Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 62. Telefonska Številka «5. Celje, v četrtek, 17. marca 1910. Čekovni raCun 48.817. I LCtO H. Iz tužnega fiorotana. »... rod za rodom gine, to povest je domovine.« II. G. Pesek se je na to obrnil na g. kanonika Dobrovca, ki v Velikovcu nosi veliki zvonec, če bi smeli diletantje 20. sušca uprizoriti omenjeno igro v Narodnem domu. Ker je g. Dobrove rekel tla. so se pričele vaje, so se naročile dekoracije, kostumi, se dala tiskati vabila in ko so igralci svoje uloge že znali, ko so vabila in dr. že došla, je g. Dobrove v Slovencu" napadel gg. Peska in dr. Hudelista, češ da hočeta vgnezditi na Koroškem liberalizem in da zbirata odpadke raztrgane liberalne srajce itd. To je priobčil ..Slovenec" dne 8. t. m., a 9. t. m. je bila odborova seja Posojilnice, ki je lastnica Narodnega doma, in odbor ni dovolil uprizoritve igre 20. t. m., češ, da je postni čas, pač pa je dovolil, da se sme igra uprizoriti na Velikonočni pondeljek. Žaloigra, pa na Velikonočni pondeljek! Sploh pa je takrat nemogoče igro uprizoriti, ker dva najboljša igralca odideta k staršem domov. (In to je bilo g. Do-brovcu najbrže znano!) G. Dobrove je baje pri odborovi seji priporočal, naj se dovoli uprizoritev, (ko je videl, da je večina proti. Opomba stavca.) a pravo njegovo mišljenje kaže napad v ,.Slovencu"'. Nimamo dovolj besedi za tako ostudno postopanje. Ko Nemci tako ostudno napadajo s. Peska, ko se vodi boj za pravico javnosti „Narodne šole", udriha »rodoljub" Dobrove v lepi slogi z Nemci po g. Pesku! — In zakaj? Ali je uprizoritev nedolžne igre „Mlinar in njegova hči" res vgnezdenje liberalizma ? — Kako pa je bilo sicer delovanje g. Peska in g. Hudelista, da ga imenuje veliki na-rodnjaK Dobrove „vgnezdenje liberalizma"? G. Pesek je predaval v teku štirih mesecev, kar je tukaj, že petkrat pri katoliških krščanskih socl-jahiih izobraževalnih društvih, posebno pa se je mnogo trudil za „Slov. katol. izobraževalno društvo Lipa" v Velikovcu. Ali ni tudi njegova zasluga, da je letošnja predpustna slov. veselica v Narodnem domn tako krasno nspela? Morda je to vgnezdenje liberalizma, ker gg. Pesek in dr. Hudelist snujeta slovensko pevsko društvo, ki bo pa imelo svoj sedež v istem lokalu kakor „Slov. katoliško izobraževalno društvo Lipa" in ki bo opora tega društva? Izgovor, da je igra „Mlinar in njegova hči" Ijubimska igra, ki se v postnem času ne sme igrati, je res klasičen. V katoliškem „Unionu" pa se sme v postnem časn plesati itd. Pa kaj bi navajali vzglede izven Koroške; dve uri od Veli-kovca v Doberlivasi se bo 19. t. m. igiala burka „Prepirljiva soseda". Ker aranžira vse kaplan, je seve burka primerna za postni čas, a žaloigra ni primerna, ker bi se uprizorila v korist šole CMD. G. Pesek je bil pripravljen zaradi ljubega miru da se ukloni ter je predlagal, naj se igra preloži na 10. aprila, Baš tedaj pa mu je prišla dotična številka v roko, v katerej tako grdo napada njega in g. dr. Hudelista. G. Pesek je spo-anal hinavstvo in intrige. In ko so igralci zvedeli, da jih g. Dobrove zmerja z lepim imenom »odpadki", ker so se žrtvovali in hoteli uprizoriti igro v korist šolarske kuhinje „Narodne šole", so bili upravičeno tudi ogorčeni. Pa kako je vendar mogoče tako ostudno postopanje katoliškega duhovnika, celo kanonika, ki se tako rad bije na svoje rodoljubne prsi?! Ker je g. Pesek jako taktno nastopal in ker je res delaven, si je kmalu pridobil zaupanje. Kot izvrsten govornik si je pridobil pri ljudstvu že precejšen ugled. Saj ga je že celo »Mir" moral ie parkrat pohvaliti in krščanska socijalna izo- braževalna društva ga vabijo, da bi prišel predavat. Torej takega moža, ki ni klerikalec, a kot vnet narodnjak sodeluje ob narodni meji tudi pri klerikalnih slov. društvih, je treba ubiti, in če se pri tem škoduje tudi narodni postojanki Narodni šoli"' v Št. Rupertu. Kaj za to, saj je to šola na smrt obsojene Cirilmetodarije! In g. dr. Hudelista napada! To je tudi kos tužnega Korotana. Da