in organizacijskih izkušenj. VOJESLAV je član okrajnega odbora za Sp. Haloze, po poklicu srednji kmet, preudaren in iznajdljiv pri političnem delu. Janez je kmet s Ptujskega polja in član okrajnega odbora OF za Ptujsko polje, kakor tudi Ivan, ki je delavec. Oba sta se že leta 1941 povezala v osvobodilno gibanje. Pri delu kažeta lepe u.spehe. Kdo bo član iz ptujskega mestnega odbora OF se še niso odločili. Poročilo nas dalje seznanja, da bodo morah vsi, ki so določeni za člane okrožnega odbora OF, še pred ustanovitvijo odbora, v ilegalo. Poročilo navaja, da sta v ptujskem okrožju le dva okrajna odbora OF, eden za Ptujsko polje in drugi za Vziiodne Haloze, deluje pa še mestni odbor OF Ptuj in terenski odbori. Oba okrajna odbora so ustanovili pred kratkim. Iz vsakega okrajnega odbora sta predvidena v bodoči okrožni odbor po dva člana. Dalje prihodnjič ZA SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL v domu Franca Krambergerja bo 25. novembra svečan podpis samoupravnega sporazuma o združitvi osnovnih šol ptujske občine v skupnost osnovnih šol. Iniciativni odbor za združitev je poslal v javno razpravo omenjeni sporazum in večina osnovnih šol je že podala pripombe nanj ter do očila delegata, ki bo podpisal omenjeni samou- pravni akt. V sporazumu so opredeljene skupne naloge na področju izboljše- vanja in uresničevanja vzgoje in izobraževanja, na področju usklajeva- nja interesov delavcev šol z interesi delavcev v ostalem združenem delu, skupnega in skladnega razvoja dejavnosti, skladnejšega razvoja samoupravnih družbenih odnosov v osnovni šoli, sodelovanja pri pripravi ustreznih samoupravnih splošnih aktov, na področju enotne- ga planiranja in programiranja dejavnosti osnovnih šol, strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja delavcev. Najvišji organ skupnosti osnovnih šol bo skupščina, vanjo pa delegira vsaka šola svojega delegata. Organa skupščine bosta izvršni in nadzorni odbor, skupščino pa bo predstavljal predsednik skupščine. Iniciativni odbor, ki ga vodi Ervin Hojker, je pripravil tudi osnu- tek delovnega in finančnega programa skupnosti za leto 1983, saj bi naj skupnost pričela delovati s 1. januarjem prihodnje leto. Dokončen program bodo seveda sprejeli delegati skupščine, vendar do večjih sprememb najbrž ne bo prišlo. Po predvidevanjih bi naj skupnost v prvem letu delovanja potrebovala okrog 180 tisoč dinarjev, kar pome- ni, da bi naj vsaka šola po oddelku prispevala 550 dinarjev za delova- nje skupnosti. V prihodnje bi naj ta sredstva namenili oziroma predvi- deli že v sredstvih, kijih s prispevno stopnjo namenja združeno delo za izobraževalno skupnost v občini. Skupnost osnovnih šol ne prinaša dodatnih zaposlitev, dodatno bo fX)trebno zaposUti le tajnico skupnosti in to za tri ure tedensko. Med nalogami, ki bi jih naj skupnost opravila v prvem letu svojega delovanja naj omenimo sodelovanje šol pri izdelavi osnutkov samoupravnih splošnih aktov, izdelavo meril ze delitev dohodka, obravnavanje in spremljanje problemov, ki se pojavljajo pri nagrajeva- nju in pri delitvi dohodka, sodelovanje pri izdelavi razvojnih progra- mov in pomoč pri zaposlovanju odvečnega kadra, ki se pojavi ob upadanju števila učencev in s tem tudi oddelkov. Skupnost bo organi- zirala tudi občasne aktive za razredne stopnje, predmetne stopnje, aktive po področjih in tako dalje. Na podlagi predlogov delovnih organizacij bodo izdelali tudi samoupravni sporazum o delitvi dohod- ka in osebnih dohodkov. Tako je torej pred šolniki po dolgoletnem dogovarjanju prva oblika tesnejšega povezovanja in sodelovanja. Skupnost osnovnih šol sicer ni pravna oseba, upati pa je, daje temelj in prava pot do združene osnovne šole. N. Dobljekar DomaČi avtorji nastopili v Ormožu Občinska zveza kulturnih organizacij Ormož je v okviru meseca knjige pripravila literarni večer, nanj pa povabila predvsem domače avtorje, to je pisatelje in književnike, ki so bih rojeni na območju občine Ormož. Tako so na literarnem večeru v Ormožu sodelovali: Franček Bohanec od Miklavža, ki je v svojem literarnem prispevku govoril o srečanjih z Miroslavom Krležo, dela pesnice in pisateljice Milene Mohorič. ki je umrla leta 1972, .so predstavile članice novinarskega krožka OŠ Ormož. Prof. dr. Alojz Jandrih iz Zagreba je predstavil delo davnega ormoškega rojaka Antona Gramca (1538-87), kije oblikoval hrvaški kajkavski knjižni jezik. Literarni večer je sklenil z mislimi o knjigi o 600 let starem zapisu italijanskega pesnika Petrarca (1304—1374) svetovalec v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljublja- ni, prof. Jaro Dolar. Literarni večerje nadvse uspel, zlasti veliko zanimanje je pokaza- la mladina Ormoža, ostali občani pa žal nekohko manj. -u Predstavitev knjige »Ljubiteljsko kletarstvo" Poročah smo že, da je pri Založbi Obzorja Maribor izšla knjiga UUBITEUSKO KLETARSTVO, ki jo je napisal enolog Tone Skaza, dipl. ing. agronomije, ki je zaposlen pri KK TOZD Kletarstvo Ptuj. Založba je za jutri, 19. novembra opoldne skhcala tiskovno konferenco, ki bo v znani kleti »Slovenske gorice«, kjer bodo knjigo predstavili. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Druga, mlajša serija tapiserij v ptujskem muzeju datira na konec 17. stoletja in po vsej verjetnosti izhaja iz kakšne francoske delav- nice. Na teh tapiserijah so upod- obljene krajine, v katerih se skoraj izgubljajo drobne človeške postave: lovci na lovu, zaljubljeni pari, pastirji na paši itd. Vseh šest francoskih tapiserij uvrščamo v tip. t. i. »verdure«. To je posebna zvrst tapiserije, ki upo- rablja v glavnem zelene barve v različnih odtenkih in je po tej svoji značilnosti tudi dobila ime. V času baroka so bile zelo priljubljena dekoracija sten. Tudi motivi, upodobljeni na ptujskih verdurah, so značilni za to zvrst. Zaradi precejšnje razširjenosti v baroku so jih v mnogih manufakturah izdelovali kar na zalogo, kar sicer ni bilo v Francoski gobelin „Lov na divje race" iz Poltrajinskega muzeja Ptu^ (inv. št. UO 486 T), datiran na konec 17. stoktja. Fototeka kulturno- zgodovinskega oddelka, F 212, foto Langeriiolc navadi. Pogosto so delah verdure izrednih razsežnosti, ki so jih šele naknadno prilagajali velikosti sten, se pravi, da so jih po naročnikovi želji odrezali in nato nanje priših še okrasno borduro. K takšnim sklepom nas navajajo tudi večkrat prirezana drevesa ob robovih. Zanekrat natančna provenienca ptujskih verdur še ni ugotovljena. Verudre v Sloveniji poseduje še Narodni muzej iz Ljubljane, in sicer pet iz gradu v Slovenski Bistrici. Slovenjebistriških pet verdur se nekoliko razlikuje od ptujskih in so izdelek neke druge delavnice. Tudi verdure niso pričakale naših časov nepoškodovane. Nekaj so jih razjedli molji, precej so obledele, ker so bile izpostavljene soncu, zaradi poškodovanosti pa so doživele še dodatno razrezovanje, ko so jih sestavljali v včasih nekoliko nelogične nove kompozicije. Marjeta Ciglenečki REPUBLIŠKO SREČANJE MLADIH FOLKLORISTOV v soboto. 20. novembra bo v srednješolskem centru v Ptuju tradi- cionalno republiško srečanje folklornih skupin. Sodelovale bodo sku- pine z Gorenjske. Štajerske, Dolenjske. Koroške in Prekmurja. Priča- kovati je, da se bo na odru centra v ritmu polke in valčka zavrtelo čez 300 mladih folkloristov. Organizatorjem: Zvezi kuhurnih organizacij Slovenije, Folklor- nemu društvu Ptuj in občinski zvezi prijateljev mladine Ptuj, so se doslej prijavili: OŠ Križevci, OŠ Tomaž, Slava Klavora Maribor, skupina Slavica Krstič-Svečina, skupina z Raven. OŠ Rače. skupine iz Cirkovc, Markovec, Obreza in skupina Prežihov Voranc Maribor ter skupina iz Beltince. Naknadno pa so se prijavih tudi zamejski Slovenci iz Avstrije in Italije (skupini iz Opčin in Selaža). Vsem skupinam bo organizator podelil monografijo in malega kurenta. MG PROBLEMI GLASBENE ŠOLE V ORMOŽU Glasbena šola v Ormožu se spopada z dvema glavnima problemoma: neprimerni prostori in dotrajani glasbeni instrumenti. V tem šolskem letu obiskuje šolo 148 učenk in učencev, od tega 106 v Ormožu, 29 v oddelku Središče ob Dravi in 13 v oddelku pri Miklavžu. Pri otroškem vrt- cu v Ormožu pa deluje tudi glasbeni vrtec, ki ga obiskuje 15 cicibanov. Delovne prostore ima šola v ormoškem gradu, ki se slabo ogrevajo, pouk pa je večinoma treba opravljati pri luči. Na nedavni seji sveta staršev so predlagali, das bi naj glasbena šola dobila prostore v novi os- novni šoli v Ormožu, ki jo načrtujejo zgraditi iz občinskega samoprispevka. Upajo, da bo ta po- buda sprejeta, vendar bo na uresničitev treba počakati še nekaj let. Podobno je tudi glede do- trajanosti glasbenih instrumentov, kjer so zbraU denar za nakup novih, vendar jih na domačem tržišču ni dobiti, glede uvoza pa vemo kako je. Začasni izhod so našli v tem, da zbrani denar trosijo za popravilo obstoječih glasbenih instru- mentov. Dobra tretjina vseh učencev se uči igrati kla- vir, 39 harmoniko, 18 kitaro, 14 trobila, 13 kla- rinet, 7 flavto in le eden violino. Svet staršev je menil, da učenci premalo javno nastopajo, saj je za mlade cesto zdo pomembno, da javno po- kažejo, česa so se naučiU. Zlasti velja to za 56 učencev, ki se učijo igrati na klavir. Zato so predlagali, da bi učenci glasbene šole občasno sodelovali tudi v programu lokalne radijske po- staje Ormož. -u Občinska mladinska politična šola pričela z delom v torek, 9. novembra je pričela z delom OBČINSKA MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA. ki jo organizira občinska konferenca ZSMS v Ptuju in komisija za idejno politično delo. ki deluje pri OK ZSMS. Na prvem srečanju so imeh besedo delegati 11. kongresa ZSMS, ki je bil oktobra v Novem me$tu. Diana Bohak. je obravnavala področje vzgoje in izobraževanja. Janez Žampa \področje kmetijstva, Maijan Horvat in Franih Šmigoc pa področje družbeno ekonomskih omiosov. Janez Zampa je v uvodu poudaril, da so na kongresu posvetili veliko pozornost pro- blematiki kmetijstva. Geslo mladih kmetoval- cev na kongresu je bilo »Akcija za večjo E' "elavo hrane«. Večjo pozornost bo v oče potrebno posvetiti krepitvi zadruž- na in zasebnega sektorja, saj so prav tukaj največje rezerve. Vse aktivnosti mladih mora- jo biti usmerjene v tržno proiz\odnjo. Vzpo- redno s tem je potrebno razvijati samouprav- no gibanje, zagotoviti večje vključevanje v samoupravno <>dločanje, in prav tu je potreb- no vključiti predvsem mlade. Če hočemo dosegati zastavljene cilje, moramo doseči večje vključevanje mladih, potrebna je boljša organiziranost, ustanavljanje osnovnih orga- nizacij in samoupravno vključevanje mladih; v krajevni skupnosti pa se naj vključujejo v aktive in v večje samoupravne tokove. Mladi bi ,se morali boriti proti zazidavi plodnih površin. Franc Smigoc je spregovoril o položaju mladega človeka. V zadnjem času vse več govorimo o brezposelnosti in problemu prido- bitve stanovanj za mlade družine, veiu: poudarek je bil na kongresu tudi štipendijski politiki, saj mnogi, ki prejemajo štipendije od OZD po končanem šolanju ne dobijo zaposli- tve. Dogaja se tudi. da mesto, ki bi naj bilo namenjeno štipendistu, zasede nekdo, ki dobi zaposlitev po zvezah. In kakšen je položaj mladega človeka? Ugotavljamo problem brezposelnosti, na drugi strani pa je veliko takšnih, ki delajo nadure in podobno. Da je takšnih, ki si v fX)poldanskem času zaslužijo .še dodatni dohodek kar 36.110 in daje kar 10.700 takš- nih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Kakšne so ob tem naloge mladih? V združenem delu bi se morali v okviru samou- pravnih organov bolj zavzemati za to, da tisti, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, tudi grejo v pokoj, da odpravljamo nadurno delo in da se borimo proti pogodbenemu delu. Veliko je bilo tudi pnpomb na zaposlovanje delavcev iz drugih republik. Če pa pogledamo stvar iz drugega vidika pa ugotovimo, da le ti delajo težka fizična dela. ki se nam včasih zdijo sramotna, da bi jih opravljali. V bodoče naj bi v stanovanjskih blokih gradili samska stanovanja, v katerih bi delavci iz arugin republik našli več stika z občani in se vključe- vali tudi v samoupravno življenje, tako kot ostali, ker .so v sedanjih samskih blokih preveč izolirani od naše družbe. Veliko govora je bilo na kongresu tudi o množični in frontni organiziranosti mladih. Pomembnost takšne organiziranosti pa so dobro zastavljeni programi in usmeritve Trdimo lahko, da je sistem dobro zastavljer da pa sie običajno zatika pri izvajalcih. Osno- va za dobro delo mora biti prav v osnovnih organizacijah mladih. Veliko je bilo rečenega tudi o vzgoji in izobraževanju mladih. Ugotavljamo, da so programi prenatrpani. da se učenci le s težavo učijo vse predmete, ki jih imajo v osnovni šoli. da o srednji šoli sploh ne govorimo, da pa bi se moral spremeniti tudi odnos nekaterih učiteljev do učencev. Predavanja o posamez- nih predmetih, bi morala biti zanimiva in takšna, da bi se učenci lahko vključevali v predavanja, zastavljali vprašanja, ne pa da se dogaja, da se predava samo to. kar je zapisano v učnem programu. Ne bi smeli imeti ozke usmerjenosti. Rečemo lahko, da so slušatelji resnično prisluhnili vsem temam z zanimanjem in na končuje kar zmanjkalo časa za razpravo. Nič ne de. Tisti, ki tokrat niso mogli priti do besede, bodo lahko svoje mnenje izrazili takrat, kobo steklo delo po komisijah. Predavanje ie bilo tudi v četrtek in v loreL Na njih so mladi spregovorili o mladinskem gibanju in o organiziranosti ZSMS na vseh nivojih. Že sedaj lahko trdimo, da so se mladi odzvali občinski mladinski politični šoli zares v velikem številu in da jih problematika resnično zanima. Sicer podobnih tem ne moremo shšati vsak dan. zato je prav. da so se mladi odločili za takšno cbhko izobraževanja, velja pa vsa pohvala idejno politični komisiji, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS. da so znah izbrati teme, ki mlade resnično zanima- jo. Jana Hvaiev_ 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 18. november 1982 — TEDNIK O delu in vlogi potrošniških svetov v preteklem tednu so skupne strokovne službe krajevnih skupnosti mesta Ptuja sklicale delovni sestanek^ vse predstavnike potrošniških svetov iz KS mesta Ptuja. Na posvet so bih vabljeni tudi predstavniki SZDL in sindikata. Ob tej priložnosti je bil glavni poudarek na vlogi in