se je g. dr. Hudelist „pre-greštf2-srfem, da snuje slovensko pevsko društvo in da je hotel sodelovati pri uprizoritvi igre v korist šolarski kuhinji, smo pojasnili že zgoraj. Vsakogar, kdor hoče nesebično delovati za blagor naroda, je treba ubiti, kaj ne g. Dobrove? Napadate v »Slovencu in »Miru" g. dr. Hudelista, ker ima slovenski in nemški napis. Gosp. Dobrove, kdo je imel v Velikovcu prvi slovenski napis, če ne g. dr. Hudelist ? Posojilnica, Narodni dom, ki je vendar narodni inštitut, ima še danes z velikimi črkami napis ,.Gasthaus zum schwar-zen Adler". Dolgo časa je bil le nemški napis in baš e. dr. Hudelist je bil, ki je opetovano pri odborovih sejah Posojilnice predlagal, da se naj napravi na hiši slovenske posojilnice, ki se zove celo „Narodni dom", slovenski napis. Danes "pa-šuje tam Dobrove. — G. Dobrove, ki se tako oblastno obnašate, ali ne vidite nemškega napisa na hiši, ki se — skoraj bi upravičeno rekli, da po krivici — zove „Narodni dom'1?! — Bruna v svojem očesu ne vidite, iščete pa pezair v očeh bližnjega. Očitanje, da je treba pri g. dr. Hudelista iskati slovenski napis z mikroskopom, je krivično in hudobno. Faktum je, da je imel g. dr. Hudelist v Velikovcu — ob jezikovni meji! — prvi slovenski in nemški napis in če so Nemci slovenski napis po noči videli ter ga s kamenjem pobili, pač tudi g. Dobrovcu ni treba mikroskopa! — Zdi se nam pa, da bi bilo treba mikroskopa, če bi hoteli iskati v Dobrovcu le iskrico rodoljubja in trohico pravičnosti, kajti ves napad na g. Hudelista je hudobija. Že leta ia leta skušajo velikovški »rodoljubi" uničiti slovenskega vdravnika g. dr. Hudelista. Šolske sestre »Narodne Šole kličejo raje zdravnika strastnega Nemca in priporočajo ljudstvu nemškega zdravnika, da, celo hujskajo zoper edinega slovenskega zdravnika. (In to delajo od slovenske šolske družbe plačane, vzdrževane in nastavljene sestre! Ako presojamo to postopanje in pa prepoved narodne igre v lastni slovenski šoli — moramo priti do zaključka, da tega ne bodemo mogli dalje mirno trpeti in prenašati! Še tega nam je treba, da bi z našim nahranil* denarjem plačane nune rova-rile proti slovenskim prireditvam in slovenskim ljudem! Zahtevali bodemo od glavne družbe pojasnila in odločnih korakov. Čemu bi v takih slučajih na ljubo fanatičnim duhovnikom prizanašali? Kaj pa si naj mislijo Slovenci po ostalih deželah? Op. uredn.) — Čudimo se le, da ima s. dr. Hudelist še pogum, imeti slovenski in nemški napis. In če ima takega moža slovenska obrambna družba sv. C. in M. v svojem odboru, ni sramota za njo, pač pa je sramotno za velikovške »rodoljube", ki hočejo vsak naroden pokret udu-šiti, ki hočejo vsakogar ubiti, kdor bi hotel delati za blagor naroda. Politična kronika. v Iz državnega zbora. V nadaljevanju včerajšnje debate o italjanski pravni fakulteti v Trstu je za nem. nacijonalcem Waldnerjem, ki se je izjavil za nje ustanovitev v Trstu, govoril glavni protigovornik posl. dr. Rybaf. Navajal je že znane argumente Jugoslovanov zoper italjansko univerzo v Trstu; protestiral, da se je iz velikega kompleksa avstrijskih vseučiliških vprašanj sedaj iztrgalo le eno. Da smo Jugoslovani danes nasprotniki ita-ljanske univerze so krivi le Italjani in vlada. — Šolska vprašanja avstr. narodov se morajo enotno rešiti. Pravi se, da je ustanovitev italj. pravne fakultete le restitutio in integrum. Slovenci imamo že izza časa Francozov stoletno zgodovino svoje univerze, 1. 1849. se je ustanovila slov. pravna fakulteta, a se zopet opustila, 1. 1871 je vlada zopet priznala, da imajo Slovenci pravico do svoje univerze in so se že odredila slov. predavanja, kar se pa zopet ni izvedlo. Vlada naj skrbi, da bodo tudi Jugoslovani mogli Avstrijo ljubiti. Predloga se je odkazala proračunskemu odseku. — Razpravljalo se je še o zakonskem načrtu proti pijančevanju in o nujnem predlogu zaradi žel. nesreče pri Uherskem. — Posl. dr. Benkovič je in-terpeliral zaradi znanih učnih uspehov na drž. gimnaziji v Celju in zaradi postopanja italj. lesnih eksportnih tvrdk na Sp. Štajerskem. — V današnji seji je na dnevnem redu zopet predloga o državnem posojilu. v Iz odsekov. V proračunskem odseku je trg. minister dr. Weiskirchner s svojo predlogo glede parobrodne in poštne pogodbe z Lloydom doživel poraz. Predmet je bil odstavljen z dnevnega reda in odgoden na po Vel. Noči. — Justični odsek je sprejel vladno predlogo o skrajšanju sodniške pripravljalne dobe. — Socijalno-politični odsek razpravlja o vladni predlogi glede nočnega dela žensk. — Draginjski odsek je sprejel "rezelucijo, naj se začne vočigled pomanjkanju dela z javnimi deli. Drobne politične novice. Posle dunajskega obč. sveta vodi začasno dr. Neumayer, ki bo morda izvoljen tudi za župana. Petstoletnice bitke pri Grunwaldn — ne bo. Predsednika pripravljalnega odbora za to slav-nost, ki se je nameravala kot velikanska proti-pruska demonstracija vršiti v Galiciji, grofa Wo-dzicki in Tarnovski, izjavljata, da bi mogla pri slavnosti sodelovati le. če bo imela popolnoma in izključno cerkveni značaj brez vsake politične barve, ker bi slednje Poljakom na Pruskem le škodovalo. Kombinira se, da je to v zvezi s poljsko politiko Bethmann-Hollwega, ki ne izvaja znane razlastilne postave. Pruska poslanska zbornica je sprejela vladni načrt volilne reforme z 237 proti 167 glasom. Angleška vlada namerava izdelati nov načrt za sestavitev zbornice pairov, če bi se ne posrečilo omejiti veto-pravice lordov. Na Grškem grozi izbruhniti splošna kmetska vstaja. Popolno aneksijo Koreje namerava, kakor se poroča iz Mukdena, izvesti Japonska. Dnevna kronika. v Zlat novec dobijo v Črni gori, ker je finančno ministerstvo že predalo dunajski kovnici zlato za stoperperske novce. Prvi del denarja bode prišel v Cetinje prihodnji teden. v 2000 let staro okostje človeka so našli v Saracyu v Dordogni na Francozkem. Pri njem je ležala mala palčica in nožek. Saracy je znan radi tam najdenih predpotopnih starin. v Novi vrhovni vojni nadzornik postane baje zapovednik 7. vojnega zbora v Temešvaru Liborij Frank. — On zaseda to mesto po rajnem FZM Fiedlerju. v Učni tečaj za esperanto bodo priredili v velikonočnih praznikih za one, ki se hočejo usposobiti za učitelje tega jezika. Tečaj se vrši v Draždanih in predavalo se bode od 29. marca do 2. aprila vsak dan po štiri are. Oglase se naj interesenti najpozneje do 20. marca pri »Sachsisches Esperantoinstitut, Dresden 20. v Osemdesetletnica prof. Josipa Kolafa. Dne 15. je slavil svojo osemdesetletnico znani slavist profesor Josip Kolaf, ki je bil dolgo vrsto let profesor slovanskih jezikov na češki visoki šoli. Učil je svoje dijake ruskega jezika od leta 1834 in poljskega od 1886. Nato je pa predaval tudi srbohrvatski jezik cd leta 1883 naprej. Profeso-roval je najprej na češki politehniki, nato pa na vseučilišču. Napisal je rusko slovnico, ki je doživela že peto izdanje in razne razprave o staro-slovenskih rokopisih, pisanih v cirilici in glagolici. Ta dela so raznesla njegovo ime po celem svetu. Obelodanjeval je svoje spise po znanstvenih časopisih ruskih in čeških. Prevedel je na češko Ma-žuraničev ep „Smrt Smail age Čengijiča" in „Po-bratimstvo" Luke Botiča. Kolaf je sedaj knjižničar muzeja češke'kraljevine. v Širjenje marijavitov. Sekta poljskih marija-vitov, odpadnikov katoliške vere v ruskej Polj-skej, se naglo širi. Družba, ki je bila osnovana po zimi 1906, že ima več kakor 200.000 pristašev. Nedavno so se marijaviti spojili s starokatoliki, ki so jim voditelja Kovalskega posvetili za škofa. — Oni žive skromno, pobožno in so zelo delavni. Na nekaterih krajih se organizirajo po komunistiških načelih. Oni ne priznavajo papeža, si volijo duhovnike sami, ki jim opravljajo slu?bo božjo na maternem jeziku in vsi kisoko cenijo svoj raterni jezik. Vsi marijaviti so pristaši svobode nauka, širijo posveto med narodom, pobijajo klerikalizem in njihovi duhovniki so v pravem pomenu besede asketi. Marijaviti niso protivniki Rusov in radi tega jih sumničijo drugi Poljaki