delovanju potrošniških svetov, kot obliki organiziranih potrošnikov. Organiziranje in delovanje potrošnikov je sestavni del celotnega sa- moupravnega organiziranja našega družbenega življenja, s katerim se omogoča popolnejše uresničevanje družbeno—ekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov na temelju ustave in zakona o združenem delu. Ustava iz leta 1974 bolj kot vse poprejšnje poudarja družbeno vlogo organiziranih potrošnikov ter nujnost povezovanja in usklajevanja nji- hovih interesov z interesi proizvajalcev. Najpomembnejši sistemski za- koni pa vlogo potrošnikov opredeljujejo v zvezi z vsebino, ki jo obra- vnavajo. Uvodni del posveta so predstavniki potrošniških svetov na- menih [)odlagam za delovanje le-teh, ki izvirajo iz ustave in zakona o združenem delu ter drugih sistemskih zakonov. O tem je na posvetu govoril Jože Maučec, vodja skupnih služb krajevnih skupnosti mesta Ptuja. V drugem delu pa so predstavniki potrošniških svetov dali določene konkretne predloge, pripombe in stališča, ki bi naj prispevala k boljšemu delu svetov ink utrjevanju vloge samoupravno organiziranega potro- šnika. Svojo razpravo so povezali s trenutnim stanjem oskrbe z neka- terimi osnovnimi življenjskimi artikU in prizadevanji, da bi le-to iz- boljšali. Tako so predlagali, da se morajo potrošniški sveti nemudoma povezati s trgovino in se dogovoriti o pogojih in načinu prodaje, dalje, da se ustrezno sankaonirajo tisti trgovci, ki vnašajo paniko med potrošnike in da se naj blago, ki ga primanjkuje prodaja ob isti uri v vseh trgovinah. Predstavnik izvršnega sveta, ki odgovarja za trgovino, tako so predlagali predstavniki potrošniških svetov, naj javno razgrne, zakaj slaba zalo- ženost z nekaterimi artikh. Predlagah so tudi, naj se določene obrtne storitve locirajo v dolo- čenem območju. Glede prodaje kruha in mesa so zahtevali, da se uredi na higienski ravni. Prodajalne mesa naj prodaj ajo meso tudi popoldan — polovico dnevne količine naj mesarji »rezervirajo« za popoldanske kupce. Za izboljšanje oskrbe s plinom so predlagali, da bi LES organi- ziral dostavo plma na dooL Nekaj pripomb so imeli tudi na založenost ptujske tržnice, v kateri premalo sodeluje kmetijska zadruga Ptuj in MIP ■^"j- MG JPIROTO, 20. NOVEMBRA V KS ZAVRČ I Delovna akcija za telefon v krajevni skupnosti Zavrč bodo v soboto z delovno akcijo krajanov nadaljevaU z delom pri telefonskih povezavah med posa- meznimi naselji. Tako so uredih {»vezave proti Turškemu vrhu, v soboto pa bodo delali na telefonski povezavi proti Drenovcu. Krajani bodo postavljali drogove. Začetek akcije je napovedan za 7. uro, ko se bodo zbraU pred delavnico Stanka Majcenoviča v Hrastovcu in se nato odpravih na traso. Vodstvo akcije žeK tudi prek našega časopisa pozvati kraj ane, da se prostovoljne delovne akcije udeležijo v čimvečjem številu. Na akcijo naj pridejo »oboroženi« z motikami ali lopatami. Tako bodo prispevali svoj pomemben delež pri ureditvi telefonskega omrežja v tem delu Haloz. l.k. Priprave na kurentovanje 83 Pri folklornem in turističnem društvu Ptuj, ki sta glavna organiza- torja vsakoletne folklomo-turistične prireditve, so že pričeli s pripravami na kurentovanje 83. Dogovorili so se, da glede na splošna družbena prizadevanja in varčevanje, pripravijo okvirni program prireditve, ki bo tak, kot v letu 1982. V program pa bodo vključiU tudi srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev in kmečko gostijo. Srečanje bi naj bilo že v začetku januarja 1983. Kurentovanje bo 13. februarja. Skupine — ptujske, ki redno so- delujejo na prireditvi, so že obljubile sodelovanje. Odbor pa si prizadeva,! da dobi tudi družbeno verifikacijo. i MGi Za varnost na cestah v okviru ptujskega avto moto društva izredno aktivno deluj e krožek j v Markovcih. Ker miajo knjetije v zimskem času več možnosti za obiskovanje raznih predavanj so se v Markovcih odločili, da bodo pripravili predavanje o cestnoprometnih predpisih. Ker bi radi vnaprej zagotovih udeležbo, ki v Markovcih ob takih priložnostih sicer nikoli ni! vprašljiva, zbirajo prijave za udeležbo na predavanju. Tako se lahko krajani prijavijo pri Vladu Korošcu po telefonu 791-902 ah pri Štefanu Vugrincu po telefonu 791-913. V Markovcih so prepričani, da se bo prevej avtomobilistov, trak- toristov in voznikov koles z motorjem udeležilo tega predavanja in tako s poznavanjem cestno prometnih predpisov prispevalo k bolj vami vožnji na naših cestah, ki prav v tem času zahtevajo vehko žrtev. N. D. ZAHVALJUJEM SE MLADINI ZA POMOČ Predstavniki mladine SP. Ključarovci so nama dali pomoč z mladinsko organizacijo pri pospravljanju jesenskih pridekov. Bila je nedelja. Z bratom sva pospravljala jabolka, čeprav je postavljen na bergle, mije s solzami v očeh malo pomagal. Slišala sem hišnega čuvaja, naenkrat vidim punčko Rijo, dva mladeniča Ivana in Bojana. Peljala sem na malem vozičkujaboka. In fantek Ivan, mije takoj priskočil na pomoč. S tem smo prišli v pogovor, da nama nudijo mladinci ix)moč pri pospravljanju pridelkov. Nisemiim verjela. Brat z bolečinami na svojem telesu. Jih je nekaj časa nemo gledal, potem pa le dojel in jih res prosil za ix)mc)č. Minil je teden in bila je nedelja. Minila je ura osem in veseli mladi obrazi so začeli prihajati k hiši. Sh so na delo. Prvo so pospravili drva in potem šli korajžno puht repo. Bilo jh je devetnajst. Veselo so prijeli za delo, s petjem in veseljem so nosih v koših na hrbtu repo. Sli so kol vojaki eden za drugim. Opravih so nama marsikatero lažje in tudi precej težjih del. Res jim moram dati zahvalo in šejih prosim za pomoč, saj vsega sama ne zmorem. Brat trpi, rad bi delal, ko zagleda na nebu jutranji svit, bi rad šel na delo. pa ne more. ker je bolan. Ura je bila enajst. Končah smo delo. Povabila sem jih v sobo in jim dala malico tudi malo pijače, da niso odšh lačni in žejni. Odšli so veselih obrazov z vriskom in petjem pomagat še drugim. Zato naj živi na.ša mladma. še se priporočam za pomoč. V imenii trpečega brata iskrena hvala vsem skupaj! Anika Krajnc, Runeč Največ pozornosti izobraževanju Drugega občnega zbora društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj se je udeležilo ne- običajno veliko število članov, kar dokazuje ponovno zanimanje kmetijskih inženirjev in tehnikov za delo društva. Na občnem zboru, v petek 12. novembra, so ugodno ocenili dose- danje delo društva, ki je bilo v skladu s spre- jetim programom. Na občnem zboru so se dogovorih, da načina dosedanjega dela ne bodo menjali. Bodo pa svoje delo strokovno dograjevali in izpopol- njevali, če bodo za to ustrezne možnosti. Člani društva se dobro zavedajo, da je razvoj agro- živilstva pogoj za razvoj države v celoti. Vsa njihova prizadevanja bodo usmerjena v zve- čanje pridelka hrane, da bi tako zagotovih nujne zaloge in zmanjšali odvisnost od uvoza hrane. V tej smeri bodo nadaljevali s stroko- vnim in družbenopolitičnim izobraževanjem članov društva, nadaljevali bodo z organizacijo strokovnih ekskurzij, saj se tako v neposredni proizvodnji najbolje prepričajo o možnih do- sežkih v kmetijstvu. Prizadevali si bodo pove- čati število članov društva in njihovo aktivnost. Izobraževanje članov je ena poglavitnih nalog društva. Temu je bila namenjena tudi osrednja razprava na občnem zboru. Osnovna pripomba g ede reorganizacije visokega šol- stva je bila na račun okrnitve nekaterih kme- tijskih usmeritev, ki so za razvoj kmetijstva bistvenega pomena. Gre predvsem za predlog ukinitve višješolskega študija kmetijske me- hanizacije in priključitev k študiju čistega strojništva. V kmetijstvu namreč ne potrebu- jemo strojmkov-konstrukterjev temveč kmetij- ske mehanizatorje. torej tehnično izobražene kmetijske strokovnjake, ki bodo poleg osno vnega znanja o kmetijstvu obvladali tudi kmetijsko tehniko. Ta problematika bo tudi tema razprave na lemi skupščini zveze kme- tijskih inženirjev in tehnikov Slovenije, kjer bo sodelovala tudi delegacija ptujskega društva. Na občnem zboru so izvolili tudi vodstvo društva: za predsednika so ponovno izvolili Franca Vraberja, za podpredsednika Netka Babica, za tajnico Nado Kotar in za blagajnika društva Ivana Avguština. JB VEČ ZAPOSLENIH v ormoški skupnosti za zaposlovanje ugotavljajo, da se je število zaposlenih v tej občini v osmih mesecih tega leta v primerjavi s poprečjem leta 1981 povečalo od 3501 na 3581 delavcev ali za 2,3 odstotka. V gospodar- stvu je zaposlenost večja za 1,5 odstotka, v negospodarstvu za 3,3 odstotka in na področ- ju samostojnega osebnega dela za 10,5 odstot- ka. V številkah to pomeni, da se je v gospo- darstvu na novo zaposhio 43 delavcev, v negospodarstvu H in pri zasebnikih 18 delavcev. Iz podatkov o rasti poprečnega števila zaposlenih izhaja, da je z resolucijo načrtovana rast skupne zaposlenosti že prese- žena, vendar je treba upoštevati, da je med zaposlenimi v tem času precej sezonskih delavcev, tako da bo ob koncu leta slika nekoliko drugačna. Čeprav jena podlagi osemmesečnih gibanj težko napovedovati dinamiko zaposlovanja do konca leta skupnost za zaposlovanje ocenjuje, da bo skupno število zaposlenih ob koncu leta okrog 3590, kar bi pomenilo 3,3 odstotno povečanje v primerjavi z decem- brom lani. Poprečno število zaposlenih, naj bi po predvidevanjih znašalo 3630 delavcev, kar bi pomenilo 3,7 odstotno povečanje v primer- javi z lanskim poprečjem. Iz tega izhaja, da bo dosežena rast zaposlenosti, ki so jo načrtovale organizacije združenega dela in to okrog 4 odstotke, ne pa rast, ki jo je načrtovala resolu- cija in bi naj znašala 2,1 odstotka. Ob tem je treba povedati, da so organizacije združenega dela dodatno zaposlovale predvsem zaradi večjega obsega proizvodnje in storitev, večje proizvodnje za izvoz, zaradi sezonskega dela v kmetijstvu, aktiviranja novih zmogljivosti, precej pa je bilo zaposlitev za določen čas zaradi nadomeščanja oboleUh delavcev ah nadomeščanja porodnic. Skupnost za zaposlovanje hkrati ugotavlja, da organizacije združenega dela v ormoški občini ne uresničujejo v celoti določil o zaposlovanju pripravnikov. Za letos je bilo načrtovanih 24 zaposhtev pripravnikov, kar je precej manj kot je predvideno s samouprav- nim sporazumom o usklajevanju načrtov zaposlovanja. Po podatkih Zavoda za statisti- ko je bilo v osmih mesecih zaposlenih 28 pripravnikov, vendar jih je bilo kar 60 odstot- kov sprejetih le za določen čas. Ob tem je treba opozoriti, da bo pripravništvo za dolo- čen čas precej obremenilo sredstva za skupno porabo glede na določila zakona o zaposlova- nju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pripravniki imajo po uspešno opravljenem 6- mesečnem pripravniškem stažu pravico do denarne pomoči, po devetih mesecih pa do denarnega nadomestila. N. Dobljekar Težave ob zbiranju sredstev za novoletna praznovanja SLOVENSKA BISTRICA Na nedavni seji koordinacijskega odbora za novoletna praznovanja, ki deluje pri občinski Zvezi prijateljev mladine Slovenska Bistrica so ugotovili, da se bodo tudi v letoš- njem letu. pri sestavljanju programa novolet- nih praznovanj, morah zadovljiti z dokaj skromnejšimi sredstvi kot so predvideh. Delovne organizacije in skupnosti občine Slovenska Bistrica so pred leti podpisale samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za obdarovanje otrok in organiziranje progra- mov novoletnih praznovanj. S tem naj bi si v občini, kjer je povprečno 3500 predšolskih otrok in otrok, kijih obdarujejo še v osnovnih šolah, to so predvsem prvi in drugi razredi, zagotovili blizu 550.000 dinarjev. S temi sredstvi nosilec novolemih praznovanj v občini ZPM Slovenska Bistrica kupi posamez- na in kolektivna darila. Ta so v vrednosti, ki^ jih dovoljujejo razpoložljiva sredstva. Ker podpisniki z nakazovanjem teh sredstev v vehki večini zamujajo, je organiziranje novo- letoih obdarovanj in priprava v vehkih težavah. Tudi letošnje leto situacija ni boljša. Lahko bi trdih, da je celo nekoliko slabša. Doslej so namreč od predvidenih 500.000 dinarjev zbrali komaj 190.000 dinarjev. Od skupno okoh 80 TOZD, kohkor jih je v občini Slovenska Bistrica, je doslej nakazalo sredstva po sporazumu komaj 13. Pri svojih obvezno- stih do tega sporazuma pa zamujajo tudi zasebni obrtniki. Po sf>orazumu je predvideno da bi v občini vsak zaposleni prispeval 80 dinarjev. Večina kolektivov pa ob tem še »pozablja« na določilo v sporazumu, ki govori o vsakoletni valorizaciji višine sredstev na zaposlenega, zato nakažejo samo osnovo. Stanje, kakršno je v tem času, ni nič kaj obetavno. Zbrana sredstva ne dajejo zagotovi- la, da bi organizator lahko izvedel predvideni program, kar vpliva tudi na negotovost pri sestavljanju novoletnega programa. Prav zaradi pomanjkanja sredstev so se letos odločih, da bodo osrednje prireditve ob praznovanju dedka Mraza v krajevnih skup- nostih in na šolah, kjer bodo programe pripravile tamkajšnje organizacije VVZ in šole. V okviru danih možnosti pa bodo sodelovali tudi člani kulturnih organizacij. Občinska organizacija ZPM bo v krajih, kjer anodvorana predvajala risanke za otroke. Viktor HorvaL Ob akciji NNNP uspešen obrambni dan CSUI PTUJ v okviru letošnje akcije NNNP so v CSUI Ptuj v soboto, 6. no- vembra izvedli več aktivnosti. O tem je predavatelj obrambne vzgo- je Franc Bezjak povedal: ,,Zaključne aktivnosti ob NNNP 82 smo v soboto izvedli v treh de- lih. Zjutraj ob pol sedmih smo pri- čeli z akcijo prometne varnosti, kjer smo preverjali kolesa in kole- sa z motorji, s katerimi se naši di- jaki vozijo v center. Znano je, da imamo precej dijakov, ki se k pou- ku prevažajo s svojimi sredstvi in ugotovili smo, da je tudi-j^recej ti- stih, ki se vozijo s tehnično po- manjkljivimi prevoznimi sredstvi. Vse ugotovljene napake smo želeli odpraviti takoj, zato smo organizi- rali prodajo rezervnih delov. Pred- stavniki prodajalne Volan so bili razumevajoči in priskočili na po- moč. Vsi, ki so to želeli, so lahko manjkajoče kupili kar na parkiri- šču ob centru. Okoli sedme ure smo pričeli z drugim delom obrambnega dneva, ki smo ga posvetili protipožarni varnosti. V 30 minutah smo dijake seznanili z nevarnostjo požara, ki bi nas nepripravljene lahko hudo presenetil in ogrozil. Seznanili smo jih z ukrepi in obnaSanjan v pri- meru požara, opozorili smo tudi na vse možnosti požara ali druge elementarne nesreče, od potresa naprej. V to akcijo Se je vključil tudi štab in enote civilne zaščite pri nas, sodelovale so tudi enote za prvo medicinsko pomoč in enote za gasilsko tehnično reševanje, ter seveda enote za vzdrževanje reda. Pripadnikov vseh teh enot je okoli 260 in moram reči, da so se svoje naloge dobro lotili. Preizkusili smo tudi praznenje šolske zgradbe, kar nam je odlično uspelo. Ta dan je bilo v centru 29 oddelkov, kar pomeni okoli 2.300 dijakov. Moram reči, da smo ob dobri organizaciji izpraznili to ve- liko število dijakov v manj kot 60 sekundah. Mislim, daje to izredno hiter čas, ki pa smo ga uspeli dose- či predvsem zato, ker smo upora- bili vseh šest izhodov po vnaprej določenem planu. V resnični ne- varni situaciji pa bi dijaki lahko zapustili zgradbo centra tudi skozi okna v pritličju. V tretjem delu obrambnega dne- va smo izvedli orientacijski pohod. Dijaki, oziroma razredne skupno- sti so odšle na 6 km dolg pohod, kjer so bile 4 kontrolne točke. Na vsaki točki so dijaki reševali eno nalogo: test iz znanja o cestno prometnih predpisih, test s podro- čja organiziranosti in oiljem ZSMS, test s področja obrambe in zaščite, ter test s področja prve po- moči. Naj dodam, da smo vsem tistim dijakom, ki so čakali na start predvajali filme: Kako ukrotiti vi- har. Alarm je dan in Reševanje ra- njenih ter zasutih izpod ruševin." V CSUI so se torej akcije NNNP lotili nadvse resno in rezultati vseh treh akcij so pokazali, da so bile izredno učinkovite, ter predvsem mobilno poučne. Sicer pa to ni bila prva takšna akcija, skozi vso leto potekajo različne preventivna pre- davanja, kajti požara in potresa se, kot pravijo, zelo bojijo. Za oboje pa kljub prizadevanjem ni- koli ne vtmo ne dneva in ne ure. M. Ozmec PRILOGA TEDNIKA, PTUJ, 18. NOVEMBER 1982 LETO V. ŠTEVILKA 1 Franc Žižek Želim želim, da bi besede segale v srce, nasmeh naj potni list postal bi za \es s\et in nič več mej, pregrad, temačnih senc, povsod le dobra volja, smeh in vrtnic splet. Želim, da nikdar več ne Hirošima, Mathausen ne in ne Rižarna več. Ovil ves svet bi s šopkom rožmarina, da v njem obtičal bi vsak meč. Želim, da bi povsod ljubezen domovala in z upanjem čakali bi pomlad, povsod da misel bi prevladovala: le v skupni sreči iščimo zaklad. Franc Žižek Poslednji vlak Poslednji vlak odpeljal je s postaje, odšla si z njim, odšla si, kdo ve kam, mi zapustila si le kanček nade, da bi dočakal priti te od tam. Kljub temu čakam te pri vlaku tem, da pripeljala se boš z njim nazaj, o tem sanjarim. Tvoj pojav povrnil bi mi srečo, kot nekdaj. Če moje čakanje ne bo zaman, oba podava se na pot in peljeva se z upanjem do tja, kjer svetlo sonce sije vsepovsod. Zakaj vsi vlaki vozijo s postaj in jemljejo s seboj spomin? Polagoma se bliža kraj temu, kar v srcu še gojim. Mir Kratka beseda, le tri črke ima, a vendar velik pomen. Če ne bi bilo te besede, nam zdaj ne bi bilo tako lepo, kakor nam je. Ta beseda je MIR. In, kaj je to MIR? So to ptički na veji, ki žvrgole, so to delavci, ki v tovarno hite, je to sonce, ki na nebu žari? To je MIR! Vendar le delček MIRU, saj je MIR še veliko več. Oh, ko bi le še dolgo trajal tako zaželjeni MIR! Barbara Glatz, 71 a. OŠ Tone Žnidarič, Ptuj Vladimir Jasni Spev „Jutranja zcra" (zbor Slava Klavora) Svetloba Svoboda iz pesmi krvi. Resnoba sozvočja sveta v utripu proslave srca. Preko groba nekdanjih rodov donijo žareča obzorja sedanjih tokov Zvestoba goloba snovanja ljubezni. miline tišine in vriska oblakov. Franc Žižek Nasmeh Ko zagledaš na obrazih moro, utrujene poteze od napornih dni, prenesi svoj nasmeh v oporo, na lice vsako, ki mimo te hiti. Prestiž gonilo je in ne ljubezen, vse manj preprostih in čutečih je ljudi, zdaj sosed skoraj ne pozna soseda, tovarištvo in srčnost vedno bolj bledi. Če nimaš nič, da koga bi obdaril, podari mu, kar sam bi rad imel, prijateljstvo, ljubezen, nasmejana lica, to sejal boš in srečo boš požel. Franc Žižek Zdomec Kdor v tujini trpkost je okusil, tja svojih upov ne usmeri, kjer nihče ga z nasmehom ne pričaka, ne vpraša ga, zakaj srce mu krvavi, povsod zapirajo mu vrata. Kjer tujec je, domač tam ni. Branko ZA DRAVEC Trgatev Listje se rumeno je zibalo in grozd do grozda je visel, klopotec glasno je prepeval in vsak otrok je bil vesel Cel dan smo grozdje brali, in jagode sladke zobali, uganjali norčije, šale, ki so se nam ta dan podale. Se dan prevesil je v noč. in nedaleč od hiše proč, smo v preši grozdje stiskali, ob sladkem vinu vriskali. Noč dolgo je bilo — veselo in družba delo je imela. Le gospodar zmučen je sedel, ker mnogokrat po vince je odšel. Branko ZA DRAVEC Zima Veter zimski je zavel, klopotec pa ni več pel Utihnil je za polovico leta, ko pesem nova se obeta. Postajali so hribi beli, od snega vsi zameteni. V mesečini, vetru mrzlem, od hude zime prem raze ni. Temne hiše, svetla okna, se od daleč stare hiše vidijo kot barke morja, v temni noči — tej belini. Se življenje ni hotelo zaustaviti, in smelo teklo je naprej veselo, v novem letu spet živelo. Branko ZA DRAVEC Naši kraji Ko sonce že na Kogu sije in dela lep se dan. se v sivi megli koplje še Lača ves zaspan. In polja ravna iz Vodranec te spremljajo še kar naprej. dokler te Vitan ne ustavi, za pot naporno te pripravi. Prečuden ti zagledaš svet, ko v Jastrebcih ustavi se Dovled. ker veš da zdaj. ko spet lepo, prijetno dobro in krasno. Le Gomila tam prekrita s trto in gozdovi. v rahlo meglo je zavita. Čudovito je pri nas pa naj bo letni, zimski čas. Branko ZADRA VEC Kmečko delo Le človek kmečki nam pove kako prekrasno jutro je. ko sonce ga na rosnem polju pozdravi, medtem ko drugi spe. Pomlad vsako je res tako, dela dosti nam pa da, ni miru, ne časa, dneva, ko bi človek se spočil. Žuljave so roke, in izmučeno telo. Sladki spanec nas objame, ko zvečer se uležemo. Delo kmečko je res težko, in garali mora kmet. Vendar najde se pa nekaj, česar ni drugod, nikjer. Branko ANŽELJ Slavki v sobi tih večer in luč obseva tvoj obraz mi neznan. Dahnila si mi spoznanje prvo in srce prižgalo je spomin mi nate. Ko sem o svojem srcu li govoril, le na srečo mislil sem molče. A zdaj. ko srce skeli, komaj čutim milino tvojih nežnih dlani. Branko ANtELJ Pesem je zate dekle Kaj hi ti zapel dekle. da hi ganil li srce za vroč poljub zaprosil le. Lica ivoja hi ožaril. tvojo rdečo kri hi zbistril in ljubezni ogenj naju bi ožaril I'zraku vetru bom verjel, ko tebe okrog pasu bom objel in tvojim žarečim očem verjel. , Pozna jesen Foto: A Ifred Bradač Rdeča, bela in rumena. . . jabolka zore. Foto: 1. Ciani 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 18. november 1982 — TEDNIK Franjo Brumen (Biografski roman petih rodov) 30. nadaljevanje Vsi te lepo pozdravljajo! Vsi te zelo pogrešamo! Kdaj se vrneš k nam domov? Si že zdrava!? Se dobro počutiš? Mati, kako vam je tukaj? Sestra in Lenčka sta naložili nekaj domačih dobrot. Prinesel sem ti tudi suhih sliv in krhljev. Pa celo orehovo polico. In še sliko od očeta, ki nam jo je poslal v zadnjem pismu. Tudi njegovo pismo zale je priloženo!« Igor je hitel, ni vedel, kaj vse bi naj povedal materi, da bi jo pomiril in vsaj malo razvedril njen trpeči obraz. Matije samo strmela, govoriti .še vedno ni mogla. Iz njenih lepih oči so ji lile solze in po bolniški halji polzele na tlakovana tla. Usmi- Ijenka je bila ganjena in je nemo opazovala prizor. Njeno čustvovanje pa je bilo že nekako zakrknjeno, bila je vajena vsak dan gledati podobne tragedije in tudi smrti v obraz. In tedaj je Igor naenkrat začutil v sebi dolžnost, da mora biti najodločnejši in poskusiti prema- gati mučne trenutke. Razvezal je nahrbtnik in začel zlagati na mizo številne zavitke in škatlo s potico. Nazadnje pa še vrečki s suhimi češp- Ijami in krhlji. »Mama. shujšala ste! S poličko in drugi- mi domačimi dobrotami se boste spet okrepi- la!« Siromaček je bil še vedno v zadregi, rad bi popravil vtis, ki ga je napravil z nakazanim strahom pred lastno materjo. Najbolj se je bal, da ne bi užalil mame, ki je njega in vse svoje otroke ljubila bolj, kot vse drugo na svetu. Mati se ni zanimala za darila. S široko od- prtimi in žalostnimi očmi je nema strmela v svojega sina. Gledala je v njem svojo minulo družinsko srečo. V nekakšni zamaknjenosti je videla tudi vse ostale, celo svojo družino in dom. Ves čas ni spregovorila niti ene same besedice. Ni mogla. Bila je presenečena in toliko priza- deta, da ji je misli popolnoma ohromilo. V nje- nem srcu je gorela ena sama nepremagljiva želja vrniti se domov. Za vsako ceno nazaj in nikdar več od doma. Usmiljenka je jela prigovarjati: »Pohitita, da se bosta lahko kaj več pomenila, čas beži in kmalu se bo treba posloviti!« Mati je sedela, kakor kamniti kip, lepa in obenem strta in iz oči so se ji neprenehoma izlivali biseri v večerni luči bleščečih solz. Igor se ji je naslonil v naročje in jo objel, za hip mu je pogledala v oči in tudi ona ga je objela z desnico in si z levico otirala solzo. Stisnilo jo je v grlu, govoriti še vedno ni mogla. »Veš, Igor, vaša mama je vedno potrta in žalostna. Skoro nič noče govoriti in zelo malo je, le kolikor ji vsilimo. Če jo kdaj pripravimo do kake besede, je to edina njena želja domov, ali pa umreti. Na robu obupa išče včasih slovo od življenja. Mnogokrat imamo velike težave in skrbi z njo. Moram jo založiti. Povej sestri Otiliji. Ona je že razumno dekle, naj se pogovori z očetom. Morda bi vendarle kmalu našli pri- merem izhod, da bi se vama mama vrnila domov. Tudi nam se smili, kot toliko duševno trpi.« Mati je zavzeto poslušala in videti je bilo, kakor da bi malo oživela, kakor da bi hotela izkoristiti priliko in zopet poprositi za odpust domov, pa kljub temu ni spregovorila. Oba, Igor in sestra sta jo poskusila pomiriti, a vse zaman. Igor je govoril na dolgo in široko o tem in onem. Povedal ji je, kako je obrodila trta, koliko in kako dobro soprodah vino, da so v začetku zime dobiU žrebička, da je Črnka s,kotila dvojčke in dapes Phylax še vedno dobro Suva domačijo. Da jo pozdravlja ta in ona poseda. Vse ni nič zaleglo. Mati je vedno znova zapadala v jok in zdiho- vanje. In čas \e bežal. Naenkrat so se odprla vrata. Vstopila je prednica: »Eine ganze Stunde ist schon ver- gangen, wir haben aber nur eine halbe erlaubt. Wir muessen leider A bschied nehmen!« Slovenka je vstala. Igor je povezal izpraznjen nahrbtnik. Oblekel si topli suknjič in razjokan objel mamo v slovo. Mnogokrat j.o je poljubil na obraz, poljubil ji je tudi od brezdelja raznežene in blede roke: »Zbogom, mama, ostanite zdra- va! Povedal bom doma naročilo sestre in kmalu pridemo po vas, da bomo zopet skupaj srečno živeli!« Mati se ga je krčevito oklenila. Usmi- Ijenki sta ji ga morali iztrgati iz rok in tedaj je ona z nekakšnim nenaravnim glasom zavpila: »Domu, domu!« Nato je omahnila prednici v naročje. Usmiljenka je prijela Igorja za roko in ga odločno potegnila skozi vrata. Tedaj je Igor prvič v življenju videl, kako morajo biti včasih dobri ljudje kruti, da življenje steče po začrtanih tirnicah. Kako sla prišla po hodnikih in stopnicah pred glavni vhod. Igor ni vedel. Slovo mu je pretreslo globine čustvovanja. Zavedel se je trenutka šele na mrazu pred glavnimi vrati, kjer je že čakal strežnik z neizprosnimi ključi. »Sinek, nič ne bodi preveč žalosten! Mama bo kmalu popolnoma ozdravela in potem se bo vrnila nazaj na vaš dom. Slabost, ki jo je pre- magala ob slovesu, ni nič nevarnega. To bo čez kratke trenutke zopet dobro. To ti naj ne teži srca! Pomirjen idi na vlak! Mamo si videl in ona tebe in tako bosta oba lažje dočakala dan, ko boste znova vsi združeni pod domačo streho . . . Semkaj si se pripeljal po zapletenih in ne- rodnih ovinkih, skozi glavno mesto prek Jako- minijevega trga. Še sreča, da ti je vse to uspelo. .Naš Steinhof je bližnji manjši predmestni žele- zniški postaji ob isti progi. Po nepotrebnem si se zapeljal mimo nas. To napako bova sedaj po- pravila, da boš lažje našel. Na isti postaji, na koncu naše aleje, kjer si sem grede izstopil počakaj na cestno železnico, na isto številko in seveda v pravo smer. Peljati se moraš na desno od naše aleje. Na levo je smer v mesto. Pa še nekaj, sedaj je že tako pozna ura, da je presledek med posameznimi vozili večji in bo treba najbrže dalje časa počakati. Natančnejše ure odhoda tvojega vlaka proti domu ti ne mo- rem povedati, ker .<>e me usmiljenke nikamor ne vozimo. Pazi, da ne vstopiš v napačen voz. Po- sebno ponoči je včasih težko in če je gneča. Predvsem pa pazi na .smer vlaka. Tudi z vlakom se moraš peljali v desno. Malo sem v skrbeh zate! Ne znaš jezika in vojna je. A li se kaj bojiš? Si že kajpovečerjal nocoj? Pri nas si čas večerje zamudil, sicer bi ti ponudi la kako malenkost. Pa .saj imaš .še nekaj domačih dobrot v nahrbtniku. Vozovnico kupi čimprej in natančno po- vprašaj za odhod vlaka. Ce boš moral čakati kaj dalje časa, pazi, da ne zaspiš, da ne bi zamudil vstopiti.^ Vlaki na naši majhni postaji ne stojijo dolgo. Če pa bi .se zgodilo, da ne bi mogel priti na vlak, pridi nazaj in pozvoni! Vratar naj pokliče mene sestro Magdaleno! Te bomo že nekam stisnili za eno noč. Boš prespal na toplem, nič te ne bo zeblo. Pa zbogom in srečno potuj! Po- zdravi sestrico Otilijo! Za mamo ne bodite v skrbeh! Jaz se še posebej pobrigam zanjo.« Tako sta se poslovila s sestro Magdaleno. Igor je odšel z občutkom, kot da bi bil v doma- čem kraju, saj je svet povsod enak, le govorica je druga. Prisrčna domača beseda ima za človeka, ki še ni izkoreninjen, veliko moč. Ko je počasi pritaval do konca bolniške aleje, je že od daleč slišal pritrkavanje glasnega zvonca cestne železnice in kmalu so izza ovinka posvetile luči, ki so se z vedno glasnejšim ro- potom približevale in končno obstale ob cestni svetilki, na kateri je bila obešena tablica z na- pisom postaje. Hitro se je zavihtel po strmih stopnicah. Sprevodnik ga je samo poškilil čez očala, nič rekel in dalje čitalsvoj časopis. Za eno postajo, kije bila sicer zelo dolga, ni bilo vredno menjavati denarja, pa še verjetno, da se mu je zdel mladi potnik revnejši, tak da najbrže nima ničesar preveč. Na predmestni železniški postaji je bilo ne- kam mirno. Tudi razsvetljava je bila bolj skro- mna, le ena skromna lučka je brlela nad glavnim vhodom. Pri blagajni so bila okenca zastrta in v pisarni tema. Na koncu širokega hodnika so bila vrata za čakalnico in od tam so prihajali glasovi. Nad vratih je bil napis »Čakalnica III. razreda.