ravnodušnosti v narodnih zadevah in jih dolžijo, da so tajno dogovorjeni z rusko vlado, kateri pripravljajo zemljo za sejanje pravoslavja. Trdijo pa odločno da to ni resnica in očividno je, da so odpadli le za to, ker jim ni za sodobne katoliške nauke. v Ruske gospe in vojna intedanca. Liga ruskih gospa se je obrnila na generalnega vojnega intendanta Šuvajeva s prošnjo, da namesti pri vojni intendanci njene članice. Liga razlaga v prošnji, da so žene zelo izvedene v gospodarskih vprašanjih, izlasti kar se tiče preskrbljenja z živežem in da pridobi ministerstvo z nastavljenjem žen dosti oficirje? za vojno službo, ki so sedaj zaposleni v intendanci. Tudi vvojskinem času bodo članice lige baje vedele, kaj je njihova dolžnost. v Vojvoda Orleanski-toreader v dobrodelne svrhe. Vojvoda Orleanski, ki se nahaja ta čas v Sevilli, se je pridružil španjolskim kavalirjem, ki se bodo za koji dan v dobrodelne svrhe produci-rali kakor toreadorji. Vojvoda bode ob tej priliki jahal prekrasnega andaluzijskega žrebca dona Antonija Muire. Bik, na katerega bi imel navaliti, je eden namočnejših in najbesnejših v Andaluziji. Razven vojvode bodo sodelovali še vojvoda Mcntespensiere, princ Reinera in princ Genaro. v Gospa Steinheil v Parizu. Gospa Steinheil je posetila te dni Pariz pod imenom tete Lilly. Da izbeerne raznim neugodnostim, si je napravila na glavo belo lasuljo, a spremljal jo je neki angleški časnikar, ki jo je izdaval za svojo teto. Ta ženska postaja zopet romantična. v Deficit Jle". Mednarodna razstava zrako-plovcev v Frankfurtu (Internationale Luftschiffer-Ausstellung — od tod ime „Ila") je končala z deficitom 200.000 marek. Razlogi deficitu so v prvem redu nepovoljno vreme, drage razstavne gradnje in neuspeh poedinih podjetij, katera je poskusila „Ilau. — v „Split" ne „Spljet" se imenuje dalmatinsko mesto, kakor je odločil občinski svet. Jugoslovanska akademija pri tem baje nima nič odločevati, ker ljudstvo, ki je merodajno, govori „Split". Aleksander Karagjorgjevič se ob priliki po-seta kraljeve bolgarske rodovine v Belemgradu oficielno zaroči z bolgarsko princesinjo Evdok-sijo. Kakor znano, je Aleksander srbski prestolonaslednik. Štajerske novice. a Nemški poslanec pl. Stranskj je "govoril v državnem zboru o narodnih pravicah ter rekel, da Nemci zahtevajo za nemško ozemlje le nemške uradnike. No, kar zahtevajo Nemci za nemško ozemlje, to smemo mi Slovenci zahtevati vendar tudi za slovenske pokrajine, namreč slovenske uradnike. Isti poslanec je trdil, da hočejo Nemci uganjati le narodno politiko! Ako pa naši poslanci isto storijo, potem jim pravijo Nemci: Nationale Hetzer! Kaj ne „Štajerc"! Zelo važno besedo je izrekel včerajšnji „Siovenec". V članku, kjer zagotavlja javnost, da je S. L. S. res katoliškega prepričanja, beremo odstavek: „Končno pa — in to je najbolj važno — takozvani politični klerikalci niso naši pristaši. Človeka, ki ne veruje, pa išče pri nas profita, se pozna že od daleč. Takih ljudi ima vsaka stranka zadosti okoli sebe, vsaka stranka tudi ve, koliko sme zaupati in zidati na nje." Trde so besede, kdo jih more čuti? Odkrito priznamo, da smo mislili, da so oni, ki pišejo v „Slovenca", izgubili že zadnjo troho poštenja, a včerajšnja številka je pokazala, da je še vendar nekdo ohranil neki značaj. Ali kaj porečejo k temu razni politiki, recimo Šuklje, Verstovšek in drugi in kaj a Šušteršič, ki je vendar kot klerikalec in pol uradno povedal, da klerikalcu ni treba vere? Klerikalci so nam v sramoto. Zopet izrab ljajo vsi nemški in nemškutarski listi in lističi duševno bedo slovenskih klerikalcev in nas vse Slovence sramotijo. Zadnje izdaje prinašajo p.,d naslovom „Windische Wissenschaft" posnetek klerikalnih neumnosti in pravijo, vi&ite jih, to so slovenski učenjaki. Pribijajo, kako neumnost je že včasih kak katoliški učenjak razdrl v „Kato liškem Obzorniku", da ga je nredništvo moralo samo desavuirati. Spominjajo, kako je mariborski bogoslovni „Voditelj" pokrtačil učenjaka Evangelista Kreka radi