« Igor je vstopil. Iz zadimljene čakalnice je zapuhlela neprijetna vonjava neprezračenega prostora. Bila je natrpana z vojaki, ki so v polni bojni opremi čakali na vlak. Vojaki so stali v skupinah in se pogovarjali. Ko se je Igor malo razgledal. je šel od skupine do skupine in pri- sluhnil. Bili so zbrani po narodnostih, podoba, ki je bila za avslroogrsko vojsko tako značilna. V posameznih skupinah so govorili različne jezike nekoč mnogojezikovne države. V kotu na klopi in ob njej blizu peči je stala manjša skupina mlajših vojakov. Govorili so slovenski. Igor si je oddahnil, pozdravil jih je in povprašal, če je jim lahko pridruži ter kam so namenjeni. Čakali so na vojaški vlak za Pri- morsko. V čakalnici ni bilo nobenega civilnega potnika. Zvedel je, da so potniški vlaki ukinjeni. Igor je obstal in premišljal. Klop je bila zase- dena. Razprlal je nahrbtnik in ga položil ob klopi na tla. Utrujen je sedel nanj. Vlaka ni bilo od nikoder. Postajalo je že mučno in dolgočasno. Vojaki so polegli po vseh klopeh in tudi po tleh, drug polek drugega, da je bilo topleje. V visoki železni peči je prasketal ogenj in dišalo je po borovi smoli. Celo sklado- vnico drv so že poku rili in izpraznili tudi premog iz zaboja. Slovencev je bilo pet. Štirje so se spravili h kvartanju. Najmlajši pa .se je pogo- varjal z Igorjem. Ko mu je vse potožil, je vojak obljubil, da ga bodo vzeli s seboj na svoj vlak, če ne bo prej druge možnosti. »Sedaj je za civilne potnike težko. Nadziranje po vojaških vagonih je redkokdaj, posebno pa ne ponoči. Tako te bomo lahko pretihotapili. Tako se peljemo skozi veliko križišče, kjer boš moral prestopiti na madjarski vlak. Tudi vozovnice ti ne bo treba kupili, blagajna je tako zaprta.« Igor je bil vesel, da je zopet srečal dobrega domačega človeka. Zahvalil se je in povedal, da mu vozovnice ne bo treba kupiti, ker je imel povratnico, ki mu jo je kupila sestra pred od- hodom na domači postaji. Se malo sta pokramljala in Igor je razvezal nahrbtnik in ponudil vsem, pa tudi sam je po- večerjal. Vojaki so imeli vsak svojo popotno suho hrano in različne konzerve, pa so ponudili tudi Igorju. Besede so postajale vedno redkejše. Kvartači so pospravili karte in drug za drugim zopet polegli. Dva sta se stisnila na klopi z glavo vsak na svoj konec, da je bilo več prostora, ostali pa po tleh okrog klopi. Igor je pogrnil po tleh star časopis, prislonil nahrbtnik ob steno pri peči in tudi legel. Znova so se mu zbudile vznemirljive misli iz vtisov preteklega dne. Skrbelo ga je, da ga ne bi premagal spanec in bi zamudil vlak. Naprosil je prijaznega vojaka, da naj ne pozabi nanj. Vrvež je počasi pojemal po celi čakalnici. Tudi v drugih skupinah so pogovori potekali vedno tišje, dokler niso popolnoma zamrli. Mladi vojaki so bili sicer na poti v bojne vrste, pa so kljub temu vsi po vrsti brezskrbno zadremali. Posameznik je pač bil le en člen velike skupnosti z enako usodo in ta zavest jih je umirjala. Naj- mlajši med njimi je bil Igor, s prevelikimi skrbmi za njegovo starost in zavest, da je sam, mu je branila spanje. Prvotno veselje, da je uspel, da je po dolgem času zopet videl ljubljeno mater, da ji je prinesel pozdrave in domačih dobrot, se je začelo spre- vračati v žalost, ker se je moral tako na kratko posloviti in pustiti mater v nekakšnem polza- vestnem stanju. Obenem pa mu je vstajal v srcu strah, kako bo, ko se mati vrne in kaj, če se njena bolezen povrne. S strahom se je spomnil, da je včasih za hip opazil v materinem pogledu ne- navaden poblisk, ki se mu je ob njeni bolezni doma zajedel tako globoko v spomin. Vedno znova ga je vznemirjalo ropotanje in cvilenje vlakov, ki so v krajših presledkih pri- hajali in odhajali. Vselej je zaskrbljen skočil pokonci in pogledal skozi okno, pa so bili le sami tovornjaki. Skozi zaledenelo okno je bilo opaziti, da zimsko nebo postaja svetlejše in da se počasi, leno, kakor vedno pozimi, prebuja jutro. Še preden se je zdanilo, je zasUšal vlak, kije prisopihal hitreje in z manjšim ropotom. Isto- časno so se na stežaj odprla vrata in železničar z rdečo kapo na glavi je mahal z lučko v roki in glasno pozival na odhod. Tisti, ki so poskočili prvi, so obudili one, kijih je premagal trdnejši spanec. Na mah je završalo, kakor ob nevihti. Možje so hiteli oprtati si bojni tovor, mesto umivanjaso si malo obdrgnili obraz in pomencali oči, poravnali vojaške čepice in se z naglimi koraki pognali proti izhodu, kjer je trenutno nastala huda gneča. Tudi Igor se je hitro pomešal mednje. Igor se je prerival za tistim, ki si ga je že snoči izbral za prijatelja. NavaUla sta najprej na osebni voz, pa sta morala odnehati. Stiska je bila prehuda. Odločila sta se za živinski vagon, tam ni bilo navala. Ko sta zlezla nanj, je vojak rekel: » V osebnem vozu so zasedli klopi tisti, ki so prvi vdrli vanj. A li stojišče v osebnem, ali v živinskem vagonu, pa je skoraj vseeno. Tukaj je celo toliko prostora, da bova lahko udobno ležala, le bolj mrzlo je.« Igorju je bilo tudi tako prav. Glavno da je bil s prijateljem, tako se je počutil varneje. Na tleh je bilo na debelo natresene mehke rumene ovsene slame, ki še niti potlačena ni bila. Pro- stora pa dovolj, dasta si lahko nagrnila ovsenke, da je bilo kot pravcata postelja. Na vrh sla naložila še za vzglavnik. Ko je vlak potegnil s postaje in je skozi zgornjo špranjo nad poleznimi vrati preblisnil soj zadnje signalne lučke, je Igorju odleglo: »Kaj mislite, gospod vojak, ali se bomo ustavljali na vmesnih postajah?« Vojak sprva ni vedel, zakaj to vprašanje, po- tem pa je le odvrnil: »Nič se ne boj. hodi popol- noma brez skrbi. Nihče ne bo prišel nadziral po vozovih, najmanj pa po živinskih vagonih. Ve- rjetno se bomo ustavili šele v naslednjem večjem mestu, kjer je vojaški garnizon. To pa je že prvo domače slovensko mesto. Četudi bi tam moral izstopili, bi ne bilo več daleč do tvojega križišča. Tam boš moral izstopiti in poslovila se bova. Le mirno zadremaj, utrujen si. Skrbel bom zate in te tudi ob pravem času prebudil.« To je bilo za izčrpanega fantiča kakor naj- prijetnejša uspavanka. Kolesa so čedalje bolj pogosto udarjala takt svoje monotone pesmi in skozi številne špranje lesenih sten živinskega vagona je cvilil mrzel piš. Do pasu sta se zako- pala v dišečo slamo. Igor se je s praznim na- hrbtnikom pokril po telesu in kmalu zaspal. Vlak je res vozil, kakor je vojak napovedal. Nič se niso ustavljali. Hiteti je bilo treba na južne meje slovenske zemlje. Tja, kjer je tekla nedolžna kri in pordevala zeleno Sočo. Fronta je terjala nove žrtve, da bi rešili natrohnelo monarhijo, kije v svojem pohlepu po tuji zemlji zamislila zgrešene načrte in prezgodaj delala račun bre z krčmarja. Vožnja ni bila dolga za tiste, ki so zadremali. Tudi Igor se je s kratkim spanjem okrepil. Prebudil se je še pred prihodom v obdravsko mesto. Spomnil se je deklovega pripovedovanja, kako je bilo nekoč, ko je tam hodil v latinske šole. Vlak je obstal na začetku perona, pred vehko skupino vojakov, ki .so v sivih oblekah že oprtani s tovorom čakali na odhod. Jutro je bilo mrzlo in megleno in vojakom se je delalo ivje na ovratnikih ob ustih. Razlegle so se rezke ko- mande v tujem jeziku in vojaki so kot roj na- skočili dolgi vlak, iz katerega ni nihče izstopil. A akor na prejšnji postaji, .so tudi tukaj vojaki najbolj pritiskali na osebne vagone. Mnogi so se morali zadovoljiti z živinskimi vozovi, ki so bili pri k lopi j en i na repu vlaka. Tudi na I gorje vem vasonu so na široko jn- zevala vrata in mnogi so se povzpeh nanj. Bilo jih je toliko, da so vsi, ki so ležali, morali vstati in napraviti dovolj prostora. Igor se je stisnil bliže k svojemu zaščitniku. Bilo mu je kar všeč, da se nihče niti zme.iil ni zanj. Vstopili so večinoma slovenski možje. Na peronu je ostalo še več jokajočih svojcev. Mnogo žensk, mlajših in starejših. Zaročenke, žene in matere. Nekatere so bile obdane od otrok, druge so imele dojenčke v naročju. Mnogoter pogled je bil strt in obupan. Kakor mora ie ležala med vsemi misel na smrt, ki je za zdravega mladega človeka toliko bolj kruta. Orožniki so z nasajenimi bajonetipatruljirali po peronu in pozivali k redu. Z glasnim lopu- tanjem so zapirali vrata in vlak je kmalu odrinil. Glasno jokanje in mahanje v pozdrav je zadušila in prekrila para sopihajoče lokomotive. V srcih pa je ostalo zamorjeno vprašanje, kdo od njih se ne bo nikoli več vrnil. Igor se je spomnil svojega očeta, ki je na isti fronti prestajal nepotrebno gorje. Morda bo kdo od teh dodeljen njegovemu vodu, kako rad postal očetu pozdrave, toda nihče ni vedel kam ga tirajo. Kakor ob vsakem odhodu očeta, ga je sedaj še bolj prevzel odpor in gnev proti nesmi- selnemu početju in krivici. Zakaj vse to, komu, čemu v dobro? V njegovem mladem srcu so se še bolj razrasle korenine želja po svobodi, ki jim je ostal zvest tudi kasneje, vse svoje življenje. . . Vožnja do velikega železniškega križišča ni bila dolga. Zaradi stiske sta se z vojakom pri- maknila bliže k vratom. Računala sta, da bo postanek najbrže kratek in bo treba hitro iz- stopiti. Ustavili so se izven križišča. Od zng- tranje strani so s težavo odrinili težka vrata. Še kratek pozdrav in zahvala, pa je Igor izstopil. ^ Slovo od dobrega znanca je bilo prisrčno. Čeprav kratek čas skupnega doživljanja, je oba mlada človeka tesno povezal. Bila sta si složna po značajih. Drug drugemu sta si želela srečo. Vstopil ni nihče. Le nekaj z vojaki natrpanih voz so priklopih in še preden je Igor dospel do postaje, je vlak že odsopihal dalje proti jugu. Igor je na mah postal veselejši in bolj samo- zavesten. Zajela ga je toplina domačega kraja. Zavedal se je, da je že blizu doma in strah, da bi se mu kaj zataknilo, je popustil: Bilo je še zgodaj predpoldne in upanje, da prispe še pred večerom, ga je bodrilo. Že proti poldnevu je z južne strani pripeljal mešani vlak, ki je imel priklopljenih nekaj vo- jaških vagonov. Bili so napolnjeni z mnogimi ranjenci, ki so se peljali na domove zaradi okrevanja. Igor je pomirjen in srečen nastopil zadnji del svojega potovanja. Le še nekaj kratkih postan- kov, pa bo na domači postaji. Ko se je vlak ustavil, je bil malce razočaran, ker ga nihče ni pričakal. Po njihovo oblečeni ljudje in zven domače govorice ga je popolnoma premagal. V srcu je zaplapolal občutek, kakor da bi na novo oživel. Zdelo se mu je, da je vse drugače kot v tujini, da je vse samo po sebi razumljivo, da ni nikjer nobenih žagal. Zmešnjave zadnjih dni zaradi vojaških tran- sportov so spremenile vozni red in Lenčka ni vedela, kdaj naj ga pričaka. Odpravil .se je čez polje proti trgu. Najprej se je ustavil v Stiperišču na najbližji postojanki pri babici A ni. Malo .se je oddahnil in podkrepil, potem pa spoloma še stopil k leti na trgu. Ni se mogel dolgo muditi, ker je bila pot na Rog še dolga. Medtem je zapadlo tudi precej novega snega in je bila hoja napornejša. Pred Mladolesjem je hotel zavili s ceste po peški krajšnici, ko je od daleč zaslišal kra- guljčke .svojega konjička. Lenčka se je na lah- kih sankah pridirjala ponj in je bila zelo vesela, da ni bilo treba do postaje. »Že tretjič sem se pripeljala pote. drugič sem zvedela, da vlaki ne vozijo. Bili smo v skrbeh zate in sestra me je priganjala in mi celo naročila, da naj bi danes, če bi bilo potrebno, počakala do večera pri babici. Nadaljevanje na 3. strani ; TEDNIK - 18- november 1982 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 nadaljevanje z 2. strani Dobro, da si se vrnil, da ne bomo konjička toliko mučili!« Tako je menila Lenčka, pri tem pa je najbrže mislila malo tudi nase. Vožnja namreč ni bila ravno prijetna, bril je oster severnjak. Ko sta dirjala skozi Mladoles, je Igor pozabil na vse, kar ga je pretekla dva dneva prizadelo. Znana cesta, domači gozd, nič več skrbi, nobene stiske. Dobra Lenčka in povrhu še divjad, ki je v prvem mraku prečkala zasneženo cesto. Doma ga je čakala toplo zakurjena soba, trije pari radovednih oči in dobra večerja. Zdelo se mu je kot da bi bil dolgo dolgo od doma. Pa tudi domače ženske so bile sila radovedne, kako je potoval, zakaj se je tako zamudil, kako je zmogel neznano pot in predvsem, kako je ljub- ljeni materi. Skoraj malce ponosen jim je pripovedoval vse podrobnosti na dolgo in široko. Otilija je dobro poznala številne zapreke in se ni mogla načuditi, da jih je neizkušeni Igor tako uspešno premagal. Posebno veseli pa so bili novice, ki jo je napo- vedala sestra Magdalena, da je nekaj upanja, da se bo mati kmalu lahko vrnila domov. Ura je bila že zelo pozna, ko so tisti večer legli k počitku. Naslednje jutro se je Igor zopet prebudil svež in pomirjen, čeprav so ga preganjale mučne sanje. Domače okolje, mir in domača postelja s svojo brezskrbnostjo so mnogokrat najboljši prijatelji. Čez noč je nasulo za dobre tri prste novega suhega snega. To ga je spodbudilo, da je že tako j po zajtrku stopil do starega prijatelja Škorca. Take prilike je on vselej izkoristil za obhode po gozdovih in zasledovanje divjadi. Zato je po- menek potekal v glavnem o novih stečinah in lisicah. Vojni dogodki so se kar naprej nizali z ne- zmanjšano srditostjo. Skoraj da ni bilo dneva, da ne bi v bližnjo ali dalnjo okolico prispela nesrečna novica. Nezadovoljstvo je povsod pre- kipevalo, vendar njihče ni upal glasno pogodr- njati. Čimbolj je bila vladavina v stiski, tembolj ljubosumno je ščitila svojo oblast. Oče Janez je nekega dne prejel nepričako- vano nujno brzojavko. Poslali so mu jo iz velike bolnišnice naravnost na fronto: »Žena je toliko okrevala, da jo lahko zaradi pomanjkanja pro- stora predčasno in preizkusno za dva tedna odpustimo v domačo nego. Za ves čas pa je vaše osebno nadziranje nujno potrebno.<< Oče je bil telegrama dvakrat vesel. Dobil bo dopust, ki ga je bilo v tistem času skoraj ne- mogoče dobiti. Predvsem pa ga je razveselile vest, da je žena okrevala. Pohitel je na poveljstvo svojega odseka. Vpisarnici so majali z glavami, a pozivu se niso mogli upirati. Se isto noč je i prvim vlakom odpotoval proti domu. Doma je le na kratko legel k počitku, medtem pa so ostali pripravljali sobo za vrnitev nesrečne matere. Lenčka je zopet zapregla konjiča in z Igorjem sta na sankah zapeljala očeta na vlak. V pro- metnih zmešnjavah je bilo težko natančno na- povedati vrnitev. Železniški uradnik je svetova^ priti tako, da bo moč počakati, ako bi vlak zatajil. Naslednjega dne je Lenčka pripravila na zadešnjem sedežu ogrevanje s pregretimi ope- kami in dva bakrena toplotnika, ki so ju na- polnili z vrelo vodo. Vse je zavila še v toplo volneno ogrtalo. Igor seveda ni hotel ostati doma. Ob napovedani uri vlaka ni bilo. Prometnik je vedel povedati, da je dobil sporočilo, da je vlak odpeljal ob določenem času, da pa je verjetno obtičal na velikem križišču zaradi čakanja na zvezo z južne strani. Torej treba je počakati, vlak lahko pripelje vsak hip. Čakala sta kar pred postajnim polopjem. Oditi do babice, četudi ni bilo daleč, nista mogla tvegati, da oslabela mati ne bi prezebala v slabo zakurjeni čakalnici. Tokrat na pregretem se- dežu kljub mrazu ni bilo hudo počakati. Stisnila sta se obložena z ogrevalniki. Igor se je sicer rad pogovarjal. Danes pa je bil poglobljen sam v svoje misli. Veselje da pride mati zopet domov in otroško nežna ljubezen do matere sta se še vedno prepletala s strah\m pred bodočnostjo. Dokler bo oče doma, bodo lahko bolj brez skrbi, toda kako bo potem. Lenčka je videla in vedela, kaj roji po mladi glavi, pa je zato pozorno molčala, da ne bi motila mlada čustvovanja. Le na koncu je rekla: »Igor, nič ne bodi v skrbeh, saj ho oče doma! Cela dva tedna jo bo čuval on, mi vsi pa bomo pomagali. Veš da se na odločitev zdravnikov, ki so jo opazovali toliko mesecev, lahko zanesemo. Ko pa bo oče moral nazaj v vojsko, bomo morali biti vsi bolj pozorni.« Igor je z orošenimi očmi pogledal skrbno Lenčko. Nič ni bilo treba govoriti, razumela sta se. Nenadoma se je vlak približal cestnemu križišču, kije blizu postaje. Z glasnim piskom je opozoril nase. čeprav so zapornice redno zaprte. Hitro sta skočila s sani. Lenčka je pograbila konja za uzdo, da se ne bi preplašil. Igor pa je stekel na peron, da bi čimprej videl in pozdravil marno. Še preden se je vlak ustavil, je Igor nestrpno ošinil okna prvih vagonov. Že v tretjem vozu je opazil pri oknu očka in ob njem mamo. Tudi mama je opazila njega in mu pomahala v po- zdrav. Skočil je do stopnic vagona. Oče je pod- piral mater pod pazduho in jo počasi previdno Vodil navzdol. Po tolikih mesecih je bila okr- njena in oslabela. V bolnišnici je bilo premalo gibanja. Ko je stopila na tla, je Igor dvignil roke, da bi jo objel. Tudi mati tako in glasno ihteč ga je trdno objela in strastno stisnila k sebi. Mnogo poljubov in solz iz materinih oči se je izlilo na sinov obraz. Izstopili sta samo še dve ženski in vlak ie odhitel dalje proti madžarski meji. Oče je bil vesel, da ni bilo preveč radovednih oči in zve- davosti. Vse je bilo tako žalostno, da je bilo najbolje bol obdržati pritajeno v svojem srcu. Posebno materije bilo nerodno, saj so jo poznali domala vsi v domačem trgu. Hitro so se uma- knili s proge skozi leseno ograjo. Tudi z zvesto Lenčko sta se prisrčno po- zdravili in brž so se povzpeli na sanke. Oče je mater kar dvignil in jo posadil na sredino za- dešnjega sedeža. Na eni strani oh materi Igor. na drugi oče, ki je vse tri obložil s toplotniki in ogrnil z ogrtalom. Velik iz volne spleten oprtnik sije mati zavila visoko čez glavo, da bi se čimbolj zavarovala pred mrazom in skrila pred radove- dnimi očmi. Babica A na je tudi nestrpno čakala. Hodila je od okna do okna in pogledovala po cesti proti postaji. Vedno je sicer imela polno hiško prija- teljic na obisku, ki so rade prihajale k njej posrebat sladko kavo. Danes pa jih je vse od- klonila, češ da bi rada nemotena pričakala snaho. Obe s solzami v očeh sta se toplo pozdravih. Na belo pogrnjeni mizi je čakala že narezana krhka orehova potica nadevana z rozinami, ki jih je babica skrbno prihranila še iz začetka vojne. To je bila mamina najljubša poslastica. Na namiznem samovarčku je v lončki kipela voda in babica je hitro zakuhala dišečega zla- torumenega lipovega cvetja. Natočila je skode- lice in osladkali so si ga z domačim medom. Dolgo ni nihče spregovoril. Vsi so bili v nekakšni zadregi. Nihče ni hotel motiti od ve- selja jokajoče matere. Potem pa je rekla: »Te- rezija, oslabela si in lice ti je bledo. Videti je, da si tam gori premalo jedla in premalo si bila na svežem zraku. Samo poležavati in posedati v zatohli bolnišnici človeka oslabi. Sedaj pa si zopet doma, moraš biti vesela in zaživeti novo življenje sredi svoje družine. Čim se boš okrepila ne odlašaj, kar takoj po p rimi za delo. To te bo telesno in duševno dvignilo. Na tvoje zdravje popijmo vroč čaj in posladkaj se s potico!« Nihče ni mogel prikriti ganjenosti. Mati si je otrla solze in nekam plaho segla po potico. Posebno se je prilegel vroči čaj. Na dolgem potovanju nista z očetom imela prilike pogasiti si žejo. ki ju je mučila, ker so bih vagoni dobro pregreti. Babica je zavila ostanek potice v prti- ček in v jerbašček je priložila še drugih dobrot. Dobro in skrbno snaho je imela rada in jo je zelo cenila. »Mati, kako srečen sem, da sem zopet pod skromno domačo rojstno streho. Tam na fronti se premnogokrat spomnim na naše toplo gne- zdo. Včasih je bilo tako hudo, da sem mislil, da vas ne bom nikdar več videl. .. Mati, sama ste! A li vam ni dolgočasno in pusto? Ko se bo le malo otoplilo, pridemo po vas z vozom, da bomo preživeli še nekaj dni skupno pri nas, na našem domu. Hvala vam za prisrčni sprejem, ostanite zdrava in kmalu na svidenje!« Se je poslovil oče. Na zemljo se je že spuščal zgodnji zimski mrak, ko so se odpravljali. Lenčka je .še hitro zamenjala vodo v ogrevalnikih, da so kar puhteli od vročine. Enega so položili mami v naročje, enega pa pod noge. Pa tudi čaj jih je pregrel, da jih ni zeblo. .Mama je ves čas molčala, bila je zelo pri- zadeta in sirota ni vedela, kje bi začela. Zato tudi nihče ni silil vanjo. Samo opazovali so jo in čakali, da se znajde in na novo udomači. Šele, ko so prispeli do sredine Mladolesja, je rekla s plahim glasom: »Kako prijetno mi je v tem .svežem zraku! Čeprav je mrzlo, se mi zdi, da bi najraje zaspala.« Oče jo je naslonil na svoj bok in res je kmalu zadremala. Kakor da je prišla iz najstrožjega zapora, kjer ni mogla napraviti niti koraka brez nad- zorstva. Svežina prirode in ljubezen domačih, vse to jo je prevzelo in zazibalo v novo svobodno življenje. Doma na Rogu sla hčerki Otilija in Marija bili ujeti v tako nestrpno pričakovanje, da celi dan nista mogli prav prijeti za delo. Se večerjo sta le s težavo pripravili. Čim se je stemnilo, sla prižgali dvoriščno petrolejko, da bi Lenčka bolje videla pospraviti prtljago in konja. Končno so prizvonili kraguljčki in so zac- vilile sanuge na zamrzlem snegu. Kdo bi popisal prizor, ko je mati po tako pretresljivih dogodkih in po tolikem času odsotnosti prestopila lastni prag. ki ga je nekoč sama s toliko truda poma- gala gradiji. Objemanja, poljubljanja in jokanja tudi sedaj na zadnji postaji ni hotelo hiti konca, dokler se oslabela mati ni onemogla zgrudila na tla. V postelji ji je hitro odleglo. Trenutki podobne slabosti .w ji zadnje čase prihajali dokaj pogosto, posebno oh prilikah, ki so jo čustveno močneje prizadele. Povečerjali so bolj na kratko in se malo pomenili. Mati tudi doma ni hotela kaj več govoriti. Opazili so. da ji ni bilo ljubo, če bi jo kdo povpraševal, kako je bilo. Tako težkih dogodkov se nihče rad ne spominja. Nasprot- no, najraje bi videl, če bi jih bilo mogoče zniči- ti. ali vsaj pozabiti. Samo navidezno je življenje na Potokarje- vini Sleklo znova po starih tirnicah. Navzven. pa tudi med seboj so se drug drugemu kazali, kakor da bi bilo zopet vse v redu. Pa ni bilo. Vsakega posebej je tlačila nekakšna mora negotovosti. Potokarjeva se je le počasi vživljala v svoje prejšnje življenje. Bolezen in dolga odsotnost sta spremenili njeno osebnost. Naj- bolj opazna razlika je bila neaktivnost. Ne morda, da ne bi hotela, ali pa da bi se nameno- ma predajala nekakšnemu brezdelju. Niti najmanj ne. Saj je bila vendar od hiše, kjer so bili vsi zelo delavni in skrbni. Sedaj pa je bilo njeno vedenje tako, kakor da ona ne bi bila gospodinja. Bila je nekako notranje zavrta. Kakor da sama sebi ne bi več zaupala. Dolgo- trajno življenje v bolnišnici ji je ubilo vero vase. Ničesar ni upala ukreniti, kaj šele odrediti. Kakor da bi se bala, da ne bo prav tisto, kar bi odredila. Živela je popolnoma pasivno življenje in je raje ure in ure delala enostavna monotona opravila. Tako je že kar prvi dan začela s krpanjem starih nogavic. Ko je pokrpala vse nogavice, so ji prinesli veliko nove volne različ- nih barv, da je po cele dneve skoro neprestano pletla. Nogavice, jopice, ovratnice, rokavice. Pri tem opravilu je bila zelo spretna in uspešna. Najraje je po cele cele dneve, neglede na vreme, ostajal v svoji sobi — kakor je bila zdresirana v bolnišnici — vedno na istem mestu v kotu ob lončeni peči, ki jo je pridno zalagala s suhimi panjički. Edina zabava ji je bilo delo in prijet- no praksetanje ognja. Domači so jo pridno obiskovali. Oče je ure in ure presedel pri njej in sta se pogovarja- la. Tudi v pogovoru je bila popolnoma pasivna. Kakor gozd, ki samo odmeva. Najraje je poslušala druge in pritrjevala. O nobeni stvari ni povedala svojega mnenja, vedno se je samo strinjala. Nekoč tako odločna žena, mati in gospodinja, je takorekoč sama sebe zrinila z aktivne pozornice v popolno duševno podreje- nost in odvisnost. Vsem, posebno še očetu se je to zdelo nenaravno in odpravil se je k hišnemu zdravni- ku, ki je ženino bolezen dobro poznal. Ko mu je povedal vse podrobnosti, je zdravnik pojas- nil: »Prav včeraj sem prejel po pošti obširno sporočilo s klinike, v katerem so podrobno opisali njeno stanje in zdravljenje v bolnišnici. Pripisali so tudi navodila za nadaljnje zdravlje- nje. Po njihovih navodilih zaenkrat posebna zdravila niso potrebna. Priporočajo le opazova- nje in nadziranje. Vsak teden naj nekdo pride povedat podrobnosti iz njenega vedenja. Poseb- no pozornost moramo posvetiti večjim spre- membam v njenem obnašanju. V začetku je ne silite v njenem udejsivovanju prek njene volje in lastnega hotenja in nagnjenja. Naj se sama postopoma popolnoma svojevoljno in svobodno vživlja v domače prilike. Vsako priliko je treba izkoristiti, da dvignemo njeno samozavest. Čimprej se mora otresti občutka manjvredno- sti. Pri tem jo morate vsi domači neprenehoma spodbujati in podpirati. Najuspešneje tako, da boste hodili k njej po nasvete, kako bi to in ono po njenem mnenju ukrenili bolje. Večkrat ji bo potrebno tudi priznanje, kako je bilo nekoč pod njenim vodstvom vse bolje urejeno. Potrebno bo. da se počasi in previdno znova privadi na najbližje tuje ljudi. Seveda najprej liste, ki jih je imela najraje in ki bodo vplivali nanjo pomirjevalno in ji krepili samo- zavest. Nikakor pa ji ne smete vsiljevati nobe- nega obiska, ki bi ga odklanjala. Obisk pokli- čite le, če si ga bo sama zaželela. Stik s tujimi ljudmi pa je za uravnovešenje na vsak način nujno potreben. Morda najbolje za začetek v taki obliki, kot da je prišla prijateljica povedat, da bi jo rada ob priliki obiskala. Ce bi se predolgo branila stika s tujimi ljudmi, bi to ne bilo dobro znamenje. Njeno sedanje vedenje vas naj ne vznemir- ja. To je povsem normalen in skoraj reden pojav pri večini primerov bolezni njene vrste. Da pa ne obtiči v nekakršni zakrknjeni enolič- nosti vsakodnevja. morate, kakor že rečeno, na vse mogoče primerne načine spodbujali njeno samozavest. Zelo važno bi bilo in to iz mnogih vidikov, da bi ostal čimdalje na dopustu doma. Tako bi_ se počutila žena in vaši otroci bolj varne. Žal. lega ne moremo doseči. Obljubim pa. da bom takoj, čim bi se pokazali znaki, da se hoče bolezen ponovili, prek pristojnih obla- sti posredoval nujen poziv na obisk na domu. Dobro bo, da poveste ženi čimprej, da se boste morali vrnili nazaj v vojsko. Tako ne bo presenečena, .ve bo počasi pripravljala na slovo in vi boste imeli priliko opazili morebitne spremembe v njenem vedenju, ki bi bile v zvezi z vašim odhodom. Upoštevali moramo, da jo je prav izguba ljubljenega sina pahnila v sedanje depresivno stanje in da je udeležba v vojni tudi poiencijalna smrt.« Polokar se je za prijazen sprejem in navodila zahvalil in poslovila sla se s ponovnim povabilom, da naj pride čez leden dni. Oče je vsem domačim obrazložil zdravni- kova navodila, da bi vsi v še povečano skrbjo negovali mater. Nasveti so rodili dobre sadove. Mater je najbolj dvignilo in jo opogumilo iskanje nasvetov pri njej. To I i je vlivalo do tedaj pogrešano samoza- vest in vzbujalo v njej občutek, da je potrebna in koristna in zavest, da še nekaj velja, da jo cenijo. Dan za dnem je postajala živahnejša in v njenih lepih očeh je počasi izginjala mračnost duševnega bolnika in pogled je dobival nekda- nji sijaj. Začela se je zanimali za vsakodnevna opravila. Nepričakovano je nekega dne pokli- cala Otilijo in se posvetovala z njo, kaj bi kuhali. Sama si je pospravila sobo in postlala posteljo. Tudi v druge sobe je prihajala poma- gat pri pospravljanju. Končno so zapisali južni vetrovi in posija- lo je sonce, ki je tudi s svojo vedrino dvigalo splošno razpoloženje. Sneg je hitro skopnel. Zopet so začeli s prvimi spomladanskimi opravili. Prišli so težaki in obrezah trto. Sose- dov viničar, izvežban sadjar, je prinesel dvokra- ko lestev in počistil jablane na dvorišču, potem pa še češnje in hruške na škarpi nad klancem. Lenčka je prišla, k^kor da ne bi sama zmogla, prosit gospodinjo, naj ji pomaga pripraviti malico za težake. Vsi so se vsak po svoje trudili uvajali bolnico v običajno življenje. Tudi Igor in Marija sta vsak dan prihajala in ji pokazala domače izdelke. Vedno bolj pogosto sta jo poprosila, da naj jima pomaga pri učenju. Spraševala ju je in jima pomagala pri račun- skih nalogah. Ko je zopet potekel teden, se je oče zad- njič pred svojim odhodom odpravil v mesto do zdravnika. Povedal mu je vse podrobnosti iz ženinega vedenja. Zdravnik ga je potolažil: »gospod Potokar, vsa navedena opazovanja in znaki kažejo, da smo prebili led. Izkušnje povedo, da pri takem načinu okrevanja ni potrebna bojazen, da bi se bolezen povrnila. Sedaj se čim več pogovarjajte z njo o svojem odhodu, naj vam ona pripravi in uredi prtljago. Tako jo bomo preizkusno obremenili z mislimi na vašo odsotnost. Videli bomo, ali je že spo- sobna sprejemati dogodke višje sile. Kako bo prenesla neugodne dogodke, na katere ne bo mogla vplivati. Domači naj ravnajo z njo, kakor doslej! Mislim pa, da bi vendar bilo dobro, da bi še nekaj časa nekdo tuj spal z njo v isti sobi, da bi bila tako pod vplivom in nadzor- stvom tujega človeka tudi prek noči. Gospod Potokar. ostanite miren in zopet se srečno vrnile!