njegovih svetopisemskih odkritij in konečno imajo še v deiu lobanje dr. Mantu-anija. To so taki katoliški škandali, da Slovenci kot narod ne maramo biti za nje odgovorni. Naj si klerikalci preiskujejo biblijo kakor hočejo in naj ima katoliška luč Mantuani neumno želvo mesto človeške lobanje, kaj to nam mar? Po no jevi politiki je še morala priti želvina veda. Mi nismo krivi, nas je samih sram! Občinske volitve v Petrovčah. Naskočili smo prvikrat klerikalno trdnjavo v Petrovčah in kakor kažejo številke, ne brezuspešno. Res je, da nismo zmagali — ali da razpolagamo v občini s trdno oporbo samostojnih in zavednih domači no v, to je nedvomno dokazano. Splača se pobaviti z nekaterimi pojavi pri teh volitvah. Po naših dopisih in člankih iz Petrovč, kateri do pičice odgovarjajo resnici in kateri so bili po mnenju ljudi, ki petrovške razmere poznajo, še vse pre malo ostri, vedo sedaj tudi ostali naši somišljeniki, kako so klerikalci v petrovški občini gospodarili. Razmetavalo se je občinsko premoženje, kradel in razdeljeval se občinski denar — tako, da so bile oblasti prisiljene k najodločnejšim korakom — in vendar so se na povelje duhovnikov izvolili v občinski odbor isti možje. To kaže na eni strani politično nezrelost in nesamostojnost naših ljudi, ki* se dado od duhovnikov tako preslepiti, da delajo v lastno škodo, na drugi pa kaže vso ne odkritosrčnost in korupcijo klerikalizma. Kdor dela na roke duhovnikov, lahko počenja kar hoče; ščiti in brani se ga v imenu svete-vere. Duhovniki izrabljajo ves svoj vpliv pri ljudstvu v to, da se izvolijo njihovi pristaši — naj že bodo potem nravno kakršnikoli. Nam prav; toda javnost naj vidi, kaka sleparstva se gode pri nas z geslom „vere" in krščanstva" in kaka je kleri kalna zasebna in politična morala. Naj bi se zato vsi dobro misleči prijatelji naroda z vsemi močmi potrudili, da bi čim preje ubili v naši javnosti ljudske sleparje in zastrupljevalce. a Cesar - Jožefovo slavje so dne 13. marca priredili v Mariboru v mestnem parku pred njegovim spomenikom člani „Germanenverbanda Ali deutschland". Neki dr. Ursin je govoril slavnostni govor, v katerem je obžaloval, da je ta res in edino nemški knez, h kateremu so hrepenela in še hrepenijo srca vseh Vsenemcev, že pred več kot 100 leti umrl. Ko se je navdušenje, izzvano od govora nekoliko poleglo, so položili sesarju Jožefu II. črnorudečrumen trak na vencu pod noge in da postane slavje „hehr und wiirdig", so še zapeli, die Wacht am Rhein. Ej, seveda, če mislijo, da je bil Jožef II. tak, kakor ga slavijo, potem bi Vsenemcem seveda danes ka] dobro došel' Iz Koprivnice pri Rajhenbnrgn nam je po slal krajni šolski svet uradni popravek, da ta-mošnje šole ne obiskuje 350 temveč samo 233, gospodje so celo zapisali z besedami „dvestotri intrideset" otrok. Podpisan je nek gospod Kuko vičič. Bi nas veliko bolj veselilo v interesu ko-privniške šole, ako bi nam ta g. Kukovičič, ozir župnik Prešeren, mogel z mirne vestjo poslati popravek, da je razširjenje šole res nepotrebno (dvorazrednica z 233 otroci!) in da ne bodo Koprivnicam raje kupili novih zvonov temveč skrbeli za zdrave šolske prostore svoji deci. Ta popravek potrjuje samo potrebo in upravičenost našega dopisa. Ubogi Nemci. Pa je res odveč! Ne samo, da jih Slovenci tako kruto zatirajo in izrivajo iz njihove prirojene zemlje, sedaj jih je še začela daviti celo državna oblast. In kako? Gresta dva g. državna pravdnika, pa zapleni eden „Marbure;. Zeitung", drugi pa „Deutsche Wacht", obe nakrat. In radi česa? Prva se je lotila finančnega mi nistra Poljaka Bilinskega in po njem (ržave na način, ki je varen samo kje za državnimi mejami, druga pa dolži svojega pravdnika, da zastopa oficijelno — slovensko politiko. To mora slednjič vendar biti temu in onemu odveč. Sadovi nemške šole. Iz Ptuja se nam piše: Nedavno zabodel je učenec nemške ljudske šole v Št. Lenartu slovenskega učenca iz samega narodnega sovraštva z nožem. V nemški dekliški šoli v Ptuju pa je neka desetletna učenka