« je zaključil prijazni zdravnik. Ko se je vrnil domov, so mu povedali, da je mama predpoldne sprejela na prvi obisk naj- bližjo sosedo, ki jim je prej večkrat pomagala pri večjih opravilih, katerih sami z Lenčko nista zmogli. Njun razgovor je potekal povsem normalno, še celo nasmejali sta se malo, ko je soseda, ki je nagibala na šaljivo stran, opisala skromno pustavanje, ki je zadnja leta zaradi vojnih prilik že skoraj opolnoma zamrlo. Naprosili so isto so.sedo in obljubila je, da bo rada pomagala in prespala pri njej, dokler bo potrebno. Čas je neizprosno tekel. V življenju se najhitreje iztekajo tisti dnevi, ki bi morah biti najdaljši. Mati je pridno pomagala pripravljati odhodnico za očeta. Ni se mogla Zopet je zapadla v žalost in jok, pa jo je oče potolažil: »Terezija, draga ženka, potolaži se in potrpi! Zdravnik mi je obljubil, da bo pomagal pri dopustu in da bo posredoval. Upam, da se vrnem kmalu!« Igor in Lenčka sta že čakala na zapreže- nem vozu, ko sta prišla na dvorišče oče in mati. Mati je zelo jokala, pa tudi oče je imel solze v očeh. Slovo je bilo kratko, da bi bilo vznemirja- nje krajše in se mati ne bi prehladila v jugovi- nasti sapi nastopajoče pomladi. Potokarjeva se ni mogla pomiriti. Pokli- cali so prijateljico sosedo. Prišla je, kakor da bi prihajala po nasvet. Sprejela jo je. Soseda je bila bistra in spretna in načela je zdaj to, zdaj ono vprašanje in čim je opazila, da jo pogovor zanima, ga je poglobila in zavlekla, dokler solze okrevajoči bolnici niso usahnile. Pogovarjali sta se o vsem mogočem, največ pa o .spomladanskih opravilih, ki so po ostri zimi naenkrat potrkala na vrata. Poto- karjeva je bila vedno skrbna gospodinja in so jo laki pogovori zanimali. Vsi so bili veseli dvojnega uspeha. Soseda jo je'potolažila in zamotila, skupno z materjo sta prebrodili očetov odhod, obenem pa so se utrdili znaki, da se sicer počasi, pa vendar opazno iztrguje iz oklepa depresivnosti in začenja zopet realno misliti. Polokar je ve pa je .še kar dalje zasledovala zla usoda. Oče .se ni vrnil na fronto, kamor je bil namenjen. Na postaji pod Bočem je orožnik privedel v njegov vagon dva na eno verigo uklenjena vojaška ubežnika, ki sla pobegnila iz bojne vrste, se peš pritihotapila v zaledje in se skrivala po boških obrežnih gozdovih. V stiski za hrano sta zašla orožnikom v zasedo in napotili so ju v zapore vojaškega sodišča. Za tak prestopek je bila predpisana smrtna kazen. -Tega sla se dobro zavedala. Ko /C vlak vozil po savski soteski skozi gozdove, sta se odločila. Prosila sta za dovolie- n/e na toaleto. Orožnik jima je dovolil, ne da bi samo malo pomislil na možnost pobega, kaj šele da ga bo ta neprevidnost stala življenje. Prijetno je dalje kramhal s sopotniki. Naenkrat se je razlegel silen tru.šč. Njihov voz se je prekucnil na bok. Potrgalo je eno siran oslenja in znašli so se na goli progi. Hopoi. stokanje in klici na pomoč. Polokar je obležal nezavesten pod razbitinami vagona. Ubežnika sla bila prepričana, da gresta pred puške v neizbežno smrt. Sklenila sla še enkrat poskusili s pobegom doseči svobodo. Zaradi popravljanja manjšega mostička, ki vodi čez potoček sredi gozda, je vlak vozil počasi. ■V uda I je vanje pri h odn jič 4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 18. november 1982 — TEDNIK MALI ANDREJCEK IN ČAROBNA PALICA Bila je zima in padel je de- bel sneg. Jožek si je naložil Andrejčka na sani in ga od- peljal na hrib. Spotoma je streljal s fračo na prezeble ptičke, ki so sedele na dreve- sih. Ko je Jožek prepodil ptičko, seje Andrejček vedno smejal. Sedaj sta zagledala sinico, kako sedi na vejici čisto nizko ob cesti. Jožek pomeri in ptička pade v sneg: »Zakaj ta ne zleti?« vpraša Andrejček. »Ne more,« je pojasnil Jožek. »Zlomil sem ji nogo.« Andrejček je bridko zajo- kal. Smilila se mu je uboga ptička. Jožek seje hitro znašel, pobral ie palico in z vso silo udaril z njo zraven ptičke, da je ta v strahu zbrala vse svoje moči in prhnila v bližnji grm. »Vidiš ozdravil sem jo,« je rekel Jožek. »To je čarobna palica, ta ozdravi polomljene ude. Vzemi to palico na sani. Z njo bova zdravila ptice, ki bodo padale na tla.« Andrej- čekje bil še majhen in je verjel, kar je rekel Jožek. Potolažil se je in Jožek je potegnil sani. Nista prišla daleč. Jožek je padel in ni mogel vstati. An- drejček je splezal s sani in prijel Jožeka, da bi mu po- magal na noge. Jožek je sto- kal: »Joj, ne morem, zlomil sem si nogo.« Ta hip se je Andrejček spomnil na čarobno palico in je začel z vso silo mahati po Jožeku, da bi ta čimprej ozdravel. Preden je Jožek po- jasnil, da to njemu ne pomaga, gaje ta že pošteno naklestil po prezeblih ušesih. Ostala sta v snegu in bi se gotovo slabo izteklo, da ju ni našel sosed, ju naložil na sani in odpeljal domov. Jožek je moral v bolnišnico. Dolgo ni ozdravel. Ptičkom ni več lomil nog s fračo. Pa tudi zdravil iih ni več s čarobno palico, saj je vse okusil na lastni koži. KAZNOVANA HUDOBIJA Nekega dne je prinesel oče Mihecu in Jožeku nove čevlje rekoč: »Otroka, če bosta pridna vaju peljem jutri v mesto po novi obleki. Drugo jutro sta šla otroka po stari navadi nabirat gobe. Mihec je iskal gobe, Jožek pa kakor vedno ptičja gnezda. Bilje poreden. Vsako gnezdo je treščil na tla in pobiral vsa ptičja iaira Čez nekaj časa reče Mihec Jožku: »Greva domov, kmalu bo treba na vlak. Jožek odgovori. Pravkar sem našel gnezdo, tega bom še vrgel na tla.« Mihec prigovarja: »Pusti gnezdo. Oče je rekel, da greva v mesto, če bova pridna. Saj veš, da oče ne pusti preganjati ptičev.« — »Pojdi strahopetec, jaz te dohi-1 tim. V mesto bom šel, čeprav bom še to gnezdo treščil na tla.« ' Zgodilo pa se je nekaj, česar Jožek ni pričakoval. Ko je; priplezal na visoko smreoko, mu je klobuk padel na tla in se zakotalil v bližnji potok, kije hitel proti dolini. Jožek je splezal z drevesa, voda je klobuček odnesla. Tekel je ob potoku, klobu- ka ni dohitel več. Vrnil seje, da bi pobral čevlje, ki jih je pustil pod drevesom. Naselje le enega. Domači pes Sultan je tekel po sledi, našel čevelj in si ga odnesel v svojo uto, kamor je bil vajen nositi razne stvari. »Mihec si je dovolil z menoj šahti!« je pomislil Jožek. »Pošteno ga premikastim, da si bo zapomnil, kdaj je vzel moj čevelj«. Stekel je z drugim čevljem proti domu. Med fantoma seje vnel hud prepir. Jožek je zahteval čevelj, Mihec je trdil, da ga nima. Vmes je posegel oče. Ko je zvedel kaj seje zgodilo, jo je Jožek pošteno skupil. Ker ni imel čevljev je moral ostati doma. Klavrno je sedel pred hišo in končno opazil, da čuva Sultan njegov čevelj v svoji »garderobi«. Ubogi Sultan ni utekel kazni. Jožek pa je kljub temu ostal brez klobuka in nove obleke. KAKO JE DRAGEC UČIL KOSTRUNA Dragec je bil velik nagajivec. Rad je nagajal živalim in ljudem. Nekoč so imeli pri sosedovih ovna. Bil je mirna in ljubka žival: »Tega ovna naučim bosti!« in res, od tega dne Dragec ni dal ovnu več miru. Prijemal gaje za rogove, butal s svojo glavo v njegovo, dokler ga oven ni začel posnemati. Vsa svarila, naj tega ne dela, niso pomagala. Tako seje začel med ovnom in Dragecom boj. Ker je bil oven močnejši seje Dragec vedno postavil k drevesu. Ko gaje oven napadel, je Dragec spretno odskočil, koštrun pa seje z vso silo zaletel v drevo. To je ponavljal tako dolgo, dokler se ni oven pošteno obtolkel. To je ovna tako razdražilo, da ni pustil pri miru nikogar več. Saj že ni bilo človeka v vasi, ki bi ga oven ne prevrnil ali mu vsaj malo prestavil pete. Dragec pa se je vedno hudomušno smejal, saj seje zavedal, daje bilo to vse po njegovi zaslugi. Nekega dne ga je mama poslala v trgovino. Pot ga je peljala mimo vašega pašnika, sredi katerega je bila velika mlaka za napajanje ži/ine. Dragec vidi, da koklja venomer teka okoli mlake in gleda v njo. Bilje radoveden, kaj je v vodi. Stopi bliže in vidi, da plava v vodi šest lepo pisanih račk. Sedaj so bile mirne, potem so se zopet podile po vodi, pa se zopet potopile in se na drugem mestu prikazale iz vode. Dragec je bil v te račke tako zamaknjen, daje čisto pozabil na ovna, ki seje pasel na pašniku. Ko je ta opazil svojega tekmeca, kako mirno stoji ob vodi, se mu je z vso silo zaletel v hrbet, daje Dragec v velikem loku zletel na sredino mlake. Hitro se je pobral, si obrisal vodo iz oči in hotel naglo oditi, da ga ne bi kdo videl. Oven pa si ie tokrat Drageca pošteno privoščil. KjefkoH je hotel iz vode, tam je stal pred njim. Ko se je Dragec zopet na drugi strani hotel skobacat iz vode, je oven spet poskočil in žeje stal pred njim pripravljen za napad. Vsi, ki so to opazovah, so se najprej od srca nasmejah, ] potem pa so s skupnimi močmi prepodili ovna in reših Drageca | iz neprijetnega ujetništva. \ Ta dogodek je naletel na odobravanje pri vseh vaščanih. ] Dragec pa od tistega dne ni imel več miru pred ljudmi. : TINKINI GOSTI Mala Tiiika je imela ptičke zelo rada. Čez leto je nabrala razna travna semena, da jih je pozimi nastavljala ptičkom na okno. Prihajali so ptički vseh vrst: siničke, kosi, ščinkavci, štin- gelci, brglezi pa tudi požreš- nih vrabcev ni marijkalo. Tinka je vedela, da ti krilatci uživajo različno hrano in je zato tudi poskrbela. Za kose je pripravila vedno nekaj odpadkov iz kuhinje, včasih tudi košček mesa za pribolj- šek. Ptice so se popolnoma udomačile, kar je bilo Tinki v veliko zadovoljstvo. Vsak dan je opazovala skozi okno svoje ljubljene goste. Prišla je pomlad, ptice so žvrgolele in kjer so se udoma- čile, tam so tudi gnezdile. Naredile so gnezda v kroš- njah dreves, pobirale mrčes po sadovnjaku in z njim hranile svoje mladiče. Tinka je zopet zadovoljno opazovala, kako so mladiči polagoma prilezli iz gnezd na veje in kako so jih stari na vejah krmili in nego- vali. Ptičke so dorasle pa petja in čivkanja ni bilo konca na Tinkinem vrtu. Tako je imela zimski trud pošteno poplačan. KAZNOVANI MARKEC Markec je bil mestni otrok. Nekega dne je šel k stricu na vas. Pri stricu so prav ta čas pospravljali poljske pridelke. Krompir, koru- zo, buče in drugo. Marko je rad pomagal. Šel je s stricem na pašnik. Ob robu pašnika je stal orjaški hrast. Markec seje stegnil v senco pod hrast in začel modrovati. Opazoval je na hrastu viseče želode in rekel stricu: »Kako nepravična je narava. Tista tanka bučnica rodi tako debelo bučo, ta orjaški hrast pa tako droben sad,« v tem trenutku mu pade želod na čelo. Močno ga je zaskelelo. Skočil je pokonci in dejal: »Če bi bil ta želod buča, bi imel gotovo nos razbit.« Stric mu reče: »Vidiš Markec narava je najbolj pameten gospodar in najbolj pravičen sodnik, zato je ne smemo kritizirati. MALI MIRKO V hišici pod sončenim hri- bom je živel mali Mirko. Ne- kega dne je stal pred hišo in slišal da prihaja s hribčka, katerega je ogrevalo toplo sonce, pritajeno petje. Giri čiri, Mirko radoveden stopica po travi in opazi, da ob glad- kih maUh luknjicah sedijo majhne črne živali in pona- vljajo svoj čiri čiri. Bih so murni. Mirko je vzel šibo in začel preganjati male pevce, ki so se v hipu skrili v svoje luknjice. Začel je brskati po luknjah, da bi privabil živalce zopet na dan. Nesreča, pritisnil je pa- lico v luknjo, kjer so gnezdile ose. Razdražene so se vsule iz luknje in opikale Mirka po rokah in obrazu. Ves je zate- kel, moral je za nekaj časa v posteljo. Od tistega časa so imeli črni pevci mir pred malim naga- jivcem. MOJ ŠTIRINAJSTI ROJSTNI DAN Zavidam vam, dragi pionirji, oziroma mije žal, da tudi sama nisem obiskovala šole v taki srečni dobi kakor vi danes. Sedaj se lahko vsak odloči za študij ali za poklic, ki ga pač veseli. Ko sem hodila v šolo, so lahko študirah samo premožni. Otroci iz nižjih slojev so kljub nadarje- nosti morali ostati doma, ker za študij ni bilo sredstev. Tudi jaz sem bila ena izmed teh otrok. Danes vsakemu uka željnemu otroku, ki nima na razpolago lastnih sredstev, pri- skoči na pomoč skupnost. Takrat tega ni bilo, vsak je bil šoloobvezen le do štiri- najstega leta. Začela sem rano hoditi v šolo, nato je na naši šoli razredov prej zmanjkalo kot sem končala štirinajsto leto. Tako sem morala obiskovati zadnji razred tako dolgo, dokler nisem imela štirinajst let. Ko so šli dnevi h koncu, sem vsak dan računala, koliko srečnih dni je še pred menoj, kolikokrat bom še lahko šla v šolo. Starši pa so nestrpno čakah dan, ko me več ne bo treba pošiljati v šolo. Prišel je rojstni dan. Kakor po navadi sem vzela šolsko torbo in mislila: »Samo še danes in nikoli več. Že se je oglasila mati. Danes ne boš šla v šolo! Nisi več šoloobvezna.« Rekla sem: Samo še danes zadnjič!« — »Ne!« je vztrajala mati. »Potrebujemo te doma!« Ker niso po- magale prošnje, sem zajokala. Vendar ni nič pomagalo. Starši so se ujeziH in mi mojo željo pošteno in za vedno izprašili iz glave. V razočaranju sem še enkrat objela svojo šolsko torbo in jo nato shranila. S težkim srcem sem se za vedno poslovila od nje. Tako se je končal najlepši in najsreč- nejši čas mojega življenja in moj štirinajsti rojstni dan. SIROTICA Nekoč v davnih časih ko še socialna sku- pnost ni skrbela za vsakega pomoči potreb- nega državljana kakor danes, je živela siro- mašna deklica. Staršev ni imela in je živela le od pomoči dobrih ljudi. Nekega dne je začela razmišljati, kako so srečni otroci, ki imajo starše. Sklenila je. da poišče mamico in je odšla na pot. Ko je na večer vsa utrujena sela ob poti, ni vedela kdaj je zaspala, niti se ni zavedala, dajo je objela temna noč. Spala je vso noč. V jutranjem svitu jo je našla dobra ženica, spečo ob poti. Pogladila ji je kodrčke, na katerih se je jutranja rosa le- sketala kakor svetli kristali. Deklica se je prebudila in povedla ženici, kam jo pelje pot. Žena, kije bila brez otrok, je prijela deklico za roko, jo peljala na dom in za njo po mate- rinsko skrbela. Tako je sirotica našla mamico, žena pa za- man pričakovanega otroka. SKODELICA SMETANE Pri sosedovih so imeli Mihca in Anico. Bila sta pravo nasprotje. Anica je bila dobra. Storila bi vse za svojega bratca. Bila bi pri- pravljena sprejeti tudi kazen, da bi rešila njega. Mihec je bil čisto drugačen. Vedno je naredil kaj narobe, krivdo pa zvali' na Anico. Mamo je to bolelo, ni vedela kako bi odvadila Mihca te grde navade. Nekega dne je postavila na polico skodeli- co smetane in skrivaj opazovala. Mihec je bil sladkosneden otrok in je smetano hitro po- spravil. Ko je mama vprašala kje je smetana, je Mihec takoj pojasnil: »Anica jo je pojed- la!« Pristavil je še: »Jaz smetane ne maram.« Mama je vedela, da Mihec laže, vendar je poklicala Anico in ostro vprašala: »Anica zakaj si pojedla smetano?« Anica je takoj vedela, da ji je to presenečenje spet pripravil Mihec in dejala: »Veš mamica, tako jo imam rada pa sem hotela samo malo poskusiti in sem jo vso pojedla. Mama je razumela Anično dobrodušnost, vendar je sklenila, da bo Mihca kaznovala za laž. Drugi dan je prinesla smetano Anici: »Prinesla sem ti smetano, ker jo imaš tako rada!« — »Kaj pa Mihec!« je vprašala Anica. »Mihec smetane ne mara«, je odgovorila mama. Mihec .seje spomnil prejšnjega dne in razumel mamine besede. Sklenil je, da ne bo mame nikoli več nalagal. HERMININA TRGATEV Bilo je leta 1945. Hermina je prišla s svojimi starši iz pregnanstva. V pregnanstvu se ie vsako leto ob trgatvi spominjala dedka in babice, ter cesto dejala: »Oh ko bi še enkrat bila doma. ko bi še enkrat lahko šla v trgatev k njima.« Prišel je zaželjeni čas. Do- čakala je povratek, v domo- vini tudi trgatev grozdja. Toda ta trgatev je bila povsem dru-^ gačna kot si jo je ona zamislila in želela, povsem drugatna kot jo je imela v spominu iz prejšnjih let. Njene oči so zastonj iskale dedka in babico, ki stajo ve- dno ob prihodu objemala in jo kot vnukinjo stiskala na srce. Bila sta stara in sta med tem časom že umrla. Zaman so iskale oči tudi vedno nasme- janega in šaljivega strica. 8 februarja 1945, ga je ustreUl za ptujskim pokopališčem krvoločni okupator z drugimi trpini vred. Hiša je bila prazna. Okoli hiše so hodili tuji njej nepo- znani obrazi. Teta je bila bolna. Od časa do časa je morala v posteljo. Tokrat sta hčerki, ki še nista obiskovali šola s strahom stali ob postelji in spraševali: »Mamica boš že skoraj vstala?« Takrat se je Hermini zmračil obraz, srce ji je zajela čudna tesnoba. Skrila seje za vogal hiše in zajokala. Drujgi dan so trgali grozdje. Bil je isti prizor. Vinograd je opustošila toča. pobirali so samo ostanke. Nabrali so malo. Tako Herminina dolgo pričakovana in zaželjena vin- ska trgatev ni potekala v za- dovoljstvu in sreči. Foto: Konrad Zoreč V SILI SPOZNAŠ PRIJATELJA Jožek, Tonček. Tinček in Jurček so bili sosedi. Hodili so skupaj v šolo in skupaj so se igrali. Jurček je bil v rani otroški dobi hudo bolan, zato je bil dosti manjši od svojih vrstnikov. Tovariši so ga radi vedno zasmehovali, češ kaj boš ti slabič. Nekega dne so se napotili iz vasi po cesti, ki je držala do bližnje struge. Bila je zamrz- njena. Začeli so se drsati. Jožek. ki sije Jurčka posebno rad privoščil, je dejal: »Jur- ček. ti se ne boš drsal, si še premajhen!« Jurček je prote- stiral. Jožek ni nehal: »Kaj boš ti palček pritlikavi, samo na poti si nam.« Jurček je odšel. Pobral je palico, ki je ležala ob poti. Z njo je delal luknjice v sneg in se tako zabaval. Hudo mu je bilo ker so ga tovariši zopet izločili iz svoje srede. V bolesti je stisnil ustnice in po drobnem bledem obrazu so kanile vroče solze. V trenutku zasliši krik: »Joj. v vodi je! Jožek je padel v vodo!« Jurček je videl, da Tinček in Tonček tečeta sama proti vasi. Odhilel je na kraj nesre- če. Videl je Jožkovo roko. ki je molela iz ledu. Pozabil je na vso gorje, ki so mu jo pravkar prizadejali tovariši. Zavedal se je le, da je v sili treba pomagati. Potegnil je šal z vratu, nataknil konec na okleščeno vejico, kije molela iz palice in tako potisnil šal do ponesrečenega tovariša. Na drugi strani je palico sam močno prijel. Ko je videl da bo Jožek še njega potegnil v vodo. se je krčevito oprijel bližnjega grma in začel vpiti na pomoč! Na klic je prihitel mož, ki je bil v bližini in rešil fanta iz vode. Jožek je dobil pljučnico in je .šele čez nekaj tednov okreval. Približal seje Jurčku in dejal: »Hvala Jurček. rešil si me smrti. Oprosti mi. nikoli več te ne bom žalil, niti koga drugega.« DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Odgovorni urednik Franc Fideršek. TEDNIK — 18. november 1982 NAŠI DOPISNIKI - 7 00 ZSMS FRANC KRAMBERGER ROGOZNICA Ocena dela in priprave na kviz znanja »Slovenske gorice v boju za svobodo" PrcjSnji teden so se na volilno programski konferenci sestali mla- di iz OO ZSMS ..Franc Kramber- ger" Rogozk:a. Za preteklo man- datno obdobje ne moremo trditi, da ddo ni bik> uspešno, na drugi strani pa tudi lahko rečemo, da bi moralo biti še uspešnejše, je dejal dosedanji predsednik OO ZSMS -Martin Vilčnik, ter v nadaljevanju ocenil ddo OO ZSMS. Ena izmed ugotovitev je bila. da bi pri posa- meznih akdjah moralo scKleiovati Se več mladincev, biti bi morale bolj množične. V TVD Partizan RogozKa ter Prosvetnem društvu ..Alojz Amuš" Rogoznica bi v nekaterih sekdjah lahko delovalo več mladih. Mnogo mladink je npr. pdo v pevskih zborih v os- novnih Šolah, toda sedaj ni niti ena izmed teh vključena v ženski pev- ski zbor krajevne skupnosti. V OO ZSMS bo v prihodnjem obdobju potrebno najti tudi konkretne in organizirane oblike preživljanja prostega časa mladih. Ugotovitev razprave je tudi bila, da je že zdavnaj bilo dogovorjeno, da v krajevni skupnosti postavimo napisne table za prepovedano odlaganje smeti. Le te še krajani vedno odlagajo na nedovoljena mesta, ter s tem kazijo naše oko- lje. Postaviti bi bilo potrebno tudi oglasne deske, saj sedaj ni kam le- piti plakatov, ter jih lepimo tja, kamor ne sodijo. V razpravi so se mladi tudi odlo- čno zavzeli, da je naloga sleherne- ga mladinca, da se bojuje za ure- sničevanje usmeritev in nalog 11. kongresa ZSMS, da jih speljemo v konkretno življenje. Po razpravi je bila f>odana razre- šnica dosedanjemu predsedstvu OO ZSMS. Za novo predsednico OO ZSMS pa je bila izvoljena ak- tivna mladinka iz Rogoznice Dra- gica Kostanjevec, za sekretarja pa Ivan Crešnik. V OO ZSMS „Franc Kramber- ger" Rogoznica pa te dni tečejo tudi intenzivne priprave na četrti kviz znanja ,,Slovenske gorice v boju za svobodo". Kviz bo pote- kal med OO ZSMS na področju Slovenskih goric, dosedaj pa je prijavljenih šest OO ZSMS. Svoje znanje bodo na temo ,,Narodno- obrambno in revoludonamo giba- nje med vojnama na ptujskem ob- močju" preverjale naslednje OO ZSMS: OO ZSMS Destmik, OO ZSMS Osnovne šole Bratje R^ Desternik, OO ZSMS Grajena, OO ZSMS Jože Lacko Kicar, OO ZSMS Trnovska vas in OO ZSMS ,,Franc Kramberger" Rogoznica. Predtekmovanja se bodo pričela v soboto, 13. novembra in nedeljo 14. novembra ter bodo potekala v Grajeni, Destmiku in Trnovski va- si, finale kviza pa bo okrog 29. novembra 1982 v Rogoznici, kjer bi tako proslavili in obeležiU tudi Dan republike. Naj povemo še to, da je vsako- letni kviz potekal pod geslom, važno je sodelovati. To smo dose- daj vedno potrdili in upamo, da bomo tudi letos. Gre predvsem za sodelovanje mladih na tem obmo- čju, ki skozi razne kvize, športna srečanja, zabavne igre in tudi idej- nopolitično usposabljanje dokazu- jejo, da vezi, ki so jih na tem ob- močju spletli borci Slovenskogori- ške Lackove čete ter drugi sodelav- ci NOB, ni možno pretrgati. To je samo dokaz več, da smo mladi tu- di danes pripravljeni nadaljevati boj, boj za naš samoupravni so- cialistični sistem. M. L. RogoznEld mladinci in člani kluba brigadirjev na eni od letošnjih de- lovnili akcij. Taka in podobna vprašanja si prav gotovo postavljate vsi tisti, ki še nimate lastne strehe nad glavo ali pa stanovanje že innate, pa je postalo premajhno, ker se je družina povečala za novega člana. Brez varčevanja ne gre. ker lastni prihranki navadno ne zadoščajo in ker je čas denar, vam pri reševanju stanovanjskega vprašanja pomaga tudi Kreditna banka Maribor. Tako si lahko kot varčevalec Kreditne banke Maribor pridobite pri banki kredite za stanovanje, če — namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali enkratnim pologom, — nepreklicno vezete dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz, — predhodno namensko varčujete dinarska sredstva ali konvertibilne de- vize in kasneje vezete privarčevana dinarska sredstva ali dinarsko proti- vrednost prodanih deviz. Kredite lahko porabite za naslednje namene: — nakup stanovanja v etažni lastnini, — gradnjo stanovanjske hiše v zasebni lasti ali v okviru stanovanjske za- druge, — nakup ali prenovitev starega stanovanja ali stanovanjske hiše, — plačilo lastne udeležbe za dodeljeno družbeno stanovanje. Stahovanjske kredite lahko dobitu vsi, ki gradite ali kupujete stanovanjsko enoto na območju Kreditne banke Maribor. Vse podrobnejše informacije o varčevanju za stanovanje, pogojih za pri- dobitev kredita, višini kredita in potrebni dokumentaciji boste dobili v ka- terikoli enoti Kreditne banke Maribor ter Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vita Kraigherja 4, Maribor. KREDITNA BANKA MARIBOR DRUŽABNO SREČANJE MLADin IZ ZG. PGLJČAN IN SESTRŽ Na povabilo OO ZSMS Zg. Poljčane. ki je bila organizator srečanja, smo se mladi iz Sestrž z veseljem odzvali njihovemu po- vabilu. Družabni večerje potekal v soboto. 6. novembra v planin- skem domu na Boču. Mladinci Sestrž smo se v soboto popoldan odpravili na Boč. V Zg. Poljča- nah so nas pričakali mladinci iz Zg. Poljčan. Po enourni hoji na Boč smo prispeh do planinskega doma. V posebni sobi smo imeh svečanost, kjer smo imeh pred- stavitev obeh mladinskih organi- zacij. Uvodni nagovor je imel Trna Strašek. mladinec OO ZSMS Zg. Poljčane. ki je dejal: »Vse prisot- ne bi želel v imenu mladinske organizacije lepo pozdraviti. OO ZSMS Zg. Poljčane si je že večkrat prizadevala vzpostaviti sodelovanje z ostalimi mladinski- mi organizacijami. To smo več- krat poskušali, vendar do sedaj nam to ni uspelo. Zato smo tembolj veseli srečanja z OO ZSMS Sestrže. ki nam bo vseka- kor vehka spodbuda za nadaljnje delo in aktivnost. Želimo, da bi se v naši sredini dobro počutili in da bi se takšna srečanja še ponovila.« Po uvodnem nagovoru je bese- do prevzel Daniel Gajšt, pred- sednik OO ZSMS Sestrž, ki je v kratkem orisal dosežke mladin- ske organizacije Sestrže. V njem poudarja, da smo mladinci Sestrž dosegh v zadnjem času velike uspehe na vseh področjih dela. Posebno pa smo posvečali veliko {X)zomost prostovoljnemu delu. »Mladind OO ZSMS Sestrže smo veseh vašega povabila in mishmo, da bomo sodelovanje razvili tudi na kulturnem, šport- nem in drugih področjih dela.« Sledi predstavhev OO ZSMS Zg. Poljčane, ki jo je podal Jože Dobnik. predsednik OO ZSMS Zg. Poljčane, sicer eden najpriza- devnejših mladincev. Spregovo- ril je o njihovem delu in dosežkih ter načrtih v prihodnje in sicer: »OO ZSMS Zg. Poljčane je bila ustanovljena 17. decembra 1976. V začetku se je srečevala s številnimi problemi, kot so obi- čajno značilni tudi za ostale mladinske organizacije. Pred- vsem smo v začetku razčiščevah določene stvan, kot so prostor, neizkušenost pri delu. odnose med mlajšimi in starejšimi mla- dinci itd. V začetku je bilo v OO ZSMS Zg. Poljčane vključeno 25 mladincev. Nato se je članstvo povečalo na 41 mladincev, danes pa šteje OO ZSMS Zg. Poljčane 68 mladincev, od tega je 30 aktivnih v mladinski organizaciji. Glavna naloga v začetku je bila. da smo dokazali krajanom, da nismo zgolj formalna družbeno- politična organizacija. V ta na- men smo organizirali številne delovne akcije kot so: čiščenje potoka, čiščenje bazena, urejanje cest. smučišča na Boču. urditev mladinske sobe in še bi lahko naštevali. Veliko delo. ki smo ga opravili mladinci je bila ureditev trim steze. V ta namen smo organizirali sedem večjih delo- vnih akcij in več manjših, v katero smo vložih okrog 1000 prostovoljnih delovnih ur. Prav tako smo delovali na kulturnem, športnem in drugih področjih dela. V zadnjih letih je aktivnost 00 ZSMS Zg. Poljčane padla, kar pa je bila tudi delna krivda takratnega vodstva mladinske organizacije. Zato sedaj poskuša- mo stanje čimprej izboljšati in si pridobiti nazaj ugled med kraja- ni. V svoje vrste vključujemo mlajše mladuike in mladince. Glavna naloga pa je, da aktivno- sti in dejavnosti na vseh področ- jih dela še izboljšamo in popestri- mo.« Po predstavitvi mladinskih organizacij sledi predstavitev mladincev. Nato pa so nam mladinci iz Zg. Poljčan pripravih zakusko in zabavo. Čeprav smo bili skupaj kratek čas. so že stekli pogovori o konkretnem sodelovanju. In sicer sta mladinca Danilo Ferlinc iz Zg. Poljčan in Branko GajSt iz Sestrž izmenjala izkušnje na Ukovnem področju. Ker OO ZSMS Zg. Poljčane namerava za 29. november — dan repubUke pripraviti hkovno razstavo, ki bo v osnovni šoh. bo na njej tudi razstavljal Branko Gajšt z nekaj likovnimi deh. Prav tako bomo sodelovanje razvili in poglobili na športnem, kulturnem in drugih področjih. Posebno težka je bila ločitev. Vendar smo se dogovorih, da takšna in podobna srečanja orga- niziramo tudi v bodoče. S tem se vsekakor krepi enotnost in pove- zanost mladih. Mladind iz Sestrž smo veseli vsakega sodelovanja, posebno pa še sodelovanja mladinskih orga- nizacij izven naše občine. S tem tudi uresničujemo načelo oziro- ma misel, ki nam jo je podal tov. Zvonl-o Sagadin. ki je dejal: »Mlacma Sestrž naj bi bila most povezovanja in sodelovanja med občinama Ptujem in Slovensko Bistrico.