pokradla svojim učenkam vse, kar ji je pod roko prišlo, kakor bluze, pelerine, rokavice, robce itd. Vzgoja v nemških šolah je torej res izborna! »Zagovarjal se je slovensko" — ,.verant-wortete sich windisch", tako namreč pišejo nemški listi o vsakem Slovencu, ki pride radi raznih pogreškov pred sodnijo, češ, glejte, kaki lopovi so Slovenci! No, če bi mi o vsakem nemškem potepuhu in goljufu pisali, da se je zagovarjal nemški, potem bi še le naši čitatelji videli, da smo Slovenci proti nemškim lopovom pravi angel j i. Svarilo pred nemškimi agenti! Mi smo že opetovano opozorili slovensko javnost, naj se čuva tujih agentov, zlasti takih, ki ne znajo slovenski. Po slovenskih krajih se klati nebroj različnih agentov, ki živijo večinoma od goljufije. Tako je bil pred kratkim obsojen v Ljubnem nek Kari Proksch iz Dunaja na dva meseca ječe, ker si je različne premije, ki jih je inkasiral, pridržal zase. Nek agent Josef Glauninger iz Gradca pa je bil radi goljufije in poneverjenja obsojen na sedem mesecev ječe. Torej pozor pred nemškimi goljufi! a Iz Gaberja. Opozarjamo celjske in gaber-ske Slovence še enkrat na občni zbor Ciril in Metodove podružnice za Gaberje in okolico, kateri se vrši jutri v petek, dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v „Sokolskem domu". Prosimo obilne udeležbe. Odbor. a Slovenskim štajerskim učiteljem in učiteljicam na vednost! Ker so nekateri č&sopisi prinesli neresnično naznanilo, da ima „Zveza" svoj glavni zbor na Jožefovo, bodi tukaj še enkrat povedano, da se vrši „Zvezino" zborovanje, kakor je bilo prvotno določeno 3. aprila t. I. v Celju. J. Mešiček, a Tat in vlomilec Pogačar se je baje te dni oglasil pri Majdičn v Celju in je prosil za službo. Neki uslužbenec ga je še le spoznal, ko je že odšel. Gotovo si je hotel pri Majdiču zopet sanirati finance. Oblast išče skrbnega fanta. O „zatiranih" Slovencih ve zmirom dosti povedati „Deutsche Wacht". Sedaj dokazuje, kako hinavski se Slovenci, če pravijo, da so zapostavljeni in utemeljuje to tako-le: „Vsako leto prosi nekaj visokošolcev (Kje? Kedaj?) za enkratno podporo. Letos je bilo 45 prošenj in med prosilci 28 Slovencev . . ." Da, da, prosi Slovenec lahko, samo če kaj dobi! Iz poštne službe. Poštno in telegrafno ravnateljstvo za Štajersko in Koroško je imenovalo absolviranega jnrista Karola Novaka poštnim praktikantom. Celjski socialisti zapustijo svoje dosedanje prostore pri „Zelenem travniku" in se preselijo v gostilno pri „Jelenu" na Graški cesti. Upamo, da ne bodo tam nadalje gledali siidmarkinih šibic. Nesreča s puško. V nedeljo se je ustrelil po nesreči s svojo puško 42 let stari posestnik v Kozjem Mihael Jug. Spremljal je svojega svaka s puško v roki, kar se mu ona sproži in ga zadene krogla vzadi v glavo, da je pri priči nmrl. Da so odrasli ljudje tako neprevidni! a Umrl je včeraj zjutraj v Celju klobučar Frohlich. a Nesreča na žagi. Na Teppejevi žagi v Vitanju se je zgodila pred dvemi dnevi strašna nesreča. Neki vajenec je šel brez dovoljenja v spodnji del žaginega poslopja, kjer je ravno Žagar nekaj popravljal. Ta je učenca takoj zapodil in ko je fant šel, ga je zgrabila transmisija, potegnila k stropu in vrgla v betonovo soho s tako silo, da je obležal z razbito glavo. Lastnika in nadzorstva krivda baje ne zadene. a Strašen požar na Murskem polju. Iz Vučjevasi se nam piše včeraj 16. t. m.: Sinoči med 9. in 12. uro je upepelil grozen požar več ko polovico (če ne tri četrt) vasi Berkovci v ljutomerskem okraju. Ogenj je bil — kakor prej že parkrat — tudi topot brezdvomno naleknjen. — Jaz sem bil slučajno v Seliščih, odkoder smo hodili trije potem na 1 km blizu požara. Zgoreti je moralo tudi precej živine, ker element je divjal naprej z nevzdržno besnostjo in urnostjo. a Znake za revizorje po vlakih je uvedlo železniško ministerstvo, ker se je večkrat nameril za revizorje, ki jih ni mogel nikdo poznati kot take, kak neprijeten slučaj. Omenjeni znak je iz posrebrene kovine — uradne osebe ga bodo nosile samo pri