« Branko Beranič Z dejavnostjo nadaljujejo Mladi v Gradišču v Slovenskih goricah so pred kratkim izvolili na svoji volilni konferenci novo vodstvo mladinske organizacije. pred- sednico organizacije je bila izvoljena Marija Drumnč. Na konferendso izvolili tudi nekatere nove vodje posameznih komisij, ki so zamenjah manj dejavne. Dogovorih so se. da bodo organizirali več akcij in da se bodo pogosteje sestajali ter reševali njihove naloge in nastale probleme. Rečenoje bilo. da bo zaživela kljubska dejavnost, in da se bodo mladi še bolj vključevali v različne akcije, ki bodo potekale na območju krajevne skupnosti. Na zadnjem sestanku so se dogovorili, da bodo ob Dnevu republike organizirali in to. 27. novembra oddajo Pokaži kaj znaš. na kateri bi naj sodelovah mladi predvsem iz lenarske občine. Janez Lorber —ZIMA - m\(\ — Pod tem nazivom je bila od četrtka do nedelje v športni dvorani Mladika v Ptuju prireditev, kijopred vsako smučarsko sezono pripravijo člani smučarskega kluba Ptuj. Tudi za letos so se potrudili in prireditev izvedli z običajno vsebino. Tako je največ pozornosti veljalo prodaji rabljene smučarske opreme, ki so jo občani sami. ali pa so to namesto njih opravili člani SK Ptuj. prodali toliko kot lani. Manj zaslužka oziroma prodaje pa je bilo z novo smučarsko opremo. To je razumljivo, saj se to lahko nabavi vsak dan v prodajalnah, pri rabljeni (in veliko cenejši) opremi pa ni toliko priložnosti. Ob svetovalnem delu pri nabavi so člani kluba obiskovalcem predstavili program dejavnosti za bližnjo smu- čarsko sezono, ki je zelo privlačen, vpisovali pa tudi nove člane. Zimsko ponudbo so predstavile tudi nekatere turistične agencije, del prireditve ^a^e bil namenjen tudi predstavitvi zimskih olimpijskih iger Sarajevo bb tem so delavci M1 P-a opravljali tudi montažo vezi, predstavil pa seje tudi Vlado Pisar, ki ima v Ptuju Elanov .servis za smučarsko opremo. Čeprav je bilo letos nekoliko manj obiskovalcev kot prejšnja leta.je prireditev znova dokazala, daje pred sm učarsko sezono zelo dobrodošla. PLAKETA ZA RK DRAVA ' ^' Na skupni kulturni prireditvi bratskih občin SRH in SRS, kije bila v petek v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, je srebrno plaketo Bratstva in prijateljstva prejel tudTrokotnetni klub Drava, ki ob tradicionalnem turnirju bratskih občin neguje prijateljske in športne vezi s klubi iz pobratenih občin. 1. k. Kladivar-Aluminij0:2(0:1) Stadion Glazija v Celju, gledalcev 300. sodnik Cerar iz Ljubncga. ALUMINIJ: Milošič. Selinšek. Kokot (Petek). Skrjanec, Vinkler, Jauševec. Pignar (Fruk), Letonja. Dončec. Bek in Špehonja. Nogometaši Aluminija pod vodstvom trenerja Mira Slavkoviča, so v derbi srečanju območne nogometne lige vzhod, premagali domači Kladivar. Hladno vreme in spolzko igrišče, ponekod pokrito s snegom, je verjetno bolj ustrezalo gostujočim igralcem, to je nogometašem Aluminija. Proti pričakovanju so bolje začeli gostje, ki so si ustvarih nekaj lepih priložnosti. Se najbolj nevaren za domača vrata je bil mladi napadalec Spehonja. ki je kot za šalo preigraval domače napadalce in bil tudi podajalec pri vodečem zadetku. Kako je prišlo do vodstva Aluminija. Nad Špehonjem je bil storjen prekršek. Ta je izvedel prosti strel in Štefan Dončec je z natančnim strelom premagal domačega vratarja. Lepo priložnost pa je zamudil še Vinkler in ostali napadala Aluminija. Domači nogometaši so poskušali na začetku drugega polčasa spremeniti rezultat, vendar dalj kot do šestnajstmetrskega prostora jim ni uspelo priti. V petnajsti minuti je sodnik izključil Vinklerja, brez pravega razloga; nato pa seje poškodoval še Kokot. kije moral pomoč poiskati v celjski bolnišnici. Namesto njega je v igro vstopil mladinec Petek in zelo dobro zaigral še preostali del srečanja. Po izključitvi Vinklerja so domačini hotel izenačiti po vsej sili. Nogometaši Alumini- ja pa so se krčevito branili in poskušali nekaj iztržiti iz nasprotnih napadov. Več priložnosti sta imela Dončec in Spehonja. V zadnji minuti je Fruk lepo podal Dončecu. ta je stekel v .šestnajstmetrski prostor in domačemu obrambnemu igralcu ni preostalo nič drugega, kakor daje zrušil desno krilo Aluminija. Drugače slab sodnik Cerar je le pokazal na belo točko. Bek je bil sigurni realizator. Vratarja doma- čih je poslal v en. žogo pa v drugi kot. Pri gostih, to je pri igralcih Aluminija so vsi igrali dobro in požrtvovalno. iz.stopala pa sta mlada igralca, prodorni Spehonja in neutrudni Letonja. Nogometaši Aluminija so ostali na tretjem mestu in se približah Kladivarju na tri točke razlike. Danilo Klajnšek Odprta razstava ptic Prizadevni člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic so v sodelovanju \ s klubotisniti v mrežo, čeprav od obrambe Boča v bližini ni bilo nikogar. Kljub temu pa so domačini dosegli tri zadet- ke, gostje pa enega. Najlepši je bil četrti zadetek Drave, ki ga je z lepim strelom z glavo po odličnem predložku Vrabla dosegel Kozenburger. Gostje so poraz ublažih po napaki vratarja Simoniča. ki je bil sicer eden boljših mož na tem srečanju. Lestvica po prvem delu: KAKO DO STANOVANJA? Taka in podobna vprašanja si prav gotovo postavljate vsi tisti, ki še nimate lastne strehe nad glavo ali pa stanovanje že imate, pa je postalo premajhno, ker se je družina povečala za novega člana. Brez varčevanja ne gre. ker lastni prihranki navadno ne zadoščajo in ker je čas denar, vam prj reševanju stanovanjskega vprašanja pomaga tudi Kreditna banka Maribor. Tako si lahko kot varčevalec Kreditne banke Maribor pridobite pri banki kredite za stanovanje, če — namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali enkratnim pologom, — nepreklicno vezete dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz, — predhodno namensko varčujete dinarska sredstva ali konvertibilne de- vize in kasneje vezete privarčevana dinarska sredstva ali dinarsko proti- vrednost prodanih deviz. Kredite lahko porabite za naslednje namene: — nakup stanovanja v etažni lastnini, — gradnjo stanovanjske hiše v zasebni lasti ali v okviru stanovanjske za- druge, — nakup ali prenovitev starega stanovanja ali stanovanjske hiše, — plačilo lastne udeležbe za dodeljeno družbeno stanovanje. Stariovanjske kredite lahko dobitu vsi, ki gradite ali kupujete stanovanjsko enoto na območju Kreditne banke Maribor. Vse podrobnejše informacije o varčevanju za stanovanje, pogojih za pri- dobitev kredita, višini kredita in potrebni dokumentaciji boste dobili v ka- terikoli enoti Kreditne banke Maribor ter Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vita Kraigherja 4, Maribor. KREDITNA BANKA MARIBOR DRAVA TRETJA ALi ČETRTA, VELIKA NEDELJA SEDMA v soboto in nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva v vseh ,repuDli.ških rokometnih ligah. Članice RK Drava so izgubile v Škofijah. Člani RK Velika Nedelja pa v Skofji Loki. Končna uvrstitev Dravašic še ni znana, saj so v torek zvečer v Kranju odigrale še zaostalo srečanje z Dupljami. Sedaj so četrte, v primeru zmage Eroti Dupljam pa bodo zaradi oljše razlike v zadetkih prehite- le Iskro iz Šentjerneja, kije sedaj tretja. Jesenski naslov je osvojila ekipa Ilas iz Kočevja, kije zbrala enako število točk kot drugouvrš- čena Burja. Odločala je razlika v medsebojnih srečanjih. Pri članih je Velika Nedelja po prvem delu tekmovanja sedma, jesenski pr- vak pa je Krško. BURJA-DRAVA 16:12 (8*) V zelo težkih pogojih za igro, ves čas ie močno deževalo, ie bila igra večji del enakovredna. Od- ločilen je bil začetek drugega p<5lčasa. ko je Drava zapored dobila štiri zadetke in ie Burja povedla z 12:6. Ptujčanke so z borbeno igro razliko sicer zniža- le, vendar so na mokrem igrišču naredile preveč napak, da bi dosegle ugodnejši izid. Ptujska ekipa je nastopila močno oslab- ljena, brez igralk prve postave Mete Kelenc in Ingrid Kmetec. Kelenčeva si žeh dobiti stalno zaposlitev, zato je to postavila Bred rokomet, kar je tudi prav. »rugače pa je s Kmetcevo, dosedanjim kapetanom ekipe. Na treningu (v torek) je prišlo do konflikta med njo in trenerjem Starklom. ki zahteva zavzetost in disciplino. Ingrid se z eno njego- vih odločitev ni strinjala in je morala trening zapustiti. V revol- tu ni prišla na naslednja dva treninga, pravtako tudi ne na težko srečanje (za Dravo) v Škofije. V ponedeljek pa se je na sestanku z igralkami odločila, da vrne opremo in preneha z igra- njem v klubu, v katerem je začela uspešno športno pot in prišla tudi v republiško mladinsko repre- zentanco. Odločitev Kmetčeve je preuranjena, saj bi spor lahko zgladili po mirni p>oti v interesu Ptujskega rokometa, ne glede na crivdo z ene ali druge strani. To so poskušali v ponedeljek, ven- dar ni šlo. Zato bo potreben še kakšen pogovor, saj to ni pravi način konrania {norfne noti DRAVA: Farič, Rimele, Vičar 7 (ialun 2. Zupane, Radanovič Miklašič 1, Sipek 2, Sitzenfraj. PEKO-VELIKA NEDELJA 33-27 (16:15) Poročila s ; s srečanja v Skofji Loki navajajo, da šo se igralci Velike Nedelje dobro upirali domačinom, ki so si prednost priigrali šele v drugem delu drugega polčasa. Po prvem delu v klubu z uvrstitvijo verjetno ne bodo zadovoljni. Namreč, zamu- dili so veliko priložnost za prodor proti vrhu. To zlasti velja za srečanja na domačem igrišču (Minerva, Krško), saj bi v prime- ru ugodnih izidov lahko bih celo na vrhu. Tako pa bo potrebnega še več dela za ooljše rezultate v drugem delu sezone. \TEL1KA NEDEUA: Lah, Sok 3. Zorli, Gregorin 7, 21orko 2, S. Bezjak 3, Cvetko 1 Hrga 6, Sabo 5. M. Bezjak. Baklan. POLET—DRAVA 2405 (15:17) Mladi rokometaši Drave so dosegli drugo zmago v prvem delu prvenstva v vzhodni mla- dinski republiški ligi. V Murski Soboti so vodili od prve do zadnje minute in zasluženo zma- gali, čeprav bi jih domačini v zaključku skoraj ujeli. DRAVA: Zemliič. Tumpej. Vukašinovič 5, Gobec 2, Koipar 4. Habjanič 1. Klarič 7, Iliavec, Žmavc 3, Terbuc 3, Milunic. 1. k OB DNEVU REPUBLIKE Turnir v malem nogometu Nogometni klub Drava bo v počastitev Dneva republike in 50-le- tnice kluba izvedel tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo 29. in 30. novembra v športni dvorani Mladika v Ptuju. Pravica do nastopa ni omejena, prijavnina za ekipo (8 igralcev) pa znaša 800 din. Igralni čas ne bo kraiši od I krat lUminut, pravila pa so taksna kot vsako leto tooicama za mali nogomet in posebna za pogoje v dvorani). Za najboljše ekipe so pnpravili pokale, pravtako pa tudi za najboljšega strelca, igralca in vratarja. Zadnji rok za prijavo je petek. 26. novembra, ko bo ob 17. uri v Mladiki tudi žrebanje parov z obvezno udeležbo predstavnikov ekip. Prijave sprejema nogometni klub Drava. 1 k ZIMA - ŠPORT 82 Pod tem nazivom je bila od četrtka do nedelje v športni dvorani Mladika v Ptuju prireditev, kijopred vsako smučarsko sezono pripravijo člani smučarskega kluba Ptuj. Tudi za letos so se potrudili in prireditev izvedli z običajno vsebino. Tako je največ pozornosti veljalo prodaji rabljene smučarske opreme, ki so jo občani sami. ali pa so to namesto njih opravili člani SK Ptuj. prodali toliko kot lani. Manj zaslužka oziroma prodaje pa je bilo z novo smučarsko opremo. To je razumljivo, saj se; to lahko nabavi vsak dan v prodajalnah, pri rabljeni (in veliko cenejši) opremi pa ni toliko priložnosti. Ob svetovalnem delu pri nabavi so člani kluba obiskovalcem predstavili program dejavnosti za bližnjo smu- čarsko sezono, kije zelo privlačen, vpisovali pa tudi nove člane. Zimsko ponudbo so predstavile tudi nekatere turistične agencije, del prireditve |)a^e bil namenjen tudi predstavitvi zimskih olimpijskih iger Sarajevo bb tem sodelavci Ml P-a opravljali tudi montažo vezi, predstavil pa seje tudi Vlado Pisar, ki ima v Ptuju Elanov servis za smučarsko opremo. Čeprav je bilo letos nekoliko manj obiskovalcev kot prejšnja leta.je prireditev znova dokazala, da je pred smučarsko sezono zelo dobrodošla. PLAKETA ZA RK DRAVA ^ ^ Na skupni kulturni prireditvi bratskih občin SRH in SRS. kije bila v petek v Centru srednjega usmerjeneea izobraževanja, je srebrno plaketo Bratstva in prijateljstva prejel tudTrokometni klub Drava, ki ob tradicionalnem turnirju bratskih občin neguje prijateljske in športne vezi s klubi iz pobratenih občin. 1. k. Kladivar-AluminijO:2(0:1) Stadion Glazija v Celju, gledalcev 300. .sodnik Cerar iz Ljubncga. ALUMINIJ: Milošič. Selinšek. Kokot (Petek), Skrjanec. Vinkler, Jauševec. Pignar (Fruk), Letonja, Dončec. Bek in Spehonja. Nogometaši Aluminija pod vodstvom trenerja Mira Slavkoviča, so v derbi srečanju območne nogometne lige vzhod, premagali domači Kladivar. Hladno vreme in spolzko igrišče, ponekod pokrito s snegom, je verjetno bolj ustrezalo gostujočim igralcem, to je nogometašem Aluminija. Proti pričakovanju so bolje začeli gostje, ki so si ustvarih nekaj lepih priložnosti. Še najbolj nevaren za domača vrata je bil mladi napadalec Spehonja. ki je kot za šalo preigraval domače napadalce in bil tudi podajalec pri vodečem zadetku. Kako je prišlo do vodstva Aluminija. Nad Špehonjem je bil storjen prekršek. Ta je izvedel prosti strel in Štefan Dončec je z natančnim strelom premagal domačega vratarja. Lepo priložnost pa je zamudil še Vinkler in ostali napadalci Aluminija. Domači nogometaši so poskušali na začetku drugega polčasa spremeniti rezultat, vendar dalj kot do šestnajstmetrskega prostora jim ni uspelo priti. V petnajsti minuti je sodnik izključil Vinklerja. brez pravega razloga: nato pa seje poškodoval še Kokot. kije moral pomoč poiskati v celjski bolnišnici. Namesto njega je v igro vstopil mladinec ^etek in zelo dobro zaigral še preostali del srečanja. Po izključitvi Vinklerja so domačini hotel izenačiti po vsej sili. Nogometaši Alumini- ja pa so se krčevito branili in poskušali nekaj iztržiti iz nasprotnih napadov. Več priložnosti sta imela Dončec in Spehonja. V zadnji minuti je Fruk lepo podal Dončecu. ta je stekel v šestnajstmetrski prostor in domačemu obrambnemu igralcu ni preostalo nič drugega, kakor daje zrušil desno krilo Aluminija. Drugače slab sodnik Cerar je le pokazal na belo točko. Bek je bil sigurni realizator. Vratarja doma- čih je poslal v en. žogo pa v drugi kot. Pri gostih, to je pri igralcih Aluminija so vsi igrali dobro in požrtvovalno. iz.stopala pa sta mlada igralca, prodorni Spehonja in neutrudni Letonja. Nogometaši Aluminija so ostali na tretjem mestu in se približali Kladivarju na tri točke razlike. Danilo Klajnšek Odprta razstava ptic Priziidevni člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic so v sodelovanju s klubom mladih iz Ptuja pripravili zanimivo in poučno razstavo ptic Odprli sojo danes dc,-K)ldne ob osmih v prostorih kluba mladih. Obiskovalcem so na ogled t>krasne sobne ptice, od kanarčkov, papig in mešancev; razstavljene pa so tudi zunanje ptice. Vse skupaj pa krasijo likovni izdelki učencev nekaterih ptujskih osnovnih šol ter likovne skupine kluba mladih. Razstavo b