opravljanju svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom revizor". a Zborovanje starokatolikov. V petek bode v Japlovih dvoranah v Gradcu javno zborovanje starokatolikov, pri čemur bo govoril pridigar in sinodalni svetnik Jožef Ferk (bivši slovenski frančiškan) o desetletnem gibanju „proč od Rima". Razpravljal bode tudi o položaju, ki je nastal, ker ga oblast ni hotela ■ potrditi za župnika. a Janina Borowska, ki je bila tožena, da je umorila odvetnika dr. Lewickega v Krakovem in je bila potem od lvovske porote oproščena, živi sedaj v Rogatcu. Ker z nikomnr ne občuje je dolgo niso poznali. Sedaj pa poročajo '„Slov. Narodu", da je žena, ki so jo smatrali za bogato Rusinjo, Borowska. Slovenci za — lege nazionale! Pred kratkim se je čitalo v časnikih o velikih uspehih, ki jih je dosegla „lega nazionale" zadnje leto pri nabiranju prispevkov ter se je posebno naglašalo, da se ima v prvi vrsti zahvaliti za te uspehe uradnikom zavarovalnice „Assicurazioni Generali", kateri so se zavezali >:a ,.lego nazionale" darovati vsako leto večjo vsoto. Ker je pri „Assicurazioni Generali" zavarovanih tudi mnogo Slovencev, so torej dotični slovenski zavarovanci neposredni podporniki strupenega laškega šolskega društva, ki hoče slovenske otroke oropati materinega jezika. Trezni postajamo! Krog graške „Tages-poste" mora veti zadnje tedne -neki nenavaden veter. Vsakdo še ve, da je bil to eden najbolj nemških listov na Avstrijskem, ki ni Slovanom nikoli nič privoščil, in je še zlasti Slovencem ono betvo, ki so jo kedaj od vlade dobili, hotel od ust odtrgati. Nekoliko tednov je pa že precej drugače. nam Slovencem že celo priznava pravico do skromnega- življenja, da, tudi tako daleč je že, da bi nam že kako drobtinico odstopil, če že res mora biti. Zelo rad se je tudi bavil s Poljaki in daval Prusom razne nasvete, kako bi jih najprej ugonobili. Danes pa že v uvodnem članku žalostno konštatira, da je čisto prav, če Nemčija ne dela po razlastitvenih zakonih proti Poljakom, ker itak ni dosegla nikakih uspehov. Vemo sicer, da pišejo v /fagespošto" zviti lisjaki z ozirom na avstrijske Poljake, a veliko je že, da ta list sploh tako piše. Kakor se vidi, se še utegnemo sčasoma sporazumeti, če ohranijo gospodje to dobro voljo. Kaj pa da. mi ostanemo kakor smo b'li! Uvoz bosanskih buš. Na Spodnjem Štajerskem se je v jeseni pretečenega leto prodalo za čuda buš; poznam Hrvata, ki jih je samo v Savinski dolini prodal nad 1200 in takih tržcev je bilo več. Ljudje se dado zaslepiti od nizkih cen, ne pomislijo pa, da je meso trdo in brez soka, da ima neprijeten duh in da odpade veliko večji del teže na kosti kakor pri naših domačih pasmah. Bušo kupiti, jo rediti in prodati mesarju se sploh jako slabo izplača. Ce se žival zakolje doma, že še gre, toda samo dokler je paša; v hlevu rejena bušica pa stroškov vsled visokih cen nikakor ne more povrniti. Ne vemo tudi, če se na meji dovolj skrbno pazi, da se nam ne vtihotapi kakšna kužna bolezen. Ker pride bušje meso ceneje nego naša govedina, vpliva import teh živalic seveda zelo neugodno na cene naše živine. Lani tega še sicer ni bilo čutiti, ker se je število govedi vsled suše v letih 1907 in 1908 zdatno zmanjšalo in ker je poginilo mnogo svinj na rdečici. Toda bati se je, da sc polagoma prebivalstvo na tp živinico navadi in da se uvoz v prihodnjih letih ne bode zmanjšal. Občine in posamezniki! Pobrigajte se za svoje gospodarske koristi! Vaša dolžnost je, da zabranite gonjačem pasti svoje mršave črede po ob cestah ležečih travnikih. To je skoro edina pot, da se obteži import in da se obvaruje kmeta živinorejca jako občutne škode, dokler se ta uvoz ne omeji postavnim potom. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponove. y,Narodni Dnevnik" velja za avstro-ogi^ske dežele; celoletno.....K 25"— polletno........i2'50 četrtletno...... 630 mesečno.....„ 210 Za Nemčijo: celoletno.....K 28 — Za vse druge dežele K 30'—. Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo „f$ar»odnetja Dnevnika". V MARIBOR!! Ni Jožefovo se v'slovenskem gledališču igra „S ve ti no v a hči". Slovenci, ogledite si ta krasni tridejanski Igrokaz!! Druge slov. dežele. Shod slovenskih zdravnikov v Ljubljani, katerega se je udeležilo krog 70 tovarišev se je zelo dobro vršil in je bil nad tfse zanimiv. Shod, katerega so se udeležili poleg kranjskih in štajerskih Slovencev tudi zastopniki iz Koroškega, Goriškega in Trsta, je' otvoril ob 6. zvečer v dvorani »Mestnega doma«, dr. vitez Bleiweis Terste-niški. Pozdravil je navzoče goste in dr. Tavčarja, ki je govoril o pomenu shoda in mu želel lepega uspeha. Za predsednika so predlagali dr. Rakeža iz Šmarja pri Jelšah, za podpredsednike dr. Jan-koviča iz Kozjega in dr. Hudelista iz Velikovca. Dr. Rakež je utemeljeval radi česa se mora slovansko zdravništvo združiti. Prikazal je, kako niso lani pustili v Budimpešti v predsedstvo onih zdravnikov, kojih naro4V V,.' >4V ^VVc-Vv* >iV>>V>>y>i!C< >i V VOTiV v Išče se poslovodja - - za pekartjo. - - Pekarija se da tudi v najem in sicer s prvim aprilom 1910. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Ivan Habjan l&otelir Šmarje pri Jelšah. 1:3 6 6 VtfV*VWO>VV*VtfWVV»< • Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Eocian tvornica za sukno t Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96 y>-A-Vv">>vv/ Velikonočne dopisnice kakor tudi za godove s cvetlicami Ud. se - dobivajo v velikanski izberi pri - Goričar & Leskovšek v Celju trgovina s papirjem in pisalnim orodjem. Na debelo ln drobno. Na debelo in drobno. 177 88-3 prui redni občni zbor Prue južnoštaj. uinarske zadruge u Celju, r. z. z o. z. ki se bo vršil v soboto, dne 19. marca 1910 v celjskem Narodnem domu popoldne ob 2. uri. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobren je računov za leto 1909. — 4. Dopolnilne volitve v nadzorstvo. — 5. Gospodarsko predavanje. — 6. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi 187 i Načelstvo. 196 1 JJc 81/10. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajni sodniji v Konjicah je na prošnjo lastnika gospoda Karla S t i f t, zastopanega po gospodu dr. Ivanu Rudolfu, odvetniku v Konjicah, na prodaj p®tom javne dražbe sledeča napremičnina — brez pritiklin, za katero je določena pristavljena izklicna cena in sicer: 1. za slučaj, da se oglasi kupec za celo zemljišče: vse vinogradno zemljišče vlož. štev. 114 kat. obč. Skalice, ki meri 5 ha 92 a 88 m2, obstoječe iz gosposke hiše, viničarije, vinogradov ter gozdov. Izklicna cena je 32.000 K; 2. za slučaj, da se ne oglasi kupec za celo zemljišče, pa v 6. skupinah in sicer: 1. Skupina; obstoječa iz gosposke hiše, hleva, koče, gozda, 2 pašnikov, 2 vinogradov in sadnega vrta, v celotni meri 2 ha 68 a 53 m2 za izklicno ceno...................... 13.200 K; 2. Skupina s obstoječa iz 3 vinogradov, njive, pašnika in travnika, v meri 97 a 54 m2, za izklicno ceno po 3.000 K; 3. Skupina i obstoječa iz gozda, njive in vinograda, v meri 1 ha 25 a 56 m2, za izklicno ceno . . . 3.200 K; 4. Skupina i obstoječa iz gozda, njive in vinograda, v meri 96 a 79 m2, za izklicno ceno po .... 3.000 K; 5. Skupina t obstoječa iz stavišča, gozda in vinograda ter travnika in sadnega vrta, v meri 2 ha 20 a 15 m2, za izklicno ceno po ....'............................ 9.000 K; 6. Skupina« obstoječa iz gozda, v meri 84 a 31 m2, za izklicno ceno po ............. 600 K; Dražba se vrši 30. marca 1910, ob 10 uri dopoldne v Skalcah na licu mesta. Ponudbe pod izklicno ceno.se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozir,i na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo se vplača v roke gospoda dr. Ivana Rudolfa, odvetnika v Konjicah tekom 14 dni po dražbenem dnevu. Na račun dražbene največje ponudne cene mora vsak dražitelj po dovršenem domiku 10 odstotkov tega zneska takoj položiti. Dražbeni pogoji se morejo vpagledati pri sodnem komisarju c. kr. notarju Willibaldu Swoboda v Konjicah. C. kr. okrajna sodnija v Konjicah, odd. I.v 196 l dne 